31992L0024

Direktiva Sveta 92/24/EGS

z dne 31. marca 1992

o napravah za omejevanje hitrosti ali podobnih vgrajenih sistemih za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij motornih vozil

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je treba sprejeti ukrepe za postopno vzpostavitev notranjega trga do 31. decembra 1992; ker notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala;

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila na podlagi nacionalne zakonodaje, med drugim nanašajo na omejitve hitrosti nekaterih kategorij vozil;

ker se te zahteve med državami članicami razlikujejo; ker morajo zato vse države članice sprejeti enake zahteve, bodisi kot dopolnitev k veljavnim predpisom ali namesto njih, zlasti zato, da bi omogočile postopek EGS-homologacije za vsak tip vozila po Direktivi 70/156/EGS [4];

ker je zaradi izboljšanja varnosti v cestnem prometu in zmanjšanja resnosti poškodb pri nesrečah s težkimi tovornjaki in avtobusi nujno treba namestiti naprave za omejevanje hitrosti teh kategorij motornih vozil;

ker se lahko z vidika varovanja okolja in gospodarnosti doseže zmanjšanje onesnaževanja zraka in porabe goriva;

ker je vselej, ko Svet pooblasti Komisijo za izvajanje predpisov s področja motornih vozil, primerno predpisati postopek predhodnega posvetovanja med Komisijo in državami članicami v okviru svetovalnega odbora;

ker je smotrno in koristno opraviti raziskave v zvezi z razvojem nastavljivih naprav za omejevanje hitrosti, ki se sprožijo skladno z omejitvami hitrosti, ki jih upravičujejo prevladujoče cestne in prometne razmere v okviru programa vožnje,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi:

- "vozilo" pomeni vsako motorno vozilo kategorij N2 in M3 z največjo dovoljeno maso, ki presega 10 ton, in kategorije N3, opredeljenih v Prilogi I k Direktivi 70/156/EGS, namenjene za cestni promet, ki imajo vsaj štiri kolesa ter največjo konstrukcijsko določeno hitrost, ki presega 25 km/h,

- "naprava za omejevanje hitrosti" pomeni omejevalno napravo za hitrost, za katero se lahko podeli homologacija po členu 9a Direktive 70/156/EGS. Vgrajeni sistemi za omejevanje največje hitrosti, ki so že od začetka vključeni v načrtovanje vozila, morajo ustrezati enakim zahtevam kakor naprave za omejevanje hitrosti.

Člen 2

Države članice ne smejo zavrniti:

- EGS-homologacije ali nacionalne homologacije vozila oziroma zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe vozila zaradi tega, ker je opremljeno z napravami za omejevanje hitrosti,

- EGS-homologacije samostojne tehnične enote ali nacionalne homologacije naprave za omejevanje hitrosti oziroma prepovedati prodaje ali uporabe naprave za omejevanje hitrosti,

če so upoštevane zahteve prilog k tej direktivi.

Člen 3

Spremembe, ki so potrebne za prilagoditev zahtev v prilogah k tej direktivi zaradi tehničnega napredka, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 70/156/EGS.

Člen 4

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1993. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih, navedenih v prejšnjem odstavku, sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 5

Od 1. januarja 1994 države članice:

- ne smejo več izdajati dokumenta iz tretje alinee člena 10(1) Direktive 70/156/EGS v zvezi s tipom vozila, katerega naprava za omejevanje hitrosti ni skladna z zahtevami te direktive,

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije tipa vozila, katerega naprava za omejevanje hitrosti ni skladna z določbami te direktive.

Od 1. oktobra 1994 lahko države članice prepovejo prvi začetek uporabe vozil, če ta niso opremljena z napravo za omejevanje hitrosti, ki je skladna z določbami te direktive.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. marca 1992

Za Svet

Predsednik

Vitor Martins

[1] UL C 229, 4.9.1991, str. 5.

[2] UL C 13, 20.1.1992, str. 505 in UL C 67, 16.3.1992.

[3] UL C 40, 17.2.1992, str. 54.

