31996D1692

Odločba št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 23. julija 1996

o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega odstavka člena 129d Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe [4],

(1) ker vzpostavitev in razvoj vseevropskih prometnih omrežij prispevata k doseganju glavnih ciljev Skupnosti, na primer k nemotenemu delovanju notranjega trga in h krepitvi ekonomske in socialne kohezije;

(2) ker sta posebna cilja vzpostavitve in razvoja vseevropskih prometnih omrežij na celotnem ozemlju Skupnosti tudi zagotovitev trajnostne mobilnosti oseb in blaga pod najboljšimi socialnimi, okoljskimi in varnostnimi pogoji ter vključitev vseh vrst prevoza ob upoštevanju njihovih primerjalnih prednosti; ker je eden od možnih učinkov vseevropskega omrežja ustvarjanje delovnih mest;

(3) ker Bela knjiga Komisije o razvoju skupne prometne politike zahteva največjo možno rabo obstoječih zmogljivosti in vključevanje vseh omrežij različnih vrst prevoza v vseevropsko omrežje cestnega, železniškega prometa, prometa po celinskih plovnih poteh, pomorskega in zračnega prometa potnikov in blaga ter kombiniranega prometa;

(4) ker ladijski prevozi na kratkih relacijah lahko med drugim prispevajo k razbremenitvi zastojev na kopenskih prometnih poteh;

(5) ker se vključevanje omrežij na evropski ravni lahko razvije samo postopoma z medsebojnim povezovanjem različnih vrst prevoza, da bi bolje izkoristili dane prednosti posamezne vrste prevoza;

(6) ker je za doseganje teh ciljev nujno ukrepanje Skupnosti z določitvijo smernic v skladu z načelom subsidiarnosti; ker je treba določiti splošno zasnovo in prednostne naloge predlaganih ukrepov Skupnosti na področju vseevropskih prometnih omrežij;

(7) ker je treba opredeliti projekte v skupnem interesu, ki prispevajo k doseganju teh ciljev in so skladni s prioritetami tako sprejetih ukrepov; ker naj se upoštevajo samo potencialno ekonomsko upravičeni projekti;

(8) ker morajo države članice pri izvajanju projektov v skupnem interesu upoštevati varstvo okolja z izvajanjem študij o okoljskem vplivu v skladu z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji učinkov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje [5] in z uporabo Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst [6];

(9) ker naj se določeni javni in zasebni projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, odobrijo samo po predhodni presoji tega potencialnega vpliva v skladu z obstoječimi pravili Skupnosti;

(10) ker je treba opredeliti projekte v skupnem interesu, ki ne zadevajo samo različnih vrst prevoza pri multimodalnem pristopu, temveč tudi sisteme za upravljanje prometa in sisteme za obveščanje uporabnikov ter sisteme za navigacijo in določanje položaja;

(11) ker je eden od ciljev te odločbe opredelitev takih projektov v skupnem interesu; ker so ti projekti opredeljeni v Prilogi I, Prilogi II in v zavezujočih določbah te odločbe; ker je Evropski Svet v Essnu poseben pomen pripisal štirinajstim od teh projektov;

(12) ker naj Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju te odločbe, vsakih pet let pa poročilo, v katerem je navedeno, ali je smernice potrebno revidirati;

(13) ker naj bo pri Komisiji ustanovljen odbor z nalogami, ki vključujejo pomoč Komisiji, kadar preverja izvajanje in razvijanje teh smernic,

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

ODDELEK 1

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Namen

1. Namen te odločbe je določiti smernice, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepov, načrtovanih na področju vseevropskega prometnega omrežja; te smernice določajo projekte v skupnem interesu, katerih izvajanje naj bi prispevalo k razvoju omrežja v celotni Skupnosti.

2. Smernice iz odstavka 1 sestavljajo splošni okvir napotil, ki je namenjen spodbujanju držav članic in, kjer je primerno, tudi Skupnosti pri izvajanju projektov v skupnem interesu, katerih namen je zagotoviti kohezijo, medsebojno povezavo in interoperabilnost vseevropskega prometnega omrežja kakor tudi dostop do tega omrežja. Ti projekti tvorijo skupni cilj, katerega izvajanje je odvisno od njihove stopnje zrelosti in od razpoložljivosti finančnih sredstev, in ne posegajo v finančne obveznosti države članice ali Skupnosti. Namen teh smernic je tudi omogočiti vključitev zasebnega sektorja.

3. Bistvene zahteve v zvezi z:

- interoperabilnostjo vseevropskega prometnega omrežja in

- prometno telematiko in pomožnimi storitvami

se opredelijo v skladu s Pogodbo in ločeno od te odločbe.

Člen 2

Cilji

1. Vseevropsko prometno omrežje se vzpostavi postopoma do leta 2010 s povezovanjem infrastrukturnih omrežij za kopenski, pomorski in zračni promet v celotni Skupnosti v skladu z idejnimi načrti, označenimi na zemljevidih v Prilogi I in/ali specifikacijah v Prilogi II.

