31993R0959

Uredba Sveta (EGS) št. 959/93

z dne 5. aprila 1993

o statističnih podatkih o poljščinah razen žit, ki jih posredujejo države članice

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ker mora Komisija, za izvajanje naloženih ji nalog po Pogodbi in uredbah glede skupne kmetijske politike, imeti zanesljive, primerljive in sprotno dopolnjene podatke, določene z objektivnimi metodami, o obdelovalnih zemljiščih, donosu in proizvodnji rastlinskih pridelkov, razen žit;

ker je za organizacijo in obvladovanje trgov kmetijstva primerno priznati pomen sektorja proizvodnje rastlinskih pridelkov ločeno od žit, kar pomeni, da je treba opraviti potrebno statistično raziskovanje v največji meri na osnovi predpisov Skupnosti;

ker je treba upoštevati izkušnje, dobljene z večletnimi statističnimi raziskovanji;

ker je namen te uredbe opredeliti statistične informacije, ki jih je potrebno sporočati, predpisati zadovoljivi nivo zanesljivosti in določiti dodatne potrebne tehnične informacije za ocenitev podatkov o proizvodnji, zagotoviti objektivnost in reprezentativnost raziskovanj o zemljiščih in proizvodnji, s široko izmenjavo izkušenj, pri čemer so vključena srečanja in poročila, ter določiti roke, ki jih je potrebno upoštevati;

ker je za nekatere rastlinske pridelke, razen žit, potrebno tudi letno sporočanje podatkov na regionalnem nivoju;

ker je za Komisijo ustrezno, da po treh letih izkušenj s to uredbo predloži poročilo, skupaj s predlogi za izboljšanje statističnih raziskovanj, če je potrebno;

ker je v prehodnem obdobju potrebno dodatno delo za spreminjanje statističnih metod, kar zahteva finančni prispevek Skupnosti za obdobje od 1993 do 1995, potrebni znesek pa znaša 1 milijon ECU letno;

ker mora Komisija zagotoviti zbiranje, poenotenje in usklajevanje statističnih informacij na evropskem nivoju in poskrbeti za usklajene metodologije za izvajanje politik Skupnosti, čeprav bi moralo zbiranje in obdelava podatkov ter organizacija raziskovanj na državnem nivoju ostati v pristojnosti statističnih uradov držav članic;

ker bi za lažjo uporabo te uredbe morale države članice in Komisija še naprej tesno sodelovati, še posebej prek Stalnega odbora za statistiko kmetijstva, ustanovljenega s Sklepom 72/279/EGS [3],

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

ODDELEK I

Cilji

Člen 1

Države članice preskrbijo Komisiji letne podatke o proizvodnji in zemljiščih z rastlinskimi pridelki, razen žit, kot je določeno v členih 2 in 6 te uredbe, z upoštevanjem Uredbe Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti [4].

ODDELEK II

Podatki, ki jih je treba preskrbeti na nacionalnem nivoju

Člen 2

1. Države članice letno izročijo podatke o glavnih površinah in sekundarnih površinah, skladno z opredelitvami iz Priloge I, za vse vrste uporabe obdelovalnih zemljišč iz Priloge II. Samo države članice iz Priloge IX bodo morale vključiti sekundarne površine v letno statistično raziskovanje in izročiti podatke o teh površinah.

2. Poleg tega države članice predložijo podatke o glavnih površinah s trajnimi travniki in pašniki in trajnih nasadih ter o drugih zemljiščih, kot je navedeno v poglavjih K, L, M in N Priloge II. Te podatke je mogoče dobiti v celoti ali pa delno s pomočjo tehnik opazovanja tal in iz virov, razen obširnega raziskovanja, omenjenega v členu 3(1). Za te vire tudi ni nujno, da so letna raziskovanja.

3. Vsaka država članica predloži tudi letne podatke o naslednjem:

- povprečni donos, in

- pospravljeni pridelek za vsak proizvod, kot je določeno v Prilogi III.