[4] Direktiva Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (UL L 42, 23.2.1970, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 87/403/EGS (UL L 220, 8.8.1987, str. 44).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

1. PODROČJE UPORABE

1.1 Ta direktiva velja za naprave za omejevanje hitrosti in opremo motornih vozil, ki jim je bila podeljena EGS-homologacija za samostojne tehnične enote, kakor je opisano v členu 1, te homologirane naprave ali podobni sistemi za omejevanje hitrosti pa morajo ustrezati zahtevam prilog k tej direktivi.

Motornih vozil, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost je nižja od nastavljene hitrosti, predpisane v Direktivi Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij motornih vozil v Skupnosti [1], ni treba opremiti z napravami ali sistemi za omejevanje hitrosti.

Namen te direktive je omejiti največjo cestno hitrost na določeno hitrost za vozila, ki prevažajo težke tovore ali potnike. To se doseže z napravo za omejevanje hitrosti ali vgrajenim sistemom za omejevanje hitrosti, katerega glavna naloga je nadzor dovoda goriva v motor.

2. POMEN IZRAZOV

2.1 V tej direktivi:

2.2 "Omejena hitrost V" pomeni največjo hitrost vozila, katerega konstrukcija ali oprema ne dopušča odziva na dodajanje plina.

2.3 "Nastavljena hitrost (V set)" pomeni želeno povprečno hitrost vozila, kadar deluje v ustaljenih razmerah.

2.4 "Ustaljena hitrost (V stab)" pomeni hitrost vozila, kadar deluje v razmerah, opisanih v točki 1.1.4.2.3 Priloge III.

2.5 "Naprava za omejevanje hitrosti" pomeni napravo, katere glavna naloga je nadzor dovoda goriva v motor zaradi omejevanja hitrosti vozila na določeno vrednost.

2.6 "Masa neobremenjenega vozila" pomeni maso vozila, pripravljenega na vožnjo, skupaj s težo hladilne tekočine, olj, goriva, orodja in rezervnega kolesa, če pride v poštev.

2.7 "Tip vozila" pomeni vozila, ki se med seboj ne razlikujejo po teh bistvenih značilnostih:

2.7.1 - oznaki in tipu sistema za omejevanje hitrosti ali morebitne naprave za omejevanje hitrosti,

2.7.2 - območju hitrosti, v katerem se lahko nastavi omejitev hitrosti v območju, ki je ugotovljeno za preskušano vozilo,

2.7.3 - razmerju med največjo močjo motorja in maso neobremenjenega vozila, manjšem ali enakem kot pri preskušenem vozilu, in

2.7.4 - največjem razmerju med številom vrtljajev motorja in hitrostjo vozila v najvišji prestavi, manjšem ali enakem kot pri preskušenem vozilu.

2.8 "Tip naprave za omejevanje hitrosti" pomeni naprave za omejevanje hitrosti, ki se ne razlikujejo po teh bistvenih značilnostih:

- oznaki in tipu naprave,

- območju hitrosti, na katere se lahko nastavi naprava za omejevanje hitrosti,

- uporabljeni metodi za nadzor dovoda goriva v motor.

3. VLOGA ZA EGS-HOMOLOGACIJO VOZILA

3.1 Vlogo za homologacijo vozila glede omejitve hitrosti mora predložiti proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2 Vlogi morajo biti v treh izvodih priloženi spodaj navedeni dokumenti z naslednjimi podatki:

3.2.1 podroben opis tipa vozila in njegovih delov v zvezi z omejevanjem hitrosti s podatki in dokumenti, omenjenimi v Dodatku I Priloge II.

3.2.2 Vzorčno vozilo za homologacijo mora biti oddano tehnični službi, ki je pristojna za opravljanje preskusov za homologacijo.

3.2.3 Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki pripadajo tipu, se lahko preskusi le, če vlagatelj lahko pokaže, pristojni organ pa se prepriča, da odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate preverjanja, če se ti nanašajo na zahteve te direktive.

3.3 Pristojni organ preveri, ali so priprave za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje zadovoljive, preden se podeli EGS-homologacija.

4. EGS-HOMOLOGACIJA

4.1 Če vozilo, predloženo v homologacijo po tej direktivi, ustreza zahtevam točke 7 spodaj, se podeli homologacija za ta tip vozila.

Obvestilo o homologaciji ali razširitvi ali zavrnitvi homologacije za tip vozila po tej direktivi se pošlje državam članicam skladno z vzorcem v Dodatku 2 Priloge II k tej direktivi.

