EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31978L0632

Direktiva Komisije z dne 19. maja 1978, o prilagoditvi Direktive Sveta 74/60/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o notranji opremi motornih vozil (notranjih delih prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal, razporeditvi upravljalnih naprav, strehi ali pomični strehi, naslonih sedežev in zadnjih delih sedežev) tehničnemu napredku

OJ L 206, 29.7.1978, p. 26–42 (DA, DE, EN, FR, IT, NL)
Greek special edition: Chapter 13 Volume 007 P. 155 - 171
Spanish special edition: Chapter 13 Volume 008 P. 225 - 241
Portuguese special edition: Chapter 13 Volume 008 P. 225 - 241
Special edition in Finnish: Chapter 13 Volume 008 P. 175 - 191
Special edition in Swedish: Chapter 13 Volume 008 P. 175 - 191
Special edition in Czech: Chapter 13 Volume 005 P. 107 - 123
Special edition in Estonian: Chapter 13 Volume 005 P. 107 - 123
Special edition in Latvian: Chapter 13 Volume 005 P. 107 - 123
Special edition in Lithuanian: Chapter 13 Volume 005 P. 107 - 123
Special edition in Hungarian Chapter 13 Volume 005 P. 107 - 123
Special edition in Maltese: Chapter 13 Volume 005 P. 107 - 123
Special edition in Polish: Chapter 13 Volume 005 P. 107 - 123
Special edition in Slovak: Chapter 13 Volume 005 P. 107 - 123
Special edition in Slovene: Chapter 13 Volume 005 P. 107 - 123
Special edition in Bulgarian: Chapter 13 Volume 004 P. 116 - 132
Special edition in Romanian: Chapter 13 Volume 004 P. 116 - 132
Special edition in Croatian: Chapter 13 Volume 004 P. 70 - 86

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/10/2014; implicitno zavrnjeno 32009R0661

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1978/632/oj

31978L0632



Uradni list L 206 , 29/07/1978 str. 0026 - 0042
finska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 8 str. 0175
grška posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 7 str. 0155
švedska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 8 str. 0175
španska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 8 str. 0225
portugalska posebna izdaja poglavje 13 zvezek 8 str. 0225


Direktiva Komisije

z dne 19. maja 1978,

o prilagoditvi Direktive Sveta 74/60/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o notranji opremi motornih vozil (notranjih delih prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal, razporeditvi upravljalnih naprav, strehi ali pomični strehi, naslonih sedežev in zadnjih delih sedežev) tehničnemu napredku

(78/632/EGS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [1], kakor je spremenjena z Aktom o pristopu, zlasti členov 11, 12 in 13.

ob upoštevanju Direktive Sveta 74/60/EGS z dne 17. decembra 1973 o približevanju zakonodaje držav članic o notranji opremi motornih vozil (notranjih delih prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal, razporeditvi upravljalnih naprav, strehi ali pomični strehi, naslonih sedežev in zadnjih delih sedežev) [2],

ker je glede na pridobljene izkušnje in zadnje stanje tehnike sedaj mogoče zahteve v večji meri prilagoditi dejanskim razmeram pri preskušanju;

ker so določbe te direktive skladne z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku direktiv za odpravo tehničnih ovir pri trgovanju na področju motornih vozil,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

1. Člen

Priloge k Direktivi 74/60/EGS se spremenijo skladno z navedenim v Prilogi k tej direktivi.

2. Člen

1. Po 1. januarju 1979 ne sme nobena država članica zaradi razlogov, ki se nanašajo na notranjo opremo motornih vozil (notranje dele prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal, razporeditev upravljalnih naprav, streho ali pomično drsno streho, naslone sedežev in zadnje dele sedežev):

- zavrniti podelitve EGS-homologacije, izdaje dokumenta iz zadnje alinee odstavka 1 člena 10 Direktive 70/156/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije za določen tip vozila, ali

- prepovedati začetka uporabe vozil, če notranja oprema (notranji deli prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal, razporeditev upravljalnih naprav, streha ali pomična streha, nasloni sedežev in zadnji deli sedežev) tega tipa vozila ali teh vozil ustreza določbam Direktive 74/60/EGS, spremenjene s to direktivo.