ODDELEK III

Metode in specifikacije

Člen 3

1. Za specifikacijo uporabe obdelovalnih zemljišč v vsaki državi članici, kot je navedeno v Prilogi II, se podatki o glavnih površinah dobijo v enem obširnem letnem statističnem raziskovanju, ki bi moralo biti v obliki popisa ali reprezentativnega raziskovanja. To raziskovanje lahko vsebuje tudi podatke o drugih kmetijskih površinah v uporabi, ločeno od obdelovalnih zemljišč.

2. Po odobritvi Komisije pa lahko države članice uporabijo upravne vire, ki nadomestijo podatke o ornih zemljiščih/njivah in vrtovih, dobljenih iz obširnega raziskovanja iz odstavka 1.

3. Kjer pa za določeno leto niso na voljo statistična raziskovanja o trajnih nasadih, trajnih pašnikih in travnikih in drugih delih kmetijskih površin v uporabi (kot je opredeljeno v poglavjih K, L, M in N Priloge II), in za te postavke ni na voljo letnih ocen o spremembah pri rabi zemljišč iz virov Skupnosti, lahko države članice za tisto leto preskrbijo ocene za te postavke.

4. Splošno raziskovanje iz odstavka 1 se izvede z uporabo statistično priznanih metod, ki izpolnjujejo zahteve o kvaliteti, objektivnosti in zanesljivosti.

5. Skladno z opredelitvami v Prilogi I se lahko države članice iz Priloge IX odločijo med dvema različnima metodološkima pristopoma za raziskovanje o rabi zemljišč:

- pristop "realnega časa" se nanaša na glavno površino v času raziskovanja, s kasnejšimi dodatnimi informacijami o sekundarnih površinah, ali

- "naknadno" ovrednotenje rabe zemljišč (ki se nanaša na glavne in sekundarne površine v istem raziskovanju), ki se izvede na koncu gospodarskega leta. Sekundarne površine morajo specificirati samo države članice iz Priloge IX.

6. Podatki za zemljišča, ki so obrobnega pomena, kot je navedeno v Prilogi VIII, se lahko dobijo iz drugih podatkovnih virov, ki ne izpolnjujejo pogojev te uredbe.

7. Skladno s členom 8(3) se lahko za izpolnitev zahtev tega oddelka sklenejo prehodni dogovori.

Člen 4

1. V primeru vzorčnih raziskovanj na glavnih površinah obdelovalnih zemljišč morajo biti vzorci oblikovani tako, da so reprezentativni za najmanj 95 % skupnih površin zemljišč s poljščinami, brez žit.

Podatki o glavnih površinah morajo biti dopolnjeni z oceno na podlagi podatkov iz drugih virov in so v zvezi s površino obdelovalnih zemljišč, ki niso vključena v vzorcu in so posejana s poljščinami, brez žit.

2. Raziskovanja za zemljišča trajnih travnikov in pašnikov, trajnih nasadov ter drugih delov kmetijskih zemljišč v uporabi, ločeno od obdelovalnih zemljišč, so čimbolj reprezentativna. Trajni travniki in pašniki vključujejo tudi dele kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so izven kmetijskih gospodarstev.

3. Vzorčna raziskovanja o glavnih površinah obdelovalnih zemljišč morajo biti oblikovana tako, da se v vsaki državi članici in za vsako od ločenih skupin glavnih površin (kot je določeno v Prilogi IV) izpolni vsaj eno od naslednjih dveh meril:

(a) koeficient variacije ne presega tistega, ki je podan v Prilogi IV,

(b) standardna napaka ne presega tiste, ki je podana v Prilogi IV.

4. Stopnja natančnosti, potrebna za ocene površine s trajnimi travniki in pašniki, trajnimi nasadi in drugimi deli kmetijskih zemljišč v uporabi, ločeno od obdelovalnih zemljišč, se določi skladno s postopkom iz člena 12 potem, ko države članice posredujejo Komisiji poročila iz člena 8(1).

Člen 5

1. Raziskovanja o proizvodnji ali donosih se izvedejo z uporabo statistično priznanih metod glede kvalitete, objektivnosti in zanesljivosti.