4.2 Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Ista država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

5. VLOGA ZA EGS-HOMOLOGACIJO NAPRAVE ZA OMEJEVANJE HITROSTI KOT SAMOSTOJNE TEHNIČNE ENOTE

5.1 Vlogo za EGS-homologacijo naprave za omejevanje hitrosti kot samostojne tehnične enote mora predložiti njen proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

5.2 Za vsak tip naprave za omejevanje hitrosti morajo biti vlogi priloženi:

5.2.1 dokumentacija v treh izvodih z opisom tehničnih značilnosti naprave za omejevanje hitrosti in načina njene vgradnje v en ali več tipov vozila, za katere je namenjena;

5.2.2 pet vzorcev tipa naprave za omejevanje hitrosti; vzorci morajo biti jasno in neizbrisno označeni z vlagateljevo blagovno znamko ali oznako in označbo tipa;

5.2.3 vozilo ali motor (pri preskušanju na preskuševalni napravi) z vgrajeno napravo za omejevanje hitrosti, ki naj bi bila homologirana; izbere vlagatelj s soglasjem tehnične službe, pristojne za opravljanje homologacijskih preskusov.

5.3 Pristojni organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali so priprave za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje naprav za omejevanje hitrosti zadovoljive.

6. HOMOLOGACIJA

6.1 Če naprava za omejevanje hitrosti, predložena v homologacijo po tej direktivi, ustreza zahtevam točke 7 spodaj, se podeli homologacija temu tipu naprave za omejevanje hitrosti.

6.2 Homologacijska številka se podeli vsakemu tipu homologirane naprave za omejevanje hitrosti. Prvi dve števki (00 za direktivo v originalni obliki) označujeta vrsto sprememb skupaj z najnovejšimi pomembnimi tehničnimi spremembami direktive v času izdaje homologacije. Ista država članica ne sme podeliti iste številke drugemu tipu naprave za omejevanje hitrosti.

6.3 Obvestilo o homologaciji ali razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa naprave za omejevanje hitrosti po tej direktivi se pošlje državam članicam v skladu z vzorcem iz Dodatka 4 Priloge II k tej direktivi.

6.4 Na vsako napravo za omejevanje hitrosti, skladno s homologiranim tipom naprave za omejevanje hitrosti po tej direktivi, se na vidno in lahko dostopno mesto, opisano na homologacijskem obrazcu, namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

6.4.1 pravokotnika, ki uokvirja črko "e", ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo, in

6.4.2 homologacijske številke, kakršna je na certifikatu o EGS-homologaciji (glej Dodatek 4 Priloge II), blizu pravokotnika homologacijske oznake.

6.5 Homologacijska oznaka mora biti čitljiva in neizbrisna.

6.6 V Dodatku 6 Priloge II te direktive je prikazan vzorec homologacijske oznake.

7. ZAHTEVE

7.1 Splošno

7.1.1 Omejevanje hitrosti mora biti tako, da je vozilo pri normalni uporabi, kljub tresljajem, ki jim je izpostavljeno, v skladu z določbami te direktive. Naprava za omejevanje hitrosti mora biti načrtovana, izdelana in sestavljena tako, da pri normalni uporabi omogoča vozilu, v katero je vgrajena, skladnost z določbami te direktive.

7.1.2 Zlasti mora biti naprava za omejevanje hitrosti načrtovana, izdelana in vgrajena v vozilo tako, da je odporna proti koroziji in staranju, katerima je lahko izpostavljena, ter onemogoča nedovoljene posege.

7.1.2.1 Prag hitrosti vozil v uporabi, se nikakor ne sme povečati ali začasno ali stalno odpraviti. Odpornost proti nedovoljenim posegom se dokazuje tehnični službi s predložitvijo dokumentacije, v kateri se analizira možnost napake, katero se v preskusu podrobno razišče.

Analiza mora, ob upoštevanju različnih stanj sistema, prikazati posledice sprememb vhodnih ali izhodnih stanj na delovanje, možnosti, da se pojavijo take spremembe zaradi napak ali nedovoljenih posegov, in možnosti njihovega nastanka. Raven analize se vedno ravna po prvi napaki.