2. Po 1. januarju 1979 države članice:

- ne smejo več izdajati dokumenta, navedenega v zadnji alinei odstavka 1 člena 10 Direktive 70/156/EGS, za tip vozila, pri katerem notranja oprema (notranji deli prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal, razporeditev upravljalnih naprav, streha ali pomična streha, nasloni sedežev in zadnji deli sedežev) ni v skladu s predpisi Direktive 74/60/EGS, kot je spremenjena in dopolnjena s to direktivo,

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije za določen tip vozila, pri katerem notranja oprema (notranji deli prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal, razporeditev upravljalnih naprav, streha ali pomična streha, nasloni sedežev in zadnji deli sedežev) ni skladna z določbami Direktive 74/60/EGS, spremenjene s to direktivo.

3. Po 1. oktobru 1982 lahko države članice prepovedo uporabo vozil, pri katerih notranja oprema (notranji deli prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal, razporeditev upravljalnih naprav, streha ali pomična streha, nasloni sedežev in zadnji deli sedežev) ni v skladu z določbami Direktive 74/60/EGS, spremenjene s to direktivo.

3. Člen

Države članice sprejmejo predpise potrebne za uskladitev s to direktivo do 1. januarja 1979 in o tem takoj obvestijo Komisijo.

4. Člen

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. maja 1978

Za Komisijo

Étienne davignon

Član Komisije

[1] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[2] UL L 38, 11.2.1974, str. 2.

--------------------------------------------------

PRILOGA

SPREMEMBE PRILOG K DIREKTIVI SVETA 74/60/EGS Z DNE 17. DECEMBRA 1973

PRILOGA I

POMEN IZRAZOV, VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE IN ZAHTEVE

Točka 2.6 se glasi:

izraz "črta pasu" pomeni črto, ki jo predstavlja spodnji obris prozornega dela stranskih oken vozila.

Točka 2.7 se glasi:

izraz "kabriolet" pomeni vozilo, ki pri določenih izvedbah nima togega dela karoserije nad črto pasu z izjemo sprednjih opor (nosilcev) za streho in/ali varnostnega loka in/ali pritrdišč za varnostne pasove pri sedežih.

Točka 2.8 se glasi:

izraz "vozilo s premično streho" pomeni vozilo, pri katerem je mogoče samo streho ali njen del zložiti nazaj ali pa odpreti, ali pa drsno pomakniti nazaj, pri čemer obstoječi strukturni elementi vozila nad črto pasu ostanejo na svojih mestih.

Točka 2.9 se glasi:

izraz "zložljivi (preklopni) sedež" pomeni pomožni sedež, ki je namenjen za občasno uporabo in ki je običajno zložen, tako da ne predstavlja ovire.

Točka 5.3 se glasi:

Druga notranja oprema v prostoru za potnike pred prečno ravnino, ki poteka skozi referenčno črto na trupu preskusne lutke, postavljene na skrajne zadnje sedeže.

Točka 5.3.1 se glasi:

Področje uporabe

Zahteve spodaj navedene točke 5.3.2 se uporabljajo za preverjanje ročajev, vzvodov in gumbov ter vseh drugih štrlečih predmetov, ki jih ne obravnavata zgoraj navedeni točki 5.1 in 5.2 (glej tudi točko 5.3.2.2).

Točka 5.3.2 se glasi:

Zahteve

Če se predmeti, ki jih obravnava točka 5.3.1, nahajajo na takih mestih, da se jih potniki v vozilu lahko dotaknejo, morajo izpolnjevati zahteve navedene v točkah od 5.3.2.1 do 5.3.4. Če se jih je mogoče dotakniti s kroglo premera 165 mm in se nahajajo nad najnižje ležečo točko H (glej Prilogo IV) sprednjih sedežev in pred prečno ravnino referenčne črte trupa preskusne lutke, ki je postavljena na skrajni zadnji sedež in zunaj območij, ki so določena v točkah 2.3.1 in 2.3.2, se te zahteve obravnavajo, kot da so bile izpolnjene, če:

Točka 5.3.3 se glasi:

Zahteve iz točke 5.3.2.3 se ne uporabljajo pri ročici za upravljanje ročne zavore, ki je nameščena na tleh; pri takih ročicah, če se višina kateregakoli njihovega dela v sproščenem položaju nahaja nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi najnižje ležečo točko H prednjih sedežev (glej Prilogo IV), mora površina prečnega preseka ročice, merjena v vodoravni ravnini, na oddaljenosti ne več kot 6,5 mm od najbolj štrlečega dela (merjeno v navpični smeri) znašati najmanj 6,5 cm2. Polmer zaobljenosti ne sme biti manjši od 3,2 mm.