2. Omrežje mora:

(a) zagotoviti trajnostno mobilnost oseb in blaga znotraj območja brez notranjih meja pod najboljšimi možnimi socialnimi in varnostnimi pogoji, hkrati pa pomagati doseči cilje Skupnosti, zlasti glede okolja in konkurence, ter prispevati h krepitvi ekonomske in socialne kohezije;

(b) nuditi uporabnikom visokokakovostno infrastrukturo pod sprejemljivimi gospodarskimi pogoji;

(c) vključiti vse načine prevoza ob upoštevanju njihovih primerjalnih prednosti;

(d) omogočiti optimalno uporabo obstoječih zmogljivosti;

(e) biti čim bolj interoperabilno pri načinih prevoza in spodbujati intermodalnost med različnimi načini prevoza;

(f) biti čim bolj ekonomsko uspešno;

(g) pokrivati celotno ozemlje držav članic Skupnosti, kar bi omogočilo splošni dostop, povezovati otoška, neobalna in obrobna območja s centralnimi območji ter med seboj povezovati glavne urbane aglomeracije in regije Skupnosti brez ozkih grl;

(h) imeti možnost povezave z omrežji držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Sredozemskih držav, hkrati pa pospeševati interoperabilnost in dostop do teh omrežij, če se to izkaže kot interes Skupnosti.

Člen 3

Obseg omrežja

1. Vseevropsko omrežje obsega prometno infrastrukturo, sisteme za upravljanje prometa ter sisteme za navigacijo in določanje položaja.

2. Prometna infrastruktura obsega cestna in železniška omrežja ter omrežja celinskih plovnih poti, morska pristanišča in pristanišča na celinskih plovnih poteh ter druga prometna vozlišča.

3. Sistemi za upravljanje prometa ter sistemi za navigacijo in določanje položaja vključujejo potrebne tehnične naprave ter informacijske in telekomunikacijske sisteme za zagotavljanje usklajenega delovanja omrežja in učinkovitega upravljanja prometa.

Člen 4

Splošna zasnova ukrepov

Splošne zasnove ukrepov Skupnosti zajemajo:

(a) sestavo in revizijo idejnih načrtov omrežja;

(b) opredelitev projektov v skupnem interesu;

(c) prilagoditev obstoječega omrežja;

(d) pospeševanje interoperabilnosti omrežja;

(e) najboljšo kombinacijo načinov prevoza, med drugim z ustvarjanjem prometnih vozlišč, ki naj bodo za tovorni promet po možnosti zunaj mestnih središč, da bi omogočili učinkovito delovanje intermodalnosti;

(f) prizadevanje za doslednost in dopolnjevanje finančne pomoči v skladu s pravili, ki se uporabljajo za vsak finančni instrument;

(g) raziskave in razvoj;

(h) sodelovanje z zadevnimi tretjimi državami z razvijanjem omrežja in sklepanje primernih sporazumov z njimi;

(i) spodbude za države članice in mednarodne organizacije za pospeševanje ciljev, za katere si prizadeva Skupnost;

(j) pospeševanje stalnega sodelovanja med zainteresiranimi stranmi;

(k) vse druge ukrepe, ki se zdijo potrebni za dosego ciljev iz člena 2.

Člen 5

Prednostne naloge

Prednostne naloge ob upoštevanju ciljev, določenih v členu 2, so:

(a) vzpostavitev in razvoj povezav, glavnih in vmesnih povezav, ki so potrebne za odpravo ozkih grl, dograjevanje manjkajočih odsekov in izgradnja glavnih poti;

(b) vzpostavitev in razvoj infrastrukture za dostop do omrežja, ki omogoča povezovanje otoških, neobalnih in obrobnih območij z osrednjimi območji Skupnosti;

(c) najboljša kombinacija in povezovanje različnih načinov prevoza;

(d) vključitev okoljskih interesov v projektiranje in razvoj omrežja;

(e) postopno doseganje interoperabilnosti sestavin omrežja;

(f) najboljša izraba zmogljivosti in učinkovitosti obstoječe infrastrukture;

(g) uvedba in izboljšanje prometnih vozlišč in intermodalnih ploščadi;

(h) izboljšana varnost in zanesljivost omrežja;

(i) razvoj in vzpostavitev sistemov za upravljanje in nadzor prometa v omrežju ter sistemov za obveščanje uporabnikov za čim boljšo uporabo infrastruktur;

(j) študije, ki prispevajo k izboljšanemu projektiranju in boljšemu izvajanju vseevropskega prometnega omrežja.

Člen 6

Omrežja tretjih držav

Pospeševanje projektov v skupnem interesu in medsebojnega povezovanja omrežij ter interoperabilnosti s strani Skupnosti za zagotovitev združljivosti omrežij tretjih držav z vseevropskim prometnim omrežjem se določi za vsak primer posebej v skladu z ustreznimi postopki iz Pogodbe.

Člen 7

Projekti v skupnem interesu

1. V skladu s pravili iz Pogodbe, še zlasti glede konkurenčnih vprašanj, velja, da je v skupnem interesu vsak projekt, ki:

- sledi ciljem, določenim v členu 2,

- zadeva omrežje, opisano v členu 3,

- ustreza eni ali več prednostnim nalogam, ki so določene v členu 5, in

- je potencialno ekonomsko uspešen na podlagi analize socialno-ekonomskih stroškov in koristi.

