31998R0012

Uredba Sveta (ES) št. 12/98

z dne 11. decembra 1997

o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo nacionalni cestni prevoz oseb v državi članici

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 75 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, ki ga določa člen 189c Pogodbe [3],

(1) ker je Sodišče s svojo sodbo z dne 1. junija 1994 [4] razglasilo Uredbo Sveta (EGS) št. 2454/92 z dne 23. julija 1992 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze potnikov v državi članici [5], za neveljavno;

(2) ker uvedba skupne prometne politike skladno s členom 75(1)(b) Pogodbe zahteva med drugim tudi določitev pogojev, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo nacionalne prevoze v državi članici;

(3) ker ta določba zahteva ukinitev vseh omejitev za prevoznike, ki zagotavljajo te prevoze, zaradi njihovega državljanstva ali dejstva, da imajo sedež v drugi državi članici kot v tisti, v kateri opravljajo prevoz;

(4) ker bi morali za prevoznike, ki opravljajo te prevoze, veljati primerljivi sistemi, da bi s tem omejili neenakopravne pogoje konkurence zaradi njihovega državljanstva in države, v kateri imajo sedež, ter s tem spodbujali postopno približevanje državnih zakonodaj;

(5) ker bi morale biti opredelitve različnih avtobusnih prevozov enake opredelitvam, sprejetim v mednarodnem prometu;

(6) ker bi morali prevoznikom nerezidentom dovoliti opravljati nekatere oblike avtobusnih prevozov ob upoštevanju posebnih značilnosti vsake oblike prevoza;

(7) ker bi bilo treba uvesti določbe, ki bi se uporabljale za kabotažo;

(8) ker se uporabljajo določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev [6], kadar prevozniki za zagotavljanje posebnih linijskih prevozov razporedijo delavce, ki so v delovnem razmerju pri prevoznikih iz države članice, kjer običajno delajo;

(9) ker bi morali biti samo linijski prevozi, ki se zagotavljajo kot del mednarodnih linijskih prevozov, brez mestnih in primestnih prevozov na voljo za kabotažo pod določenimi pogoji in zlasti ob upoštevanju veljavne zakonodaje države članice gostiteljice;

(10) ker bi bilo potrebno sprejeti predpise za ukrepanje ob resnih motnjah na trgih prevoznih storitev;

(11) ker bi bilo treba ustanoviti svetovalni odbor z nalogo pomagati Komisiji pri pripravi dokumentov, ki se nanašajo na opravljanje kabotaže v obliki občasnih prevozov, in Komisiji svetovati o zaščitnih ukrepih;

(12) ker je zaželeno, da si države članice medsebojno pomagajo pri pravilni uporabi te uredbe, zlasti kar zadeva kazni za kršitve;

(13) ker morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe;

(14) ker bi bilo treba uporabo te uredbe spremljati preko poročila, ki ga predloži Komisija;

(15) ker omenjena sodba Sodišča, s katero je Uredbo (EGS) št. 2454/92 razglasilo za neveljavno, ohranja učinke uredbe, dokler Svet ne sprejme nove zakonodaje o tem; ker se ta uredba ne bo uporabljala še osemnajst mesecev po začetku njene veljavnosti; ker je treba zato upoštevati, da se učinki razveljavljene uredbe ohranjajo, dokler se ta uredba ne bo v celoti izvajala,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsak prevoznik, ki opravlja cestne prevoze potnikov za najem ali plačilo in je imetnik licence Skupnosti, ki jo predvideva člen 3a Uredbe Sveta (EGS) št. 684/92 z dne 16. marca 1992 o enotnih pravilih za mednarodni avtobusni prevoz potnikov [7], lahko pod pogoji, ki jih določa ta uredba in brez diskriminacije glede njegovega državljanstva ali kraja, kjer ima sedež, začasno opravlja notranje prevoze oseb za najem ali plačilo v drugi državi članici, v nadaljnjem besedilu "država članica gostiteljica", pri čemer ni treba, da ima v tej državi statutarni sedež ali drugo poslovno enoto.

Taki notranji prevozi se v nadaljnjem besedilu navajajo kot "kabotaža".

Člen 2

Za namene te uredbe:

(1) "Linijski prevozi" pomenijo prevoze potnikov v določenih časovnih presledkih na določenih progah, pri čemer potniki vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajališčih. Linijski prevozi so vsem dostopni, vendar je zanje, če je to potrebno, obvezna rezervacija.

Dejstvo, da se pogoji za opravljanje takega prevoza lahko prilagajajo, ne vpliva na njegovo razvrstitev med linijske prevoze.