7.1.2.2 Funkcija omejevanja hitrosti, naprava za omejevanje hitrosti in povezave, potrebne za njeno delovanje, razen bistvenih za pogon vozila, morajo biti take, da se jih lahko zavaruje pred nedovoljenimi prirejanji ali prekinitvijo dovoda energije s pritrditvijo plomb in/ali z zahtevo po uporabi posebnih orodij.

7.1.3 Funkcija omejevanja hitrosti in naprava za omejevanje hitrosti ne smeta aktivirati zavornega sistema vozila. Trajnostna zavora (npr. retarder) sme biti vgrajena le, če začne učinkovati šele potem, ko je naprava za omejevanje hitrosti zmanjšala dovod goriva na najmanjšo stopnjo.

7.1.4 Funkcija omejevanja hitrosti ali naprava za omejevanje hitrosti mora biti taka, da ne vpliva na hitrost vozila na cesti, če se mu doda plin, ko vozi z nastavljeno hitrostjo.

7.1.5 Funkcija omejevanja hitrosti ali naprava za omejevanje hitrosti mora omogočati normalno uporabo stopalke za plin pri menjanju prestav.

7.1.6 Motnja ali nedovoljen poseg v napravo ne sme povzročiti povečanja moči motorja nad tisto, ki je predvidena za določeno lego stopalke za plin.

7.1.7 Funkcija omejevanja hitrosti mora biti učinkovita ne glede na uporabo kateregakoli vzvoda za dodajanje plina, če jih je več kot eden, ki je dosegljiv z voznikovega sedečega položaja.

7.1.8 Funkcija omejevanja hitrosti ali naprava za omejevanje hitrosti mora zadovoljivo delovati v svojem elektromagnetnem okolju in ne sme povzročati nesprejemljivih elektromagnetnih motenj v tem okolju.

7.1.9 Vsi sestavni deli, ki so potrebni za popolno delovanje omejevanja hitrosti ali naprave za omejevanje hitrosti, se vključijo na dovod energije vsakič, ko vozilo vozi.

7.2 Posebne zahteve

7.2.1 Za različne kategorije motornih vozil se omejitev hitrosti V določi v skladu z Direktivo 92/6/EGS.

7.2.2 Omejitev hitrosti se doseže bodisi z vgradnjo homologirane naprave za omejevanje hitrosti v motorna vozila ali s podobnimi vgrajenimi sistemi na vozilih, ki izpolnjujejo enake omejitvene funkcije.

7.2.3 Nastavljena hitrost mora biti prikazana na vidnem mestu v vozniški kabini vsakega vozila.

8. PRESKUS

Preskusi omejevanja hitrosti, s katerimi se preskusi vozilo ali naprava za omejevanje hitrosti zaradi EGS-homologacije kakor tudi zaradi predpisane zmogljivosti omejevanja, so opisani v Prilogi III k tej direktivi.

Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem homologacijskega organa se lahko vozila, katerih preračunana neomejena največja hitrost ne presega hitrosti, ki je določena za ta vozila, izključijo iz preskušanja po Prilogi III, če so izpolnjene zahteve te direktive.

9. SPREMEBA TIPA VOZILA ALI NAPRAVE ZA OMEJEVANJE HITROSTI IN RAZŠIRITEV EGS-HOMOLOGACIJE

9.1 O vsaki spremembi tipa vozila ali tipa naprave za omejevanje hitrosti je treba uradno obvestiti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Ta organ lahko bodisi:

9.1.1 meni, da je malo verjetno, da bi spremembe povzročile znatne neprimerne učinke, in da je v vsakem primeru vozilo ali naprava za omejevanje hitrosti še vedno v skladu z zahtevami: ali

9.1.2 od tehnične službe, ki je pristojna za opravljanje preskusov, zahteva nadaljnja poročila o preskusih.

9.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom spremembe se sporoči državam članicam po postopku, navedenem v točki 4.1 zgoraj.

9.3 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, mora dodeliti zaporedno številko vsakemu obrazcu, sestavljenemu ob taki razširitvi.

10. SKLADNOST PROIZVODNJE

10.1 Vsako vozilo ali naprava za omejevanje hitrosti, homologirana po tej direktivi, mora biti izdelana skladno s tipom, homologiranim na podlagi zahtev, navedenih v točki 7 zgoraj.