2. Po odobritvi Komisije, pa lahko države članice uporabijo upravne vire kot nadomestilo za podatke, dobljene iz raziskovanj o proizvodnji in donosu, kot je navedeno v odstavku 1.

3. Stopnja natančnosti, ki je potrebna za oceno proizvodnje vsakega pridelka v Prilogi III se določi skladno s postopkom iz člena 12, potem ko so države članice posredovale Komisiji poročila iz člena 8(1).

4. O vseh dodatnih informacijah, ki so potrebne za nadaljnjo standardizacijo ocen proizvodnje se odloči skladno s postopkom iz člena 12, potem ko države članice Komisiji posredujejo poročila iz člena 8(1).

ODDELEK IV

Podatki, ki jih je treba preskrbeti na regionalnem nivoju

Člen 6

1. Letne podatke o obdelovalnih površinah, pridelavi in donosih je treba posredovati Komisiji za rastlinske pridelke navedene v Prilogi V, na regionalnih nivojih, ki so opredeljeni v Prilogi VI. Obdelovalna zemljišča so opredeljena v Prilogi V.

Če ni na voljo regionalnih podatkov za določeno leto glede trajnih nasadov, trajnih travnikov in pašnikov in drugih delov kmetijskih zemljišč v uporabi (kot je opredeljeno v poglavjih K, L, M in N Priloge II), lahko države članice preskrbijo ocene za tisto leto v zvezi s temi postavkami, kot je določeno v Prilogi V.

2. Države članice se zavežejo, da bodo preskrbele samo podatke o tistih površinah in pridelkih, katerih površine presegajo nivo obrobnega pomena, kot je navedeno v Prilogi VIII.

3. Države članice se zavežejo, da bodo preskrbele podatke o obdelovalnih površinah, kot je opredeljeno v Prilogi V in o pospravljenem pridelku samo v zvezi z najpomembnejšimi regijami za vsakega od določenih rastlinskih pridelkov. Za vsakega od teh rastlinskih pridelkov je treba predložiti podatke za tiste regije, ki razporejene v padajočem vrstnem redu skupaj predstavljajo vsaj 80 % površine z določenim rastlinskim pridelkom, v primerjavi s skupno površino, zasajeno s tem rastlinskim pridelkom v zadevni državi članici.

ODDELEK V

Roki, izmenjava izkušenj in prehodni dogovori

Člen 7

1. Koledarsko leto, v katerem se prične žetev, se v nadaljnjem besedilu imenuje "proizvodno leto".

2. Za postavke o rabi zemljišča iz Priloge II države članice preskrbijo Komisiji začasne nacionalne podatke o obdelovalnih površinah najkasneje do 1. oktobra proizvodnega leta. Končne podatke o teh obdelovalnih površinah izročijo najkasneje do 1. aprila, ki sledi proizvodnemu letu.

3. Začetne ocene nacionalnega donosa in podatki o proizvodnji, določeni v Prilogi VII, se posredujejo najkasneje do rokov, predpisanih v tej prilogi. Začasni podatki o donosu in proizvodnji iz Priloge III se izročijo najkasneje do 15. aprila in končni rezultati najkasneje do 1. oktobra leta, ki sledi proizvodnemu letu.

4. Če se podatki o donosu in proizvodnji nanašajo na popravljene podatke o površini, je treba predložiti tudi te podatke.

5. Regionalni podatki iz člena 6 se izročijo istočasno s končnimi podatki na nacionalnem nivoju in so z njimi primerljivi.

Člen 8

1. V 12 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe države članice predložijo podrobno metodološko poročilo Komisiji, v katerem opišejo, kako se dobijo podatki za zemljišča v uporabi, za obdelovalna zemljišča in za zemljišča, zasajena/posejana s posameznimi rastlinskimi pridelki. Države članice tudi obrazložijo, kako v njihovi državi in, kjer je to primerno, v regiji izračunajo donos in proizvodnjo ter prikažejo reprezentativnost in zanesljivost teh podatkov. Komisija, v sodelovanju z državami članicami, sestavi povzetek poročil.