(2) "Posebni linijski prevozi" pomenijo linijske prevoze posebnih skupin potnikov brez drugih potnikov v določenih časovnih presledkih na določenih progah, pri čemer potniki vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajališčih.

Posebni linijski prevozi zajemajo:

(a) prevoz delavcev od doma do delovnega mesta;

(b) prevoz učencev in študentov od in do izobraževalne ustanove;

(c) prevoz vojakov in njihovih družin od doma do območja njihovih vojašnic.

Dejstvo, da se linijski prevoz lahko spreminja v skladu s potrebami uporabnikov, ne vpliva na njegovo razvrstitev med linijske prevoze.

(3) "Občasni prevozi" pomenijo prevoze, ki niso zajeti v opredelitvi linijskih prevozov, skupaj s posebnimi linijskimi prevozi, katerih glavna značilnost je prevoz skupin, ki so sestavljene na pobudo naročnika ali samega prevoznika. Ti prevozi ne prenehajo biti občasni prevozi samo zato, ker se opravljajo v določenih časovnih presledkih.

(4) "Vozila" pomenijo motorna vozila, ki so zaradi vrste konstrukcije in opreme primerna za prevoz več kot devet oseb, skupaj z voznikom, in so predvidena za ta namen.

Člen 3

Kabotaža je dovoljena za naslednje prevoze:

(1) posebne linijske prevoze, pod pogojem, da je zanje sklenjena pogodba med organizatorjem in prevoznikom,

(2) občasne prevoze,

(3) linijske prevoze pod pogojem, da jih izvaja prevoznik nerezident države članice gostiteljice v okviru mednarodnih linijskih prevozov v skladu z Uredbo (EGS) št. 684/92.

Kabotaže ni mogoče opravljati neodvisno od takega mednarodnega prevoza.

Mestni in primestni prevozi so izključeni iz te točke.

"Mestni in primestni prevozi" pomenijo prevoze za potrebe mestnega središča ali urbane aglomeracije in potrebe po prevozu med središčem in okoliškimi območji.

Člen 4

1. Pri izvajanju kabotaže iz člena 3 je treba, razen če zakonodaja Skupnosti ne določa drugače, upoštevati zakone in druge predpise, ki veljajo v državi članici gostiteljici za naslednja področja:

(a) tarife in pogoje glede pogodb o prevozih;

(b) mase in dimenzije cestnih vozil, ki lahko po potrebi presegajo tiste, ki se uporabljajo v državi članici, kjer ima prevoznik svoj sedež, vendar pod nobenim pogojem ne smejo presegati tehničnih standardov, ki so navedeni v potrdilu o skladnosti;

(c) zahteve, ki se nanašajo na prevoz določenih skupin potnikov, kot so šolarji, otroci in osebe z zmanjšano gibljivostjo;

(d) čas vožnje in počitka;

(e) DDV (davek na dodano vrednost) od prevoznih storitev; na tem področju se za prevoze iz člena 1 te uredbe uporablja člen 21(1)(a) Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev [8].

2. Če ni v zakonodaji Skupnosti določeno drugače, je treba za kabotažo, ki tvori del prevozov iz člena 3(3), upoštevati obstoječe zakone in druge predpise, ki veljajo v državi članici gostiteljici za dovoljenja, razpisne postopke, proge, ki jih je treba izvrševati, in rednost, neprekinjenost in pogostost prevozov kakor tudi za načrte potovanj.

3. Obvezni tehnični standardi o konstrukciji in opremi za vozila, ki opravljajo kabotažo, so enaki kot za vozila, ki izvajajo mednarodne prevoze.

4. Države članice uporabljajo nacionalne določbe iz odstavkov 1 in 2 za prevoznike-nerezidente pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za njihove lastne državljane, da se učinkovito prepreči vsaka odkrita ali prikrita diskriminacija na podlagi državljanstva ali kraja sedeža.

5. Če se ugotovi, da je treba v luči izkušenj seznam področij, ki jih zajemajo določbe države članice gostiteljice, iz odstavka 1, spremeniti, jih Svet na predlog Komisije spremeni s kvalificirano večino.

Člen 5

Licenca Skupnosti ali njena overjena verodostojna kopija mora biti v vozilu in se na zahtevo predloži pooblaščenemu inšpektorju.

Člen 6

1. Kabotaža v obliki občasnih prevozov se izvaja s kontrolnim dokumentom - potniško spremnico — ki mora biti v vozilu in se na zahtevo predloži pooblaščenemu inšpektorju.

2. Potniška spremnica, katere vzorec sprejme Komisija v skladu s postopkom, ki ga določa člen 8, zajema naslednje podatke:

(a) odhodni in namembni kraji prevoza;

(b) datum odhoda in datum zaključka prevoza.