10.2 Da bi ugotovili, ali so izpolnjene zahteve točke 10.1, se opravijo ustrezna preverjanja proizvodnje.

10.3 Imetnik homologacije mora zlasti:

10.3.1 zagotoviti postopke za učinkovit nadzor kakovosti vozil ali naprav za omejevanje hitrosti;

10.3.2 imeti dostop do preskuševalne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

10.3.3 zagotoviti, da so zapisi rezultati preskusov in njim priloženi dokumenti na voljo še toliko časa, kolikor se dogovori s homologacijskim organom;

10.3.4 analizirati rezultate vsake vrste preskusov zaradi preverjanja in zagotavljanja stalnosti značilnosti vozil ali naprav za omejevanje hitrosti ob upoštevanju dovoljenih odstopanj pri industrijski proizvodnji;

10.3.5 zagotoviti, da se za vsak tip vozila ali naprave za omejevanje hitrosti opravi zadostno število preverjanj in preskusov, skladnih s postopki, ki jih je odobril pristojni organ;

10.3.6 zagotoviti vnovično vzorčenje in preskus, če se pokaže, da odvzeti vzorci ne ustrezajo zahtevam preskusa. Treba je ukreniti vse potrebno, da se doseže ponovna skladnost proizvodnje.

10.4 Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadarkoli preveri postopke za nadzor skladnosti proizvodnje, ki se uporabljajo v posameznih obratih.

10.4.1 Pri vsakem nadzoru je treba kontrolorju pokazati zapise o preskusih in zapisnike o nadzoru proizvodnje.

10.4.2 Kontrolor lahko izbere naključne vzorce, ki se preskusijo v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi v skladu z rezultati internih preverjanj pri proizvajalcu.

10.4.3 Če se pokaže, da je raven kakovosti nezadovoljiva, ali se zdi, da je treba preveriti veljavnost preskusov, ki so bili opravljeni v skladu s točko 10.4.2, mora kontrolor izbrati vzorce, ki jih je treba poslati tehnični službi, ki je opravila preskuse za homologacijo.

10.4.4 Pristojni organ lahko opravi vse preskuse, predpisane v tej direktivi. Običajna pogostnost nadzorov, ki jih odobri pristojni organ, je en nadzor na dve leti. Če se pri enem od teh nadzorov ugotovijo nezadovoljivi rezultati, mora pristojni organ zagotoviti, da se ukrene vse potrebno za čimprejšnjo vnovično vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

11. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

11.1 Homologacija, podeljena za tip vozila ali tip naprave za omejevanje hitrosti po tej direktivi, se lahko prekliče, če ni v skladu z zahtevami, določenimi v točki 7 zgoraj.

11.2 Če država članica prekliče EGS-homologacijo, ki jo je podelila, mora o tem takoj uradno obvestiti druge države članice s kopijo certifikata o EGS-homologaciji v skladu z vzorcem, navedenim v Dodatku 2 ali 4 Priloge II.

[1] UL L 57, 2.3.1992, str. 27.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

--------------------------------------------------

PRILOGA III

PRESKUSI IN UČINKI

1. PRESKUSI NAPRAVE ZA OMEJEVANJE HITROSTI

Na vložnikovo prošnjo za homologacijo se preskusi opravijo v skladu z obema točkama 1.1 in 1.2 ali s točko 1.3 spodaj.

1.1 Meritve na preskusni stezi

1.1.1 Priprava vozila

1.1.1.1 Vzorčno vozilo tipa vozila za homologacijo ali vzorčna naprava tipa naprave za omejevanje hitrosti se predloži tehnični službi.

1.1.1.2 Nastavitve motorja preskusnega vozila, še posebno dovod goriva (uplinjač ali sistem z neposrednim vbrizgavanjem), morajo biti v skladu s specifikacijami proizvajalca vozila.

1.1.1.3 Pnevmatike morajo biti polne, tlak pa tolikšen, kolikšnega določi proizvajalec vozila.

1.1.1.4 Masa vozila mora biti masa neobremenjenega vozila po navedbi proizvajalca.

1.1.2 Značilnosti preskusne steze

1.1.2.1 Preskusna površina mora omogočati ustaljeno hitrost in ne sme imeti neravnih površin. Nagnjenost steze ne sme biti večja od 2 % in naj se ne spreminja za več kot 1 %; vplivi manjših neravnin morajo biti izključeni.