Za točko 5.3.4 se doda:

5.3.4.1 Elementi (deli), ki so nameščeni na strehi, vendar niso del konstrukcije strehe, kot so na primer oprijemalni ročaji, stropne svetilke, sončni senčniki itn., morajo imeti polmer zaobljenosti najmanj 3,2 mm, poleg tega pa širina štrlečih delov ne sme biti manjša od navpične mere štrlenja; druga možnost pa je, da ti elementi uspešno prestanejo preskus absorbiranja energije, skladno z zahtevami Priloge III.

Točka 5.4.2.1 se glasi:

Tisti del notranje strani strehe, ki se nahaja nad ali pred potniki, ne sme imeti nobenih nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki bi bile(-i) usmerjene(-i) nazaj ali navzdol. Širina štrlečih delov ne sme biti manjša od navpične mere štrlenja, robovi pa morajo imeti polmer zaobljenosti najmanj 5 mm. Še posebej pomembno je, da toge ojačitve ali rebra strehe, z izjemo ojačitev ogrodja strehe nad zastekljenimi površinami in okvirji vrat, ne štrlijo navzdol za več kot 19 mm.

Točka 5.4.2.2 se glasi:

Če toge ojačitve ali rebra strehe ne izpolnjujejo zahtev iz točke 5.4.2.1, morajo zadovoljivo prestati preskus sposobnosti absorbiranja energije, skladno z zahtevami Priloge III.

K točki 5.4.2 se doda:

5.4.2.3 Kovinske žice, ki napenjajo notranjo oblogo strehe, in okvirji senčnikov za zaščito pred soncem imajo lahko premer največ 5 mm, ali pa morajo biti sposobni absorbirati energijo, kakor je to predpisano v Prilogi III. Ne-togi pritrdilni deli okvirjev senčnikov za zaščito pred soncem morajo izpolnjevati zahteve iz točke 5.3.4.1.

Točka 5.5 se glasi:

Vozila s pomično streho.

Točka 5.5.1.1 se glasi:

Naslednje zahteve in zahteve iz točke 5.4 zgoraj se nanašajo na vozila s pomično streho, kadar se streha nahaja v zaprtem položaju.

Točka 5.5.1.2.2 se glasi:

Njihove površine se morajo zaključevati z zaobljenimi robovi, pri čemer polmeri zaobljenosti niso manjši od 5 mm.

Točka 5.6 se glasi:

"Kabrioleti".

Točka 5.6.1 se glasi:

Pri kabrioletih morajo samo spodnje strani vrha varnostnega loka in vrh okvirja vetrobranskega stekla v vseh položajih pri svoji običajni uporabi izpolnjevati zahteve, navedene v točki 5.4. Zložljivo ogrodje, ki se uporablja za podpiranje ne-toge strehe, ne sme, kadar se nahaja nad ali pa pred potniki, imeti nobenih nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki bi bili obrnjeni v smeri nazaj ali navzdol.

Točka 5.6.2 se črta.

Točka 5.7 se glasi:

Zadnji deli sedežev, ki so pritrjeni na vozilo.

Točka 5.7.1.2.3 se glasi:

V območju udarca z glavo, ki se nahaja izven meja predpisanih v točkah 5.7.1.2.1 do vključno 5.7.1.2.2, mora biti struktura okvira sedeža oblazinjena, da je tako preprečen neposreden stik glave z njim: in, na teh območjih mora polmer njihove zaobljenosti znašati najmanj 5 mm. Druga možnost pa je, da ti deli izpolnjujejo zahteve glede absorbiranja energije, ki so navedene v Prilogi III.

Točka 5.7.2 se glasi:

Te zahteve se ne nanašajo na skrajne zadnje sedeže, na sedeže, ki so obrnjeni na stran ali v smeri nazaj, na sedeže, ki imajo skupne naslone, oziroma na zložljive (preklopne) sedeže. Če območje udarca z glavo pri sedežih, naslonih za glavo in njihovih nosilcih vsebuje dele, ki so pokriti z materialom, mehkejšim od 50 Shore A, se zgoraj navedene zahteve, z izjemo tistih, ki se nanašajo na absorbiranje energije, kakor je to opisano v Prilogi III, nanašajo samo na toge dele.