3. Potniške spremnice se dobijo v knjigah, ki jih overi pristojni organ ali pristojna agencija v državi članici sedeža. Vzorec knjige potniških spremnic sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 8.

4. Pri posebnih linijskih prevozih služi kot kontrolni dokument pogodba, sklenjena med prevoznikom in organizatorjem prevoza, ali overjena verodostojna kopija pogodbe.

Vendar se potniška spremnica izpolnjuje v obliki mesečnega poročila.

5. Uporabljene potniške spremnice se vrnejo pristojnemu organu ali pristojni agenciji v državi članici sedeža v skladu s postopki, ki jih bosta določila ta organ ali pristojna agencija.

Člen 7

1. Ob koncu vsakega četrtletja in v treh mesecih, ki jih Komisija lahko skrajša na en mesec v primeru iz člena 9, mora pristojni organ ali pristojna agencija v vsaki državi članici sporočiti Komisiji podatke o kabotaži v obliki posebnih linijskih prevozov in občasnih prevozov, ki so jih opravili v tem četrtletju prevozniki rezidenti.

Ti podatki se navedejo v tabeli po vzorcu, ki ga sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 8.

2. Enkrat na leto pristojni organi v državi članici gostiteljici pošljejo Komisiji statistične podatke o številu izdanih dovoljenj za kabotažo v obliki linijskih prevozov iz člena 3(3).

3. Komisija čim prej pošlje državam članicam povzetek poročil, ki jih sestavi na podlagi podatkov, ki so ji bili predloženi na podlagi odstavka 1.

Člen 8

V primeru sklicevanja na postopek iz tega člena, Komisiji pomaga svetovalni odbor iz člena 10.

Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor pošlje svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko predsednik določi v skladu z nujnostjo zadeve, po potrebi z glasovanjem.

Mnenje se zapiše v zapisnik; poleg tega ima vsaka država pravico zahtevati, da se njeno stališče zapiše v zapisniku.

Komisija v največji meri upošteva mnenje, ki ga je predložil odbor. Komisija nato odbor obvesti o tem, na kakšen način je upoštevala njegovo mnenje.

Člen 9

1. Ob resnih motnjah notranjega trga prevoznih storitev na določenem zemljepisnem območju, katerih vzrok je kabotaža ali poslabšanje razmer zaradi kabotaže, se lahko vsaka država članica obrne na Komisijo, da bi bili sprejeti zaščitni ukrepi, in priskrbi Komisiji potrebne podatke ter jo obvesti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti v zvezi s prevozniki rezidenti.

2. Za namene odstavka 1:

- "resne motnje notranjega trga prevoznih storitev na določenem zemljepisnem območju" pomenijo nastanek težav, značilnih za ta trg, tako da povzročajo resen in morebiti trajni presežek ponudbe nad povpraševanjem, kar lahko ogrozi finančno trdnost in preživetje velikega števila podjetij, ki zagotavljajo cestni prevoz potnikov,

- "zemljepisno območje" pomeni območje, ki obsega del ozemlja ali celotno ozemlje države članice ali zajema del ozemlja ali celotno ozemlje drugih držav članic.

3. Komisija pregleda stanje in po posvetovanju s svetovalnim odborom iz člena 10 v enem mesecu po prejemu ustrezne prošnje države članice odloči, ali so zaščitni ukrepi nujni, in jih sprejme, če so potrebni.

Ukrepi, uvedeni v skladu s tem členom, ostanejo v veljavi za obdobje največ šest mesecev, ki se lahko enkrat podaljša za enako obdobje.

Komisija nemudoma obvesti države članice in Svet o vsaki odločbi, sprejeti na podlagi tega odstavka.

4. Če se Komisija odloči za zaščitne ukrepe, ki zadevajo eno državo članico ali več držav članic, pristojni organi držav članic sprejmejo enakovredne ukrepe v zvezi s prevozniki rezidenti in o tem obvestijo Komisijo.

Ti ukrepi se začnejo izvajati najpozneje isti dan kakor zaščitni ukrepi, za katere se je odločila Komisija.

5. Vsaka država članica lahko v 30 dneh po obvestilu predloži odločbo Komisije iz odstavka 3 Svetu.

Svet lahko sprejme drugačno odločbo s kvalificirano večino v 30 dneh po predložitvi zahteve države članice, v primeru da gre za več držav članic pa v 30 dneh po predložitvi prve zahteve.

Roki veljavnosti, ki jih določa drugi pododstavek odstavka 3, veljajo tudi za to odločbo Sveta.

Pristojni organi zadevnih držav članic so obvezani sprejeti enakovredne ukrepe za prevoznike rezidente in o tem obvestijo Komisijo.