1.1.2.2 Na preskusni površini ne sme biti luž, snega ali ledu.

1.1.3 Vremenske razmere

1.1.3.1 Srednja hitrost vetra, izmerjena vsaj 1 m nad površino steze, mora biti manjša od 6 m/s, sunki vetra pa ne večji od 10 m/s.

1.1.4 Preskusna metoda s pospeševanjem

1.1.4.1 Vozilo pri hitrosti, ki je za 10 km/h pod nastavljeno hitrostjo, se čim bolj pospeši, tako da se stopalka za plin pritisne do konca.

To naj traja vsaj 30 sekund po ustalitvi hitrosti vozila. Trenutna hitrost vozila se zapisuje med preskusom, za določitev krivulje hitrosti glede na čas, in med delovanjem funkcije ali naprave za omejevanje hitrosti. Točnost meritev hitrosti mora biti ± 1 %, točnost meritev časa pa 0,1 s.

1.1.4.2 Merila sprejemljivosti preskusa s pospeševanjem

Preskus je zadovoljiv, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.1.4.2.1 Ustaljena hitrost Vstab, ki jo doseže vozilo, mora biti enaka nastavljeni hitrosti Vnast ali manjša od nje. Sprejemljivo je 5-odstotno odstopanje ali odstopanje 5 km/h od Vnast, odvisno od tega, katero je večje.

1.1.4.2.2 Prehodni odziv (glej sliko 2 v dodatku)

Ko je prvič dosežena ustaljena hitrost:

(a) največja hitrost ne sme preseči ustaljene hitrosti Vstab za več kot 5 %;

(b) velikost spreminjanja hitrosti ne sme preseči 0,5 m/s2, če se meri v času, večjem od 0,1 s; in

(c) pogoji za ustaljeno hitrost, določeni v 1.1.4.2.3, morajo biti izpolnjeni v 10 s, potem ko je bila prvič dosežena ustaljena hitrost Vstab.

1.1.4.2.3 Ustaljena hitrost (glej sliko 2 v dodatku)

Ko se doseže nadzor ustaljene hitrosti:

(a) se hitrost ne sme spreminjati od ustaljene hitrosti Vstab za več kot 4 % ali 2 km/h, odvisno od tega, kaj je večje;

(b) velikost spreminjanja hitrosti ne sme preseči 0,2 m/s2, če se meri v času, večjem od 0,1 s;

(c) ustaljena hitrost (Vstab) je povprečna hitrost, izračunana v času najmanj 20 sekund z začetkom 10 sekund po ustalitvi hitrosti.

1.1.4.2.4 Preskuse s pospeševanjem in preverjanje meril sprejemljivosti je treba opraviti za vsako prestavno razmerje, pri katerem je možna prekoračitev omejitve hitrosti.

1.1.5 Preskusna metoda s stalno hitrostjo

1.1.5.1 Vozilo mora s polnim pospeškom doseči stalno hitrost in voziti s to hitrostjo vsaj 400 metrov ob nespremenjenih pogojih preskušanja. Merjenje povprečne hitrosti se potem ponovi v nasprotni smeri ob istih pogojih preskušanja in z istimi postopki.

Ustaljena hitrost za zgoraj omenjeni preskus je srednja vrednost povprečnih hitrosti, izmerjenih v obeh smereh ob istih pogojih preskušanja. Ves preskus skupaj z izračunom ustaljene hitrosti se opravi petkrat. Točnost merjenja hitrosti mora biti ± 1 %, točnost merjenja časa pa 0,1 s.

1.1.5.2 Merila sprejemljivosti preskusa s stalno hitrostjo

Preskusi so zadovoljivi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.1.5.2.1 Nobena od doseženih ustaljenih hitrosti Vstab ne sme preseči nastavljene hitrosti Vnast. Sprejemljivo je 5-odstotno odstopanje ali 5 km/h od Vnast, odvisno od tega, katero je večje.

1.1.5.2.2 Razlika med skrajnimi ustaljenimi hitrostmi, doseženimi med preskušanjem, ne sme biti večja od 3 km/h.

1.1.5.2.3 Preskuse s stalno hitrostjo in preverjanje meril sprejemljivosti je treba opraviti za vsako prestavno razmerje, pri katerem je možna prekoračitev omejitve hitrosti.