2. Projekti se nanašajo na del omrežja, ki je opisan v členih od 9 do 17, in še zlasti:

- veljajo za poti, ki so opredeljene na zemljevidih v Prilogi I in/ali

- ustrezajo specifikacijam ali merilom iz Priloge II.

3. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, v okviru načel, določenih v členu 1(2).

Člen 8

Varstvo okolja

1. Pri razvijanju in izvajanju projektov morajo države članice v skladu z Direktivo 85/337/EGS in ob uporabi Direktive 92/43/EGS upoštevati varstvo okolja s presojo o tem, kako projekti v skupnem interesu, ki jih je treba izvesti, vplivajo na okolje.

2. Komisija:

(a) bo razvila ustrezne metode analiziranja za strateško vrednotenje vplivov celotnega omrežja na okolje;

(b) bo razvila ustrezne metode analize koridorja, ki pokriva vse zadevne načine prevoza brez poseganja na opredelitev samih koridorjev. Pri razvoju zasnove koridorja naj se upošteva potreba po povezavi vseh držav članic in območij v vseevropsko prometno omrežje, zlasti potreba po povezavi otoških, neobalnih in obrobnih območij z osrednjimi območji Unije.

Rezultat tega dela Komisija, kot in kjer je to primerno, upošteva v svojem poročilu o smernicah, predvidenih v členu 21, da bi dosegla cilje, določene v členu 2.

ODDELEK 2

CESTNO OMREŽJE

Člen 9

Značilnosti

1. Vseevropsko cestno omrežje obsega avtoceste in ceste visoke kakovosti, ne glede na to, ali obstajajo, so nove ali jih je treba prilagoditi, ki:

- imajo pomembno vlogo v prometu na dolge razdalje ali

- obidejo glavna mestna središča po poteh, ki so določene z omrežjem, ali

- zagotavljajo medsebojno povezavo z drugimi načini prevoza ali

- povezujejo neobalna in obrobna območja z osrednjimi območji Skupnosti.

2. Omrežje uporabnikom zagotavlja visoko, enotno in trajno raven storitev, udobja in varnosti.

3. Omrežje vključuje infrastrukturo za upravljanje prometa in obveščanje uporabnikov, ki temelji na aktivnem sodelovanju med sistemi za upravljanje prometa na evropski, nacionalni in regionalni ravni.

ODDELEK 3

ŽELEZNIŠKO OMREŽJE

Člen 10

Značilnosti

1. Železniško omrežje obsega omrežje železniških prog za visoke hitrosti in omrežje železniških prog za konvencionalne hitrosti.

2. Omrežje železniških prog za visoke hitrosti obsega:

- posebej zgrajene železniške proge za visoke hitrosti, prilagojene hitrostim, ki so na splošno enake ali večje od 250 km/h in obratujejo na elektriko ali z uporabo nove tehnologije,

- posebej izpopolnjene železniške proge za visoke hitrosti za hitrosti približno 200 km/h,

- posebej izpopolnjene železniške proge za visoke hitrosti, ki imajo posebne značilnosti zaradi topografskih, reliefnih ali urbanističnih ovir, kjer mora biti hitrost prilagojena vsakemu posameznemu primeru.

To omrežje je opredeljeno s progami, ki so v Prilogi I navedene kot železniške proge za visoke hitrosti ali proge, prilagojene visoki hitrosti.

3. Omrežje železniških prog za konvencionalne hitrosti obsega proge za konvencionalni železniški prevoz, skupaj z železniškim delom kombiniranega prevoza iz člena 14.

4. Omrežje naj:

- ima pomembno vlogo v potniškem in tovornem prometu na dolge razdalje,

- ima pomembno vlogo pri izvajanju kombiniranega prevoza na dolge razdalje,

- omogoča medsebojno povezavo z omrežji drugih načinov prevoza ter dostop do regionalnih in lokalnih železniških omrežij.

5. Omrežje zagotavlja uporabnikom visoko raven kakovosti in varnosti, predvsem zaradi kontinuitete obratovanja in njegovega postopnega izvajanja interoperabilnosti, dosežene zlasti s tehnično usklajenostjo in usklajenim sistemom za krmiljenje in nadzor.

ODDELEK 4

OMREŽJE CELINSKIH PLOVNIH POTI IN PRISTANIŠČA NA CELINSKIH VODAH

Člen 11

Značilnosti

1. Vseevropsko omrežje celinskih plovnih poti obsega reke, kanale ter različne vrste rečnih rokavov in drugih povezav med njimi. Zlasti omogoča povezavo med industrijskimi območji in glavnimi mestnimi aglomeracijami ter jih povezuje s pristanišči.

2. Minimalne tehnične značilnosti za vodne poti, ki tvorijo del omrežja, so tiste, določene za vodno pot razreda IV, ki omogoča prehod plovila ali sestava potiskanih plovil dolžine od 80 do 85 m in širine 9,50 m. Kadar je vodna pot, ki tvori del omrežja, posodobljena ali zgrajena, naj tehnične specifikacije ustrezajo vsaj razredu IV in omogočajo naknadno izpolnitev pogojev za razred Va/Vb in vzpostavijo zadovoljiv prehod plovil, ki se uporabljajo v kombiniranem prometu. Razred Va omogoča prehod plovila ali sestava potiskanih plovil dolžine 110 m in širine 11,40 m. Razred Vb omogoča prehod sestava potiskanih plovil dolžine od 172 do 185 m in širine 11,40 m.