2. Države članice v treh mesecih obvestijo Komisijo o vseh spremembah informacij, ki jih priskrbijo na podlagi odstavka 1.

3. Če bi se v določenih metodoloških poročilih pokazalo, da neka država članica v bližnji prihodnosti ne more izpolnjevati pogojev te uredbe, in če so potrebne spremembe v tehnikah in metodologijah raziskovanj, lahko Komisija, skladno s to uredbo, v sodelovanju z državo članico določi prehodno obdobje največ dveh let za uvedbo programa raziskovanja.

4. Metodološka poročila, prehodni dogovori, razpoložljivost podatkov, zanesljivost podatkov in druge pomembne zadeve, povezane z uporabo te uredbe, se dvakrat letno pregledajo v okviru pristojne delovne skupine Stalnega odbora za statistiko kmetijstva.

Člen 9

Najkasneje do konca leta 1995 Komisija predloži Evropskemu Parlamentu in Svetu:

- poročilo o izkušnjah, dobljenih iz statističnih raziskovanj in ocen, opravljenih skladno s to uredbo,

- če je potrebno, predloge za izboljšanje in uskladitev programov, ki veljajo v državah članicah.

Člen 10

Priloge od I do IX se po potrebi spremenijo, skladno s postopkom, določenim v členu 12.

ODDELEK VI

Finančni dogovori

Člen 11

1. Vsako leto v obdobju od 1993–1995 Skupnost dodeli državam članicam prispevek za pokritje stroškov, nastalih pri delu za izboljšanje metodoloških osnov in primerljivosti podatkov iz členov 2 in 6; potrebni znesek za ta prispevek znaša 1 milijon ECU letno.

2. Proračunski organ določi dotacije, ki so na voljo za vsako finančno leto.

3. O znesku prispevka, ki naj bi ga dodelili vsaki državi članici, se odloča ob upoštevanju zahtev držav članic in skladno s postopkom iz člena 12.

ODDELEK VII

Končne določbe

Člen 12

1. Če se ravna po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice preda zadevo Stalnemu odboru za statistiko kmetijstva, v nadaljevanju besedila "Odbor".

2. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek ukrepov v sprejetje. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Odbor deluje z večino 54 glasov, glasovi držav članic se ponderirajo, kot je določeno v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. (a) (a) Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so skladni z mnenjem Odbora.

(b) Kadar predlagani ukrepi niso skladni z mnenjem Odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet v treh mesecih od predložitve predloga ne odloči, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 13

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 5. aprila 1993

Za Svet

Predsednik

N. Helveg Petersen

[1] UL C 335, 18.12.1992, str. 35.

[2] Mnenje podano 12. februarja 1993 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 179, 7.8.1972, str. 1.

[4] UL L 151, 15.6.1990, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OPREDELITVE

I. ENOTA RAZISKOVANJA

Enota raziskovanja je obdelovalno zemljišče (kot je opredeljeno v Prilogi II) nekega kmetijskega gospodarstva [1] ali eden od kosov zemljišča, ki je bil izbran kot enota v obširnem raziskovanju obdelovalnih zemljišč držav članic.

II.A. NAKNADNO OVREDNOTENJE RABE ZEMLJIŠČ

Glavne in sekundarne površine enote raziskovanja so razvrščene na naslednji način:

Površina enote raziskovanja

1. Splošni primer

V splošnem primeru je glavna površina neke parcele enote raziskovanja tista, kjer se parcela uporabi v nekem gospodarskem letu samo enkrat in je ta uporaba nedvoumno tako tudi opredeljena. (V tem primeru je sekundarna površina te parcele enaka nič.)

2. Posebni primeri

2.1. Zaporedna pridelava

Glavna površina: Če je parcela obdelovalne površine uporabljena več kot enkrat v nekem gospodarskem letu (zaporedna pridelava) in je na tej površini vedno en rastlinski pridelek, je potem glavna površina rastlinski pridelek z najvišjo vrednostjo. Če vrednost proizvodnje ne določa, kateri je glavni rastlinski pridelek, se šteje za glavni pridelek tisti, ki najdlje zasede površino.