1.2 Preskusi na dinamometru

1.2.1 Značilnosti dinamometra

Enakovredno vztrajnost mase vozila je treba vzpostaviti na dinamometru s točnostjo ± 10 %. Hitrost vozila se meri s točnostjo ± 1 %, čas pa na 0,1 s.

1.2.2 Preskusna metoda s pospeševanjem

1.2.2.1 Moč, ki jo med preskusom absorbira zavora dinamometra, mora biti nastavljena tako, da ustreza uporu vozila pri gibanju pri preskusni(-h) hitrosti(-h). Ta moč se lahko ugotovi z izračunom in jo je treba nastaviti s točnostjo ± 10 %. Na vložnikovo prošnjo in s soglasjem pristojnega organa se lahko absorbirana moč alternativno nastavi na 0,4 Pmax (Pmax je največja moč motorja). Vozilo se pri hitrosti, ki je 10 km/h pod nastavljeno hitrostjo, pospeši, kolikor dopušča zmogljivost motorja, tako da se do konca pritisne stopalka za plin. Ta pritisk na stopalko mora trajati vsaj še 20 sekund po ustalitvi hitrosti vozila. Trenutna hitrost vozila se zapisuje med preskusom, za določitev krivulje hitrosti glede na čas med delovanjem naprave za omejevanje hitrosti.

1.2.2.2 Merila sprejemljivosti preskusa s pospeševanjem

Preskus je zadovoljiv, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.2.2.2.1 Ustaljena hitrost Vstab, ki jo doseže vozilo, mora biti enaka nastavljeni hitrosti Vnast ali manjša od nje. Sprejemljivo je 5-odstotno odstopanje ali odstopanje 5 km/h od Vnast, odvisno od tega, katero je večje.

1.2.2.2.2 Prehodni odziv (glej sliko 2 v dodatku)

Ko je prvič dosežena ustaljena hitrost:

(a) največja hitrost ne sme preseči ustaljene hitrosti Vstab za več kot 5 %;

(b) velikost spreminjanja hitrosti ne sme preseči 0,5 m/s2, če se meri v času, večjem od 0,1 s; in

(c) pogoji za ustaljeno hitrost, določeni v 1.2.2.2.3, morajo biti izpolnjeni v 10 s po tem, ko je bila prvič dosežena ustaljena hitrost Vstab.

1.2.2.2.3 Ustaljena hitrost (glej sliko 2 v dodatku)

Ko se doseže nadzor ustaljene hitrosti:

(a) se hitrost ne sme razlikovati od ustaljene hitrosti Vstab za več kot 4 % ali 2 km/h, odvisno od tega, kaj je večje;

(b) velikost spreminjanja hitrosti ne sme preseči 0,2 m/s2, če se meri v času, večjem od 0,1 s.

1.2.2.2.4 Preskuse s pospeševanjem in preverjanje meril sprejemljivosti je treba opraviti za vsako prestavno razmerje, pri katerem je možna prekoračitev omejitve hitrosti.

1.2.3 Preskusna metoda za preskus s stalno hitrostjo

1.2.3.1 Vozilo se postavi na dinamometer. Naslednja merila sprejemljivosti morajo biti izpolnjena za vse vrednosti moči, ki jo absorbira dinamometer, od največje moči Pmax do 0,2 Pmax. Hitrost vozila se zapisuje v celotnem območju moči, opredeljenem zgoraj. Največja hitrost vozila se določi v tem območju. Zgoraj omenjeni preskus in zapisovanje se mora opraviti petkrat.

1.2.3.2 Merila sprejemljivosti preskusa s stalno hitrostjo

Preskusi so zadovoljivi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.2.3.2.1 Nobena od doseženih ustaljenih hitrosti Vstab ne sme preseči nastavljene hitrosti Vnast. Sprejemljivo je 5-odstotno odstopanje ali odstopanje za 5 km/h od Vnast, odvisno od tega, katero je večje.