Točka 5.8 postane točka 5.8.1.

Nova točka 5.8 se glasi:

Druga nenavedena oprema.

PRILOGA II

DOLOČANJE OBMOČJA UDARCA Z GLAVO

Točka 2.2 se glasi:

Za vsako vrednost razdalje od točke kolčnega sklepa do temena glave, ki jo je mogoče izmeriti s pripravo za preizkušanje v okviru notranjih mer vozila, je treba določiti vse točke dotika, ki se nahajajo pod spodnjim robom vetrobranskega stekla in pred točko H.

V primeru, da glava preskuševalne naprave, tedaj ko je roka naravnana na najmanjšo dolžino, izhajajoč iz zadnje točke H, moli preko sedeža spredaj, se pri tem posebnem postopku ne določi nobena točka dotika.

Točka 2.3 se glasi:

Z merilno napravo v navpičnem položaju je treba določiti morebitne točke dotika, in sicer tako, da napravo obračamo v smeri naprej in navzdol, pri čemer mora opisati vse loke v navpičnih ravninah do 90° na obeh straneh vzdolžne navpične ravnine vozila, ki poteka skozi točko H.

PRILOGA III

POSTOPEK ZA PRESKUŠANJE MATERIALOV, KI ABSORBIRAJO ENERGIJO

Besedilo točke 1.3.3 se črta. Številčno oznako točke je treba dati v oklepaj.

Točka 1.4.1 se glasi:

Na vsaki točki udarca na površino, ki jo je treba preveriti (preskusiti), smer udarca predstavlja tangenta na krivuljo, po kateri se giblje udarna glava preskusne naprave, v Prilogi II opisane merilne naprave.

Preskušanje delov, ki jih obravnavata točki 5.3.4.1 in 5.4.2.2 Priloge I, se opravi s podaljševanjem ročice (kraka) merilne naprave do največ 1000 mm med osjo vrtenja in vrhom udarne glave, dokler se ne vzpostavi stik s preskušanim delom. Vendar pa morajo vse ojačitve in rebra strehe, ki jih obravnava točka 5.4.2.2 in se jih ni mogoče dotakniti, še naprej izpolnjevati zahteve, navedene v točki 5.4.2.1 Priloge I, razen tistih, ki se nanašajo na višino štrlečega dela.

PRILOGA IV

Besedilo te priloge se nadomesti z naslednjim besedilom:

POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE H IN DEJANSKEGA KOTA NAGIBA NASLONA SEDEŽA IN ZA PREVERJANJE RELATIVNIH POLOŽAJEV TOČK R IN H TER RAZMERJA MED TEORETIČNIM KOTOM NAGIBA NASLONA SEDEŽA IN DEJANSKIM KOTOM NAGIBA NASLONA SEDEŽA

1. POMEN IZRAZOV

1.1 Točka H

"Točka H", ki predstavlja položaj sedečega potnika v prostoru za potnike, označuje točko na vzdolžni navpični ravnini, skozi katero poteka teoretična os vrtenja med spodnjimi okončinami in trupom človeškega telesa, ki ga predstavlja preskusna lutka, opisana v točki 3.

1.2 Točka R oziroma referenčna točka določenega sedeža

"Točka R" oziroma "referenčna točka določenega sedeža" je referenčna točka, ki jo določi proizvajalec vozila, ki:

1.2.1 ima koordinate določene glede na konstrukcijo vozila;

1.2.2 ustreza teoretičnemu položaju točke pregiba, okoli katere se sučejo trup/stegna (točka H) pri najnižjem in najbolj nazaj pomaknjenem normalnem položaju sedeža za voznika ali potnike po podatkih proizvajalca vozila za vsak sedež, ki ga je v vozilu predvidel.

1.3 Kot nagiba naslona sedeža

"Kot nagiba naslona sedeža" pomeni nagib naslona sedeža glede na navpičnico.

1.4 Dejanski nagib naslona sedeža

"Dejanski nagib naslona sedeža" pomeni nagib, ki ga tvorita navpičnica skozi točko H in referenčna črta trupa človeškega telesa, ki ga predstavlja preskusna lutka, opisana v točki 3.