Sekundarna površina: Vse druge uporabe potem štejejo kot sekundarne površine.

2.2. Kombinirana pridelava

Glavna površina: Če se parcela obdelovalnega zemljišča uporablja ves čas rastne sezone v nekem gospodarskem letu za enako, stalno določeno kombinacijo rastlinskih pridelkov (kombinirana pridelava), se glavna površina sorazmerno deli med zadevne rastlinske pridelke.

Sekundarna površina: V tem primeru je ne bo.

2.3. Kombinacija zaporedne in kombinirane pridelave

Glavna površina: Če se v nekem gospodarskem letu parcela ornega zemljišča uporabi več kot enkrat in v kombinaciji z zaporednimi in kombiniranimi kmetijskimi rastlinami, se vsaka kombinacija kmetijskih rastlin na zemljišču v enakem času ovrednoti ločeno, kombinacija ali posamezna kmetijska rastlina z najvišjo vrednostjo pa šteje kot glavna površina. Kjer se površina uporabi za kombinirane kmetijske rastline, se glavna površina sorazmerno deli med zadevne kmetijske rastline.

Sekundarna površina: Vse druge rabe štejejo kot sekundarne površine.

II.B. OVREDNOTENJE RABE ZEMLJIŠČA V REALNEM ČASU

Glavna površina ali zabeležena površina neke parcele enote raziskovanja se opredeli kot dejanska uporaba obdelovalnega zemljišča v določenem času nekega gospodarskega leta, ki je določeno kot leto zbiranja podatkov o rabi zemljišč.

V primeru kombinirane pridelave (glej točko II.A. 2.2) se glavna ali zabeležena površina sorazmerno deli med zadevne kmetijske rastline.

[1] Glej Odločbo Komisije 89/651/EGS z dne 26. oktobra 1989 (UL L 391, 30.12.1989, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SPECIFIKACIJA ZEMLJIŠČ, OMENJENIH V ČLENU 2(1) in (2)

Opis | Šifra Cronos | Glavna površina ali zabeležena površina (ha) | Sekundarne ali dodatne površine (ha) |

| |

A.Skupaj žita | | 1050 | |

—Riž | | 1250 | | |

B.Suhe stročnice | | 1300 | | |

—Grah | | 1320 | | |

—Druge vrste graha za zrnje | | 1311 | | |

—Fižol na njivah | | 1335 (vključno s 1338) | | |

—Fižol | | 1331 | | |

—Lupina | | 1343 | | |

—Druge posušene stročnice | | 1341,1342,1349 | | |

C.Korenovke | | 1350 | | |

—Krompir | | 1360 | | |

—Sladkorna pesa | | 1370 | | |

—Krmna pesa | | 1381 | | |

—Druge korenovke(npr. krmni ohrovt, repa) | | 1382 | | |

D.Industrijske rastline | | 1400 | | |

—Oljna repica in ogrščica | | 1420 | | |

—Sončnično seme | | 1450 | | |

—Soja | | 1470 | | |

—Lan in laneno seme | | 1520 + 1460 | | |

—Bombaž in bombažno seme | | 1540 + 1490 | | |

—Druge oljnice(npr. mak, gorčica, sezam itd.) | | 1480 (brez 1490) | | |

—Konoplja | | 1530 | | |

—Tobak | | 1550 | | |

—Hmelj | | 1560 | | |

—Druge industrijske rastline(npr. predivnice, zdravilne rastline in dišavnice ali sadike) | | 1570 + 1571 | | |

E.Skupaj krma(iz ornih zemljišč) | | 2600 | | |

—Zelena krma iz ornih zemljišč: | | 2610 | | |

—Silažna koruza | | 2625 | | |

—Druga zelena krma | | 2612, 2671, 2672 ir 2673 | | |

—Travinje za določen čas in pašniki | | 2680 | | |

F.Sveže zelenjadnice (vključno z jagodami) na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi) | | 1600 + 2260 | | |