1.2.3.2.2 Razlika med skrajnimi ustaljenimi hitrostmi, doseženimi med preskusom, ne sme biti večja od 3 km/h.

1.2.3.2.3 Preskuse s stalno hitrostjo in preverjanje meril sprejemljivosti je treba opraviti za vsako prestavno razmerje, pri katerem je možna prekoračitev omejitve hitrosti.

1.3 Preskus na preskuševalni napravi za motor

Ta preskusni postopek se lahko uporabi takrat, ko vložnik lahko dokaže tehnični službi, da je ta metoda enakovredna merjenju na preskusni stezi.

2. PRESKUS VZDRŽLJIVOSTI

Napravo za omejevanje hitrosti je treba preskusiti s preskusom vzdržljivosti po spodaj opisanem postopku. Ta se lahko opusti, če vložnik dokaže, da je naprava odporna proti staranju.

2.1 Naprava se preskusi s ciklom delovanja na preskuševalni napravi, ki simulira položaj in gibanje naprave za omejevanje hitrosti na vozilu.

2.2 Funkcionalni cikel deluje z upravljalnim sistemom, ki ga dobavi proizvajalec. Diagram cikla je prikazan spodaj:

+++++ TIFF +++++

to — t1 — t2 — t3 — t4 — t5 — t6 — t7: čas, potreben za ta postopek

t

1

— t

2

= 2 sekundi

t3 — t4 = 1 sekundat5 — t6 = 2 sekundit7 — t8 = 1 sekunda

V nadaljevanju je opisanih petero preskusnih razmer. Vzorci tipov naprav za omejevanje hitrosti (SLD), predloženi v homologacijo, se preskusijo v preskusnih razmerah po spodnji tabeli:

| | 1. SLD | 2. SLD | 3. SLD | 4. SLD |

Preskusne razmere 1 | x | | | | |

Preskusne razmere 2 | | x | | | |

Preskusne razmere 3 | | x | | | |

Preskusne razmere 4 | | | x | | |

Preskusne razmere 5 | | | | x | |

2.2.1 Preskusne razmere 1: preskusi pri sobni temperaturi (293 K ± 2 K); število ciklov: 50000.

2.2.2 Preskusne razmere 2: preskusi pri visokih temperaturah.

2.2.2.1 Elektronski sestavni deli

Sestavni deli se preskušajo v klimatskih komorah. Med celotnim delovanjem je temperatura 338 K ± 5 K. Število ciklov: 12500.

2.2.2.2 Mehanski sestavni deli

Sestavni deli se preskušajo v klimatskih komorah. Med celotnim delovanjem je temperatura 373 K ± 5 K. Število ciklov: 12500.

2.2.3 Preskusne razmere 3: preskusi pri nizki temperaturi.

V klimatski komori, uporabljeni tudi za ustvarjanje preskusnih razmer 2, je med celotnim delovanjem temperatura 253 K ± 5 K. Število ciklov: 12500.

2.2.4 Preskusne razmere 4: preskus v slani atmosferi. Samo za sestavne dele, ki so izpostavljeni v cestnemu okolju.

Naprava se preskuša v komori s slano atmosfero. Koncentracija natrijevega klorida je 5-odstotna, notranja temperatura klimatske komore je 308 K ± 2 K. Število ciklov: 12500.

2.2.5 Preskusne razmere 5: vibracijski preskus

2.2.5.1 Naprava za omejevanje hitrosti je vgrajena podobno kakor v vozilo.

2.2.5.2 Sinusoidno nihanje deluje v treh ravninah; logaritmični loki znašajo 1 oktavo na minuto.

2.2.5.2.1 Prvi preskus: frekvenca 10-24 Hz, amplituda ± 2 mm.

2.2.5.2.2 Drugi preskus: frekvenca 24-1000 Hz za tehnične enote, vgrajene v šasijo in kabino, vhodna vrednost 2,5 g. Za tehnične enote, vgrajene v motor, je vhodna vrednost 5 g.

2.3 Merila sprejemljivosti za preskuse vzdržljivosti

2.3.1 Po koncu preskusov vzdržljivosti se ne smejo zaznati nobene spremembe učinkovitosti naprave glede na nastavljeno hitrost.

2.3.2 Če se med enim od preskusov vzdržljivosti na napravi pojavi okvara, se lahko na zahtevo proizvajalca v preskus vzdržljivosti predloži druga naprava.

--------------------------------------------------