3. Pristanišča na celinskih vodah tvorijo del omrežja, zlasti kot prometna križišča med celinskimi plovnimi potmi, navedenimi v odstavku 2, in drugimi načini prevoza.

4. Omrežje vključuje infrastrukturo za upravljanje prometa.

ODDELEK 5

MORSKA PRISTANIŠČA

Člen 12

Značilnosti

Morska pristanišča omogočajo razvoj pomorskega prometa in so izhodišča za ladijske povezave do otokov ter vozlišča za povezave med pomorskim prevozom in drugimi načini prevoza. Prevoznikom zagotavljajo opremo in storitve. Njihova infrastruktura zagotavlja vrsto storitev za prevoz potnikov in blaga, skupaj s trajektnimi prevozi in plovbo na kratke in dolge razdalje ter z obalno plovbo znotraj Skupnosti ter med Skupnostjo in tretjimi državami.

ODDELEK 6

LETALIŠČA

Člen 13

Značilnosti

1. Vseevropsko omrežje letališč obsega letališča na ozemlju Skupnosti, ki so odprta za komercialni zračni prevoz in izpolnjujejo merila, določena v Prilogi II. Ta letališča so različno razvrščena v skladu z obsegom in vrsto prometa, ki tam poteka, ter v skladu z njihovo funkcijo v omrežju. Omogočajo razvoj letalskih povezav in povezavo zračnega prevoza z drugimi načini prevoza.

2. Mednarodna vozlišča in vozlišča v Skupnosti sestavljajo jedro vseevropskega letališkega omrežja. Povezave med Skupnostjo in ostalim svetom potekajo v glavnem preko mednarodnih vozlišč. Vozlišča v omrežju Skupnosti zagotavljajo predvsem povezave znotraj Skupnosti, povezave s cilji zunaj Skupnosti pa še vedno obsegajo majhen delež njihovega poslovanja. Področna vozlišča v omrežju in točke dostopa omogočajo dostop do jedra omrežja ali pomagajo odpirati obrobna in izolirana območja.

ODDELEK 7

OMREŽJE ZA KOMBINIRANI PROMET

Člen 14

Značilnosti

1. Vseevropsko omrežje za kombinirani promet obsega:

- železnice in celinske plovne poti, primerne za kombinirani in ladijski prevoz, ki v kombinaciji z dovozom in/ali odvozom blaga po cesti, kadar je to primerno, omogočajo prevoz blaga na dolge razdalje,

- naprave, ki omogočajo pretovor med železnicami, celinskimi plovnimi potmi, morskimi plovnimi potmi in cestami,

- primeren začasni vozni park, če značilnosti še neprilagojene infrastrukture tako zahtevajo.

ODDELEK 8

OMREŽJE ZA UPRAVLJANJE LADIJSKEGA PROMETA IN OBVEŠČANJE

Člen 15

Značilnosti

Vseevropsko omrežje za upravljanje ladijskega prometa in obveščanje zajema:

- sisteme za upravljanje obalnega in pristaniškega ladijskega prometa,

- sisteme za določanje položaja plovil,

- sisteme javljanja plovil, ki prevažajo nevarno in okolju škodljivo blago,

- komunikacijske sisteme za klic v sili in reševanje na morju,

da bi bila zagotovljena visoka raven varnosti in učinkovitosti ladijskega prometa ter varstvo okolja v pomorskih conah, ki pripadajo državam članicam Skupnosti.

ODDELEK 9

OMREŽJE ZA UPRAVLJANJE ZRAČNEGA PROMETA

Člen 16

Značilnosti

Vseevropsko omrežje za upravljanje zračnega prometa obsega zračni prostor, namenjen splošnemu letalstvu, letalske proge, letalska navigacijska sredstva, sistem za načrtovanje in upravljanje prometa ter sistem za nadzor zračnega prometa (kontrolni centri, naprave za nadzor in komunikacije), ki so potrebni za varno in učinkovito letalstvo v evropskem zračnem prostoru.

ODDELEK 10

OMREŽJE ZA NAVIGACIJO IN DOLOČANJE POLOŽAJA

Člen 17

Vseevropsko omrežje za navigacijo in določanje položaja obsega satelitske sisteme za navigacijo in določanje položaja ter sisteme, ki jih je treba opredeliti v prihodnjem Evropskem radio-navigacijskem načrtu. Ti sistemi zagotavljajo zanesljivo in učinkovito navigacijo in določanje položaja, ki se lahko uporablja pri vseh načinih prevoza.

ODDELEK 11

SKUPNE DOLOČBE

Člen 18

Odbor za izmenjavo informacij in poročil

1. Države članice redno uradno obveščajo Komisijo o nacionalnih načrtih in programih, ki so jih sestavili za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, zlasti glede projektov v skupnem interesu, ki so določeni v tej odločbi.

2. Pri Komisiji se ustanovi Odbor za vseevropsko prometno omrežje, v nadaljevanju «odbor». Sestavljen je iz predstavnikov držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije. Odbor izmenjuje informacije o načrtih in programih, ki jih sporočijo države članice, preuči pa lahko vsako vprašanje, ki je povezano z razvojem vseevropskega prometnega omrežja.

3. Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju smernic, ki so opisane v tej odločbi.

Odbor iz odstavka 2 pomaga Komisiji pri pripravi navedenega poročila.

Člen 19

Posebni projekti

Priloga III vsebuje indikativne navedbe projektov, ki so opredeljeni v Prilogi I in II ter v drugih določbah te odločbe, ki jim je Evropski svet v Essnu pripisal poseben pomen.

Člen 20

Multimodalni prevoz in upravljanje prevoza

Med drugimi projekti v skupnem interesu, ki so našteti v Prilogi I in II, je treba posebno pozornost posvetiti multimodalnemu prevozu in novim tehnikam upravljanja prevoza, da bi lahko zaključili omrežje.

Člen 21

Revizija smernic

1. Vsakih pet let po začetku veljavnosti te odločbe in prvič pred 1. julijem 1999 Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem je navedeno, ali naj se ob upoštevanju gospodarskega in tehnološkega razvoja na prometnem področju, zlasti v železniškem prometu, smernice spremenijo.

Pri sestavi poročila Komisiji pomaga odbor iz člena 18.

2. K poročilu iz odstavka 1 Komisija po potrebi priloži ustrezne predloge.

Člen 22

Razveljavitev

Razveljavi se Odločba Sveta 78/174/EGS z dne 20. februarja 1978 o uvedbi postopka posvetovanja in ustanovitvi odbora na področju prometne infrastrukture [7].

Člen 23

Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 24

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 23. julija 1996

Za Evropski parlament

Predsednik

K. Hänsch

Za Svet

Predsednik

M. Lowry

[1] UL C 220, 8.8.1994, str. 1 in UL C 97, 20.4.1995, str.1.

[2] UL C 397, 31.12.1994, str. 23.

[3] UL C 210, 14.8.1995, str. 34.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. maja 1995 (UL C 151, 19.6.1995, str. 234). Skupno stališče Sveta z dne 28. septembra 1995 (UL C 331, 8.12.1995, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 1995 (UL C 17, 22.1.1996, str. 58). Sklep Sveta z dne 15. julija 1996 in Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. julija 1996 (še neobjavljena v Uradnem listu).

[5] UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

[6] UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

[7] UL L 54, 25.2.1978, str. 16.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SHEME OMREŽIJ, PRIKAZANIH NA ZEMLJEVIDIH [1]

Oddelek 2: Cestno omrežje

2.0. Evropa

2.1. Belgija/Luksemburg

2.2. Danska

2.3. Nemčija

2.4. Grčija

2.5. Španija

2.6. Francija

2.7. Irska

2.8. Italija

2.9. Nizozemska

2.10. Avstrija

2.11. Portugalska

2.12. Finska

2.13. Švedska

2.14. Združeno kraljestvo

Oddelek 3: Železniško omrežje

3.0. Evropa

3.1. Belgija

3.2. Danska

3.3. Nemčija

3.4. Grčija

3.5. Španija

3.6. Francija

3.7. Irska

3.8. Italija

3.9. Luksemburg

3.10. Nizozemska

3.11. Avstrija

3.12. Portugalska

3.13. Finska

3.14. Švedska

3.15. Združeno kraljestvo

Oddelek 4: Omrežje celinskih plovnih poti

4. Evropa

Oddelek 5: Pristanišča

Projekti v skupnem interesu, ki vključujejo morska pristanišča, so določeni v tej odločbi z merili iz Priloge II, lahko pa se nanašajo na katero koli pristanišče države članice Skupnosti. Ker ni mogoče prikazati vseh pristanišč na enem zemljevidu, v Prilogi I ni zemljevida morskih pristanišč.

Oddelek 6: Letališča

6.0. Evropa

6.1. Belgija/Danska/Nemčija/Luksemburg/Nizozemska/Avstrija

6.2. Grčija

6.3. Španija/Portugalska

6.4. Francija

6.5. Irska/Združeno kraljestvo

6.6. Italija

6.7. Finska/Švedska

Oddelek 7: Omrežje kombiniranega prevoza

7.1. A. Železnica

B. Železnica, zemljevid v velikem merilu

7.2. Celinske vodne poti

Opomba:

Izraz "načrtovan" v legendah na zemljevidih zajema vse faze infrastrukturnega projekta v skupnem interesu, in sicer od idejnih študij do gradnje.

ODDELEK 2

CESTNO OMREŽJE

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

2.02.12.22.32.42.52.62.72.82.92.102.112.122.132.14

ODDELEK 3

ŽELEZNIŠKO OMREŽJE

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

3.03.13.23.33.43.53.63.73.83.93.103.113.123.133.143.15

ODDELEK 4

OMREŽJE CELINSKIH PLOVNIH POTI

+++++ TIFF +++++

4

ODDELEK 6

LETALIŠČA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

6.06.16.26.36.46.56.66.7

ODDELEK 7

OMREŽJE KOMBINIRANEGA PROMETA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

7.1-A7.I-B7.2

[1] Zemljevidi se nanašajo na ustrezne oddelke, ki so navedeni v zavezujočih določbah in/ali Prilogi II.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

MERILA IN SPECIFIKACIJE ZA PROJEKTE V SKUPNEM INTERESU [1]

Oddelek 2 : Cestno omrežje

Oddelek 3 : Železniško omrežje

Oddelek 4 : Omrežje celinskih vodnih poti in pristanišča na celinskih vodah

Oddelek 5 : Morska pristanišča

Oddelek 6 : Letališča

Oddelek 7 : Omrežje za kombinirani promet

Oddelek 8 : Omrežje za upravljanje ladijskega prometa in obveščanje

Oddelek 9 : Omrežje za upravljanje zračnega prometa

Oddelek 10 : Omrežje za navigacijo in določanje položaja

Oddelek 2

Cestno omrežje

Poleg projektov, ki se nanašajo na povezave iz Priloge I, bo za projekt v skupnem interesu veljal vsak infrastrukturni projekt, ki se nanaša na take povezave in zadeva:

A. Razvoj omrežja in zlasti:

- razširitev avtocest omrežja ali dograjevanje cest,

- gradnjo ali izboljšanje obvoznic in cestnih obročev,

- povečanje interoperabilnosti nacionalnih omrežij:

B. Razvoj sistemov za upravljanje prometa in obveščanje uporabnikov, zlasti:

- vzpostavitev telematskih infrastruktur za zbiranje podatkov o prometu,

- razvoj prometno-informativnih centrov in centrov za nadzor prometa ter tudi izmenjava podatkov med prometnimi informacijskimi centri v različnih državah,

- uvajanje informacijskih služb v cestnem prometu, zlasti sistema RDS-TMS [2],

- tehnična interoperabilnost omrežnih telematskih infrastruktur.

Oddelek 3

Železniško omrežje

Razen projektov, ki se nanašajo na povezave iz Priloge I, bo za projekt v skupnem interesu veljal vsak infrastrukturni projekt, ki se nanaša na povezave, ki obravnavajo:

- interoperabilnost med vseevropskimi železniškimi sistemi,

- medsebojno povezavo z omrežji drugih načinov prevoza.

Oddelek 4

Omrežje celinskih vodnih poti in pristanišča na celinskih vodah

Pristanišča na celinskih vodah

Razen projektov, ki se nanašajo na povezave, navedene v Prilogi I, bo za projekt v skupnem interesu veljal vsak infrastrukturni projekt:

A. v zvezi z rečnimi pristanišči v pomenu člena 11(3), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

1. nameščena so v omrežju celinskih vodnih poti, kot je prikazano na načrtu v Prilogi I;

2. povezana so z drugimi vseevropskimi potmi;

3. na voljo so objekti za pretovor, zlasti:

- pretovorna središča,

- terminali za zabojnike,

- RO-RO naprave;

B. in ustrezajo eni ali več izmed naslednjih kategorij:

1. dostop do pristanišča s celinskih vodnih poti;

2. pristaniška infrastruktura v pristaniškem območju;

3. druge prometne infrastrukture v pristaniškem območju;

4. druge prometne infrastrukture, ki povezujejo pristanišče z drugimi elementi vseevropskega prometnega omrežja.

Upravljanje prometa

Projekti v skupnem interesu so zlasti:

- sistem signalizacije in vodenja za plovila, zlasti za tista, ki prevažajo nevarno in okolju škodljivo blago,

- komunikacijski sistemi za klic v sili in reševanje na celinskih vodnih poteh.

Oddelek 5

Morska pristanišča

1. Kategorije pristaniških in s pristanišči povezanih projektov v skupnem interesu

Pristaniški infrastrukturni projekti in infrastrukturni projekti, povezani s pristanišči, naj bodo uvrščeni v eno ali več izmed naslednjih kategorij:

A. dostop do pristanišča z morja ali s celinskih vodnih poti, vključno z glavnimi stroški za lomljenje ledu pozimi;

B. pristaniška infrastruktura v pristaniškem območju;

C. celinske prometne infrastrukture v pristaniškem območju;

D. celinska prometna infrastruktura, ki povezuje pristanišča z drugimi elementi vseevropskega prometnega omrežja.

2. Posebni cilji projektov

Pristaniški infrastrukturni projekti in s pristaniško infrastrukturo povezani projekti v skupnem interesu naj imajo enega ali več izmed naslednjih posebnih ciljev:

- pospeševanje rasti trgovine med državami članicami Skupnosti ter med Skupnostjo in drugimi državami,

- podpiranje načela trajne mobilnosti s pomočjo pri razbremenjevanju preobremenjenih kopenskih koridorjev in zmanjšanje zunanjih stroškov evropskega prometa, na primer s povečanjem deleža pomorskega prometa v celotnem prometu in zlasti s pospeševanjem obalne plovbe,

- izboljšanje dostopnosti in krepitev ekonomske in socialne kohezije v Evropski skupnosti s pospeševanjem razvoja pomorskih povezav znotraj Skupnosti, pri čemer je posebna pozornost posvečena otoškim in obrobnim območjem Skupnosti,

- omogočanje stalnega dostopa do pristanišč Baltiškega morja okrog in nad 60o severno, ki so pozimi navadno zaledenela.

3. Posebni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni

Projekti morajo prispevati k:

- vključevanju prometa v vseevropsko prometno omrežje ali multimodalno prometno verigo

ali

- večji uporabi okolju prijaznega prevoza.