G.Cvetje in okrasne rastline na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi) | | 3001 | | |

H.Pospravljene površine za seme | | 3310 | | |

I.Praha (vključno z zelenim gnojenjem) | | 2696 | | |

J.Orno zemljišče (A-I) | | 0001 | | |

K.Trajni travniki in pašniki | | 002 | | |

L.Zemljišče s trajnimi nasadi (brez jagod), | | (0003–2260) | | |

od teh: | | | | |

Sadovnjaki | | 2040 | | |

Vinogradi | | 2410 | | |

Oljčni nasadi | | 2450 | | |

M.Rastlinski pridelki v zaščitenem prostoru, | | 1111 | | |

od teh: | | | | |

Sveže zelenjadnice | | 1112 | | |

Cvetje in okrasne rastline | | 1113 | | |

Trajnice/večletne rastline | | 1114 | | |

N.Druge površine vključno s hišnimi vrtovi | | 0004 | | |

O.Kmetijske površine v uporabi(A-I) + (K-N) | | 0005 | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SPECIFIKACIJA PROIZVODOV, OMENJENIH V ČLENU 2(3)

+++++ TIFF +++++

Pazi:

Podatki o žitih in rižu so že zbrani, skladno z Uredbo Sveta (EGS) št. 837/90 z dne 26. marca 1990.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

SPECIFIKACIJA ZAHTEVANE TOČNOSTI PODATKOV V VSAKI DRŽAVI ČLANICI ZA SKUPINE POVRŠIN IZ ČLENA 4(3)

Šifra Cronos | Opis | Najvišji sprejemljivi koeficient variacije | Najvišja sprejemljiva standardna napaka |

1300 | B.Suhe stročnice | 3 | 5000 ha |

1350 | C.Korenovke | 3 | 5000 ha |

1400 | D.Industrijske rastline | 3 | 5000 ha |

2600 | E.Skupaj krma (iz ornih zemljišč) | 2 | 5000 ha |

1600 + 2260 | F.Sveže zelenjadnice (vključno z jagodami) | 3 | 5000 ha |

2696 | I.Praha (vključno z zelenim gnojenjem) | 3 | 5000 ha |

--------------------------------------------------

PRILOGA V

SPECIFIKACIJA POVRŠIN IN PROIZVODOV IZ ČLENA 6

+++++ TIFF +++++

Pazi:

Velike začetnice B, C, D, I, J, K, L in O se nanašajo na poglavja v Prilogi II.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

REGIONALNI NIVOJI IZ ČLENA 6

Države članice | Regionalna razdelitev po |

Belgique - België | Provinces/Provincies-Vlaas Gewest/région wallone |

Danmark | – |

BR Deutschland | Federalinėmis žemėmis/Bundesländer |

Graikija Ελλάδα | Υπηρεσίες Περιφεριακής Ανάπτυξης |

España | Comunidades autónomas |

France | Régions de programme |

Ireland | – |

Italia | Regioni |

Luxembourg | – |

Nederland | Provincies |

Portugal | NUTS II |

United Kingdom | Standartiniais regionais |

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

KONČNI ROKI ZA ZAČETNE OCENE DONOSA IN PROIZVODNJE IZBRANIH PROIZVODOV NA NACIONALNEM NIVOJU (ČLEN 7(3))

+++++ TIFF +++++

Pazi:

Podatki o žitih in rižu so že zbrani, skladno z Uredbo Sveta (EGS) št. 837/90 z dne 26. marca 1990

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

POVRŠINE OBROBNEGA POMENA IN POVRŠINE, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V REDNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE

+++++ TIFF +++++

Začetnice B, C, D, E, F, G, H in I se nanašajo na poglavja v Prilogi II.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

V letno statistično raziskovanje morajo vključiti sekundarne površine naslednje države članice:

- Grčija

- Španija

- Italija

- Portugalska.

Za opredelitev sekundarnih površin glej Prilogo I.

--------------------------------------------------