Če Svet ne sprejme odločbe v roku, ki ga določa drugi pododstavek, postane odločba Komisije dokončna.

6. Če Komisija meni, da je treba ukrepe iz odstavka 3 podaljšati, predloži predlog Svetu, ki nato sprejme odločbo s kvalificirano večino.

Člen 10

1. Komisiji pomaga svetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

Odbor, ki deluje v skladu s postopkom iz člena 8, pomaga Komisiji pri sestavljanju vzorca potniške spremnice, knjige potniških spremnic in tabele iz členov 6 in 7.

2. Poleg omenjenega je naloga odbora svetovanje Komisiji o:

- vsaki prošnji države članice na podlagi člena 9(1),

- ukrepih, ki se sprejmejo za reševanje resnih motenj trga iz člena 9, zlasti o praktični uporabi teh ukrepov.

3. Odbor sestavi svoj poslovnik.

Člen 11

1. Države članice si medsebojno pomagajo pri uporabi te uredbe.

2. Brez poseganja v kazenski pregon lahko država članica gostiteljica predpiše kazni za prevoznike nerezidente, ki so med kabotažo kršili to uredbo ali predpise Skupnosti ali nacionalne predpise o prevozih na njenem ozemlju.

Kazni se odmerijo na nediskriminatorni podlagi in v skladu z odstavkom 3.

3. Kazni iz odstavka 2 so lahko med drugim v obliki opozorila ali, ob resnih ali ponavljajočih se kršitvah, začasne prepovedi opravljanja kabotaže na območju države članice gostiteljice, kjer je bila kršitev storjena.

Ponarejene licence Skupnosti, ponarejene dovolilnice ali ponarejene overjene verodostojne kopije izvoda omenjenih dokumentov se takoj odvzamejo in, kadar je primerno, čim prej pošljejo pristojnemu organu države članice sedeža prevoznika.

4. Pristojni organi države članice gostiteljice obvestijo pristojne organe države članice sedeža o zabeleženih kršitvah in o morebitnih kaznih, ki so bile odrejene prevozniku, in lahko ob resnih ali ponavljajočih se kršitvah hkrati posredujejo prošnjo za odreditev kazni.

Ob resnih ali ponavljajočih se kršitvah ustrezni organi države članice sedeža odločijo, ali se izreče primerna kazen zadevnemu prevozniku; ti organi morajo upoštevati že odrejeno kazen v državi članici gostiteljici in zagotoviti, da so kazni, ki so bile zadevnemu prevozniku že izrečene, kot celota sorazmerne s kršitvijo ali s kršitvami, zaradi katerih so bile kazni izrečene.

Kazen, ki jo odredijo pristojni organi države članice sedeža, se lahko po posvetovanju s pristojnimi organi države članice gostiteljice razširijo na odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika.

Pristojni organi države članice sedeža lahko tudi v skladu s svojo notranjo zakonodajo zoper zadevnega prevoznika sprožijo postopek pred pristojnim državnim organom.

Obvestiti morajo pristojne organe države članice gostiteljice o odločitvah, sprejetih na podlagi tega odstavka.

Člen 12

Države članice prevoznikom zagotovijo pravico do pravnega sredstva na sodišče zoper vsako upravno kazen, ki jim je bila naložena.

Člen 13

1. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 1998 o rezultatih uporabe Uredbe (EGS) št. 2454/92 in o opravljanju linijskih prevozov v državah članicah.

2. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 1999 o uporabi te uredbe in zlasti o vplivu kabotaže na nacionalni trg prevoznih storitev.

Člen 14

Države članice pravočasno sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za izvajanje te uredbe in jih sporočijo Komisiji.

Člen 15

Ta uredba začne veljati prvi dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 11. junija 1999.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. decembra 1997

Za Svet

Predsednik

M. Delvaux-Stehres

[1] UL C 60, 29.2.1996, str. 10 in UL C 124, 21.4.1997, str. 73.

[2] UL C 30, 30.1.1997, str. 40.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 1996 (UL C 380, 16.12.1996, str. 35), Skupno stališče Sveta z dne 14. aprila 1997 (UL C 164, 30.5.1997, str. 17 in Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. julija 1997 (UL C 286, 22.9.1997, str. 84).

[4] UL L 251, 29.8.1992, str. 1.

[5] Sodba z dne 1. junija 1994, Primer C-388/92, Evropski parlament proti Svetu (ECR 1994, str. I-2081).

[6] UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

[7] UL L 74, 20.3.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 11/98 UL L 4, 8.1.1998, str. 1.

[8] UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/95/EGS (UL L 338, 28.12.1996, str. 89).

--------------------------------------------------