Oddelek 6

Letališča

I. Merila primernosti za letališča v skupnem interesu

Letališča v skupnem interesu morajo izpolnjevati merila enega od naslednjih vozlišč:

1. Mednarodna vozlišča bodo vključevala:

- vsa letališča ali vse letališke sisteme [3] s skupnim letnim prometom, ki ni manjši od:

- pretoka 5000000 potnikov minus 10 % ali

- pretoka 100000 komercialnih zrakoplovov ali

- 150000 ton tovornega prometa ali

- pretoka 1000000 otnikov zunaj držav Skupnosti

ali

- vsako novo letališče, ki je zgrajeno za nadomestitev obstoječega mednarodnega vozlišča, ki ga ni mogoče več širiti na obstoječi lokaciji.

2. Vozlišča v Skupnosti bodo vključevala:

- vsa letališča ali letališke sisteme z letnim prometom v naslednjem obsegu:

- pretok od 1000000 minus 10 % do 4 499 999 potnikov ali

- pretok od 50000 do 149999 tonami tovornega prometa ali

- pretok od 500000 do 899999 potnikov, od katerih vsaj 30 % potnikov ni državljanov Skupnosti, ali

- pretok od 300000 do 899999 potnikov, če poteka zunaj evropske celine na razdalji nad 500 km od najbližjega mednarodnega vozlišča,

ali

- vsako novo letališče, ki je zgrajeno za nadomestitev obstoječega vozlišča v Skupnosti, ki ga ni mogoče več širiti na obstoječi lokaciji.

3. Regionalna vozlišča in točke dostopa bodo vključevali vsa letališča:

- z letnim prometom od 500000 do 899999 potnikov, od katerih vsaj 30 % ni državljanov Skupnosti, ali

- z letnim obsegom od 250000 minus 10 % do 499999 potnikov ali

- z letnim obsegom tovornega prometa od 10000 do 49999 ton ali

- so na otoku države članice ali

- so na neobalnem območju Skupnosti s komercialnimi storitvami, ki jih opravlja zrakoplov z največjo vzletno težo nad 10 ton.

Letališče je na neobalnem območju, če je nameščeno zunaj polmera, ki znaša več kot 100 km od najbližjega mednarodnega vozlišča ali vozlišča v Skupnosti. Razdalja se lahko izjemoma zmanjša na 75 km zaradi težkega dostopa kot posledice geografske lege ali slabe kakovosti celinske prometne infrastrukture.

II. Specifikacije projektov skupnega interesa, ki so povezani z letališkim omrežjem

Vsi projekti, ki izpolnjujejo naslednje zahteve, se štejejo za projekte skupnega interesa:

Specifikacije projekta | Vrsta vozlišča, ki ga zlasti zadeva |

I.Optimalizacija obstoječih letaliških zmogljivost

Ukrep 1Optimalizacija obstoječih zmogljivosti glede gibanja zrakoplovov, potnikov ali tovora, vključno letališke navigacijske opreme | Mednarodno V Skupnosti Področno vozlišče in točka dostopa |

Ukrep 2Izboljšanje letališkega varovanja in varnosti | Mednarodno V Skupnosti Področno vozlišče in točka dostopa |

Ukrep 3Prilagoditev obstoječe infrastrukture zaradi dokončnega oblikovanja notranjega trga in zlasti ukrepov, ki urejajo prosti pretok oseb v Uniji | Mednarodno V Skupnosti Področno vozlišče in točka dostopa |

II.Razvoj novih letaliških zmogljivosti

Ukrep 4Razvoj infrastrukture in opreme, ki določa letališko zmogljivost glede gibanja zrakoplovov, potnikov ali tovora, vključno letališke navigacijske opreme | Mednarodno V Skupnosti |

Ukrep 5Gradnja novega letališča zaradi nadomestitve obstoječega letališča ali letališkega sistema, ki ga ni mogoče več razvijati na njegovi lokaciji | Mednarodno V Skupnosti |

III.Izboljšanje zaščite pred obremenjevanjem okolja, ki ga povzročajo letališke dejavnosti

Ukrep 6Izboljšanje okoljske združljivosti glede hrupa in čiščenja letaliških odplak | Mednarodno V Skupnosti |

IV.Izboljšanje ali razvoj dostopa na letališče

Ukrep 7Izboljšanje ali razvoj vmesnikov med letališko infrastrukturo in infrastrukturo za dostop | Mednarodno V Skupnosti |

Ukrep 8Izboljšanje in razvoj vozlišč z drugimi prometnimi omrežji, zlasti z železniškim omrežjem | Mednarodno V Skupnosti |

[1] Ta merila in specifikacije veljajo za ustrezne oddelke, navedene v zavezujočih določbah in/ali Prilogi I.

[2] Digitalni sistem radijskih poročil o stanju na cestah, v katerem je lahko splošni tok poročil prilagojen posameznim potrebam cestnega uporabnika.

[3] Letališki sistemi: UL L 240, 24.8.1992, str. 14.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SEZNAM ŠTIRINAJSTIH PROJEKTOV, KI JIH JE SPREJEL EVROPSKI SVET V ESSNU 9. IN 10. DECEMBRA 1994

1. Vlak za visoke hitrosti/kombinirani promet sever - jug:

Nuremberg - Erfurt - Halle/Leipzig - Berlin

Brennerska os: Verona - München

2. Vlak za visoke hitrosti (Pariz - Bruselj - Köln - Amsterdam - London):

Belgija: F/B meja - Bruselj - Liège - B/D meja

Bruselj - B/NL meja

Združeno kraljestvo: London - dostop do predora pod Rokavskim prelivom

Nizozemska: B/NL meja - Rotterdam - Amsterdam

Nemčija: (Aachen) G27 Köln - Ren/Majna

3. Vlak za visoke hitrosti jug:

Madrid - Barcelona - Perpignan - Montpelier

Madrid - Vitoria - Dax

4. Vlak za visoke hitrosti vzhod:

Pariz - Metz - Strasbourg - Appenweier - (Karlsruhe) s križišči do mest Metz — Saarbrücken - Mannheim in Metz - Luxembourg

5. Železniška proga za konvencionalne hitrosti/kombinirani promet: proga Betuwe

Rotterdam - NL/B meja - (Porenje/Porurje)

6. Vlak za visoke hitrosti/kombinirani promet: Francija — Italija

Lyon - Torino

Torino - Milano - Benetke - Trst

7. Grške avtoceste: Pathe: Rio Antirio, Patras - Atene - Solun - Promahon (grško-bolgarska meja) in Via Egnatia: Igoumenitsa - Solun - Alexandroupolis - Ormenio (grško-bolgarska meja) - Kipi (grško-turška meja)

8. Avtocesta: Lizbona - Valladolid

9. Železniška povezava za konvencionalne hitrosti: Cork - Dublin - Belfast - Larne - Stranraer

10. Letališče Malpensa (Milano)

11. Stalna železniška/cestna povezava med Dansko in Švedsko (stalna povezava Øresund) skupaj s pristopnimi potmi za cestni, želeniški in zračni promet

12. Nordijski trikotnik (železnica/cesta)

13. Cestna povezava Irska/Združeno kraljestvo/Beneluks

14. Glavna proga ob Zahodni obali (železnica)

--------------------------------------------------

SKUPNA IZJAVA

Evropski parlament, Svet in Komisija poudarjajo pomembnost, ki jo pripisujejo vzpostavitvi in skladnemu razvoju vseevropskega prometnega omrežja. Pozdravljajo sprejetje te odločbe, ki to omrežje vzpostavlja in opredeljuje zlasti projekte skupnega interesa, ki omogočajo dokončno oblikovanje pravnega okvira za vseevropsko prometno omrežje.

Ti projekti, kot ugotavljajo, prispevajo k doseganju ciljev, zastavljenih v členu 2, zlasti lahko pomembno prispevajo k konkurenčnosti, ustvarjanju delovnih mest in povezanosti v Evropski uniji in prav tako izpolnjujejo potrebo po povezovanju otoških, neobalnih in obrobnih območij z osrednjimi območji Skupnosti. V zvezi s tem poudarjajo, da ti projekti zaradi dejstva, da so opredeljeni v Prilogah I in II in v zavezujočih določbah te odločbe, izpolnjujejo pogoje za pridobitev finančnega prispevka Skupnosti, ki zadevnim državam članicam lahko omogoči in pospeši njihovo dejansko izvedbo.

Evropski parlament, Svet in Komisija pozivajo države članice naj posvetijo največjo pozornost uresničevanju tistih projektov, katerim namenjajo posebno pozornost. Komisija se zavezuje, da jih bo redno obveščala o njihovem izvajanju, med drugim tudi s poročili, ki jih predvidevata člena 18 in 21.

Evropski parlament, Svet in Komisija potrjujejo projekte, ki jih je sprejel Evropski parlament na drugem branju, zaradi razvoja vseevropskega prometnega omrežja.

--------------------------------------------------

IZJAVE KOMISIJE

— v zvezi z oddelkom 5 Priloge I: pristanišča:

Komisija bo po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in zadevnimi državami članicami v letu 1997 predložila poročilo in po potrebi predlog za pristaniške projekte, pri čemer bo uporabila podoben pristop, kot ga je imela za letališča v oddelku 6.

— v zvezi z okoljskimi standardi in cevovodnim omrežjem:

Komisija bo:

(a) še naprej pregledovala okoljske standarde za vsako vrsto prevoza;

(b) proučila možnost za vzpostavitev cevovodnega omrežja za proizvode, ki jih smernice za vseevropsko energetsko omrežje ne zajemajo, in možnost njegove vključitve v vseevropsko prometno omrežje;

in predložila ustrezne predloge.

— v zvezi s Prilogo I:

Komisija bo preučila projekte, za katere je Parlament glasoval na drugem branju, zaradi ugotavljanja, ali izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v Prilogo I. Ta preučitev se izvede kot del postopka revizije iz člena 21.

— v zvezi s členom 19, členom 20 in Prilogo III:

Komisija potrjuje, da ta odločba v ničemer ne posega v finančne obveznosti držav članic ali Skupnosti.

— v zvezi s členom 20:

Komisija izjavlja, da bo skladno s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 2236/95 o splošnih pravilih za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij pri ocenjevanju projektov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru proračuna za vseevropska omrežja, vso potrebno pozornost namenila projektom multimodalnega značaja, zlasti tistim, ki vključujejo povezave dolgih razdalj z obrobnimi območji.

--------------------------------------------------