1.5 Teoretični nagib naslona sedeža

"Teoretični nagib naslona sedeža" pomeni kot, ki ga je predpisal proizvajalec vozila, ta kot pa:

1.5.1 določa kot nagiba naslona sedeža pri najnižjem in najbolj nazaj pomaknjenem običajnem položaju za vožnjo ali položaju za uporabo po navedbi proizvajalca vozila za vsak sedež, ki ga je predvidel v vozilu;

1.5.2 se oblikuje v točki R med navpičnico in referenčno linijo trupa; in

1.5.3 teoretično ustreza dejanskemu kotu nagiba naslona sedeža.

2. DOLOČANJE H TOČK IN DEJANSKIH KOTOV NAGIBA NASLONOV SEDEŽEV

2.1 Točka H in dejanski kot nagiba naslona sedeža se določa pri vsakem sedežu, ki ga je predvidel proizvajalec vozila. Kadar lahko sedeže v isti vrsti obravnavamo kot podobne (sedeži v obliki klopi, enaki sedeži itn.), se določa samo ena točka H in en dejanski kot nagiba naslona sedeža za vsako vrsto, v kateri so sedeži nameščeni, pri čemer lutko, opisano v točki 3, namestimo na določen sedež, ki ga obravnavamo kot reprezentativnega za skupino sedežev v neki vrsti. Ta sedež je:

2.1.1 v primeru, da gre za sprednjo vrsto, voznikov sedež;

2.1.2 v primeru, da gre za zadnjo vrsto ali vrste, sedež ob zunanji steni vozila (zunanji sedež).

2.2 Pri vsakem določanju točke H in določanju dejanskega kota naklona naslona sedeža, se obravnavani sedež namesti v najnižji in najbolj nazaj pomaknjen normalen položaj za vožnjo ali uporabo, ki ga je zanj navedel proizvajalec vozila. Naslon sedeža se, pri nastavljivem naklonu, blokira v skladu z navodili proizvajalca, ali v primeru, da ni na voljo nobenih takih navodil, v položaju, v katerem se dejanski kot naklona naslona sedeža kolikor je to le mogoče približa vrednosti 25°.

3. OPIS PRESKUSNE LUTKE

3.1 Uporablja se tridimenzionalen model človeškega telesa (preskusna lutka), ki po masi in obliki ustreza odraslemu moškemu povprečne višine. Taka lutka je prikazana na slikah 1 in 2 v Dodatku k tej prilogi.

3.2 Ta lutka vključuje:

3.2.1 dva elementa, od katerih eden predstavlja hrbtni del telesa, drugi pa sedalo telesa, ki sta z zgibom povezana na osi, ki predstavlja os vrtenja, okoli katere se sučejo trup in stegna. Presečišče te osi z navpično središčno vzdolžno ravnino sedala lutke predstavlja točko H;

3.2.2 dva elementa, ki predstavljata nogi in sta s zgibom povezana z elementom, ki predstavlja sedalo lutke; in

3.2.3 dva elementa, ki predstavljata stopali in sta povezana z nogama preko vrtljivih zgibov, ki predstavljata gležnja.

3.2.4 Poleg tega je element, ki predstavlja sedalo, opremljen z libelo, ki omogoča preverjanje njegovega položaja v prečni smeri.

3.3 Uteži, ki predstavljajo težo vsakega posameznega dela telesa, so nameščene na ustreznih mestih, ki predstavljajo ustrezna težišča, in sicer na tak način, da skupna masa lutke znaša približno 75 kg ± 1 %. Podrobnejši podatki o različnih utežeh so navedeni v tabeli na sliki 2 v Dodatku k tej prilogi.

3.4 Referenčno črto trupa lutke predstavlja premica, ki poteka skozi zgib med stegni in trupom in teoretičen zgib med vratom in prsnim košem (glej sliko 1 v Dodatku k tej prilogi).

4. NAMESTITEV PRESKUSNE LUTKE

Namestitev tridimenzionalne preskusne lutke poteka na naslednji način:

4.1 pri vozilu, stoječem na vodoravni podlagi, se sedeži prilagodijo tako, kot je to določeno v točki 2.2;

4.2 sedež, ki ga je treba preskusiti, se pokrije s kosom tkanine, zato da se lutko lažje namesti v pravilen položaj;

4.3 lutko se namesti na sedež, ki se ga preