31988L0183

Direktiva Sveta

z dne 22. marca 1988

o spremembi Direktive 76/116/EGS v zvezi s tekočimi gnojili

(88/183/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100A Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker so v Direktivi Sveta 76/116/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z gnojili [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Španije in Portugalske, predpisana pravila, ki urejajo trženje trdnih gnojil; ker se je izkazalo, da je treba razširiti področje uporabe zgoraj navedene direktive, da bo vključevala tekoča gnojila;

ker je primerno, da Direktiva 76/116/EGS velja za trdna in za tekoča gnojila, zlasti pa, da velja tudi oznaka "gnojilo EGS" za gnojila, ki ustrezajo opredelitvi ter imajo sestavo enojnih in kombiniranih gnojil, kakor je določeno v tej direktivi,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 76/116/EGS se spremeni:

1. Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 2

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se oznaka,gnojilo EGS‘ uporablja le za gnojila, ki sodijo v eno od vrst gnojil, naštetih v Prilogi I, in so v skladu s pogoji, predpisanimi v tej direktivi in njenima Prilogama I in III."

2. Členu 4 se doda naslednji odstavek:

"3. Tekoča gnojila se lahko tržijo le, če so zagotovljena primerna navodila. Ta zajemajo zlasti temperaturo skladiščenja in preprečevanje nesreč med skladiščenjem."

3. Del "C – Tekoča gnojila", ki ga vsebuje Priloga k tej direktivi, se doda Prilogi I.

4. Po drugem pododstavku točke 1(c) Priloge II se vstavi naslednje:

"Dodatni podatki o sestavinah tekočih gnojil so lahko izraženi s približno enakovrednimi oznakami mase na prostornino (kilogrami na hektoliter ali grami na liter).

Količina tekočega gnojila se izraža z maso. Izražanje količine tekočih gnojil s prostornino je neobvezno."

5. Naslednji izdelki in dovoljena odstopanja se dodajo pod A. I v Prilogi III:

"Raztopina dušikovega gnojila | 0,6 % |

Raztopina amonijevega nitrata in sečnine | 0,6 %". |

Člen 2

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v enem letu po njeni notifikaciji. O tem takoj obvestijo Komisijo [5].

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. marca 1988

Za Svet

Predsednik

M. Bangemann

[1] UL C 12, 16.1.1987, str. 3.

[2] UL C 125, 11.5.1987, str. 163.

[3] UL C 232, 31.8.1987, str. 6.

[4] UL L 24, 30.1.1976, str. 21.

[5] Ta direktiva je bila notificirana državam članicam 25. marca 1988.

--------------------------------------------------

PRILOGA

C. TEKOČA GNOJILA

1. ENOJNA TEKOČA GNOJILA

Številka | Tipska oznaka | Podatki o metodi pridobivanja in osnovne sestavine | Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) podatki o izražanju hranil; druge zahteve | Drugi podatki ali tipske oznake | Deklarirana vsebnost hranil; oblika in topnost hranil; druga merila |

(1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) |

1 | Raztopina dušikovega gnojila | Kemično pridobljen produkt, raztopljen v vodi, v obliki, obstojni pri atmosferskem tlaku, brez dodatkov organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora | 15 % N Dušik, izražen kot skupni dušik, ali če je v samo eni obliki, kot nitratni dušik ali amonijski dušik ali sečninski dušik. Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026 | | Skupni dušik in za katero koli obliko, ki ne znaša manj kakor 1 %, nitratni dušik in/ali sečninski dušik. Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko uporabi izraz "majhna vsebnost biureta". |

2 | Raztopina amonijevega nitrata in sečnine | Kemično pridobljen produkt, raztopljen v vodi, vsebuje amonijev nitrat in sečnino. | 26 % N Dušik, izražen kot skupni dušik, pri čemer sečninski dušik pomeni približno polovico navzočega dušika. Največja vsebnost biureta: 0,5 % | | Skupni dušik Nitratni dušik, amonijski dušik in sečninski dušik Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko uporabi izraz "majhna vsebnost biureta". |

2. KOMBINIRANA TEKOČA GNOJILA

Tipska oznaka | Podatki o metodi pridobivanja | Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) Druge zahteve | Oblika, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v 8., 9. in 10. stolpcu | Podatki za identifikacijo gnojila Druge zahteve |

(1) | (2) | Skupaj | Za vsako hranilo | N | 25PO | 2KO | N | 25PO | 2KO |

(3) | (4) | (5) | (6) | (7) | (8) | (9) | (10) |

Raztopina gnojila NPK | Kemično pridobljen proizvod, raztopljen v vodi v obliki, stabilni pri atmosferskem tlaku, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora | 15 % (N + P2O5 + K2O) | 2 % N 3 % P2O5 3 % K2O | 1.Skupni dušik2.Nitratni dušik3.Amonijski dušik4.Sečninski dušik | P2O5, topen v vodi | K2O, topen v vodi | 1.Skupni dušik2.Če je katere od dušikovih oblik od 2 do 4 vsaj 1 %, mora biti navedena.Če je biuretska vsebnost manjša od 0,2 %, se lahko uporabi izraz "majhna vsebnost biureta". | P2O5, topen v vodi | 1.Kalijev oksid, topen v vodi2.Izraz "majhna vsebnost klora" se lahko uporabi le, kadar vsebnost klora ne preseže 2 %.3.Lahko je navedena vsebnost klora. |

Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026 |

Suspenzija gnojila NPK | Produkt v tekoči obliki, v katerem so hranila pridobljena iz vodne suspenzije in tudi iz raztopine brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora | 20 % (N + P2O5 + K2O) | 3 % N 4 % P2O5 4 % K2O | 1.Skupni dušik2.Nitratni dušik3.Amonijski dušik4.Sečninski dušik | 1.P2O5, topen v vodi2.P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu3.P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi | K2O, topen v vodi | 1.Skupni dušik2.Če je katere od dušikovih oblik od 2 do 4 vsaj 1 %, mora biti navedena.Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko uporabi izraz "majhna vsebnost biureta". | Gnojila ne smejo vsebovati Thomasove žlindre, aluminij-kalcijevega fosfata, kalciniranih fosfatov, delno raztopljenih fosfatov ali naravnih fosfatov. 1.Če je P2O5, topnega v vodi, manj kakor 2 %, naj se navede le topnost 2.2.Če je P2O5, topnega v vodi, vsaj 2 %, naj se navedeta topnost 3 in vsebnost P2O5, topnega v vodi. | 1.Kalijev oksid, topen v vodi2.Izraz "majhna vsebnost klora" se lahko uporabi le, kadar vsebnost klora ne preseže 2 %.3.Lahko je navedena vsebnost klora. |

Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026 |

Raztopina gnojila NP | Kemično pridobljen produkt, raztopljen v vodi v obliki, stabilni pri atmosferskem tlaku, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora | 18 % (N + P2O5) | 3 % N 5 % P2O5 | 1.Skupni dušik2.Nitratni dušik3.Amonijski dušik4.Sečninski dušik | P2O5, topen v vodi | | 1.Skupni dušik2.Če je katere od dušikovih oblik od 2 do 4 vsaj 1 %, mora biti navedena.Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko uporabi izraz "majhna vsebnost biureta". | P2O5, topen v vodi | |

Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026 % | | |

Suspenzija gnojila NP | Produkt v tekoči obliki, v katerem so hranila pridobljena iz vodne suspenzije in tudi iz raztopine brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora | 18 % (N + P2O5) | 3 % N 5 % P2O5 | 1.Skupni dušik2.Nitratni dušik3.Amonijski dušik4.Sečninski dušik | 1.P2O5, topen v vodi2.P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu3.P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi | | 1.Skupni dušik2.Če je katere od dušikovih oblik od 2 do 4 vsaj 1 %, mora biti navedena.Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko uporabi izraz "majhna vsebnost biureta". | 1.Če je P2O5, topnega v vodi, manj kakor 2 %, naj se navede le topnost 2.2.Če je P2O5, topnega v vodi, vsaj 2 %, naj se navedeta topnost 3 in vsebnost P2O5, topnega v vodi. Gnojila ne smejo vsebovati Thomasove žlindre, aluminij-kalcijevega fosfata, kalciniranih fosfatov, delno raztopljenih fosfatov ali naravnih fosfatov. | |

Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026 % | | |

Raztopina gnojila NK | Kemično pridobljen produkt, raztopljen v vodi v obliki, stabilni pri atmosferskem tlaku, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora | 15 % (N + K2O) | 3 % N 5 % K2O | 1.Skupni dušik2.Nitratni dušik3.Amonijski dušik4.Sečninski dušik | | K2O, topen v vodi | 1.Skupni dušik2.Če je katere od dušikovih oblik od 2 do 4 vsaj 1 %, mora biti navedena.Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko uporabi izraz "majhna vsebnost biureta". | | 1.Kalijev oksid, topen v vodi2.Izraz "majhna vsebnost klora" se lahko uporabi le, kadar vsebnost klora ne preseže 2 %.3.Lahko je navedena vsebnost klora. |

Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026 | | |

Suspenzija gnojila NK | Produkt v tekoči obliki, v katerem so hranila pridobljena iz vodne suspenzije in tudi iz raztopine brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora | 18 % (N + K2O) | 3 % N 5 % K2O | 1.Skupni dušik2.Nitratni dušik3.Amonijski dušik4.Sečninski dušik | | K2O, topen v vodi | 1.Skupni dušik2.Če je katere od dušikovih oblik od 2 do 4 vsaj 1 %, mora biti navedena.Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko uporabi izraz "majhna vsebnost biureta". | | 1.Kalijev oksid, topen v vodi2.Izraz "majhna vsebnost klora" se lahko uporabi le, kadar vsebnost klora ne preseže 2 %.3.Lahko je navedena vsebnost klora. |

Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026 | | |

Raztopina gnojila PK | Kemično pridobljen produkt, raztopljen v vodi, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora | 18 % (P2O5 + K2O) | 5 % P2O5 5 % K2O | | P2O5, topen v vodi | K2O, topen v vodi | | P2O5, topen v vodi | 1.Kalijev oksid, topen v vodi2.Izraz "majhna vsebnost klora" se lahko uporabi le, kadar vsebnost klora ne preseže 2 %.3.Lahko je navedena vsebnost klora. |

Suspenzija gnojila PK | Produkt v tekoči obliki, v katerem so hranila pridobljena iz raztopine in tudi iz vodne suspenzije, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora | 18 % (P2O5 + K2O) | 5 % P2O5 5 % K2O | | 1.P2O5, topen v vodi2.P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu3.P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi | K2O, topen v vodi | | 1.Če je P2O5, topnega v vodi, manj kakor 2 %, naj se navede le topnost 2.2.Če je P2O5, topnega v vodi, vsaj 2 %, naj se navedeta topnost 3 in vsebnost P2O5, topnega v vodi Gnojila ne smejo vsebovati Thomasove žlindre, aluminij-kalcijevega fosfata, kalciniranih fosfatov, delno raztopljenih fosfatov ali naravnih fosfatov. | 1.Kalijev oksid, topen v vodi2.Izraz "majhna vsebnost klora" se lahko uporabi le, kadar vsebnost klora ne preseže 2 %.3.Lahko je navedena vsebnost klora. |

--------------------------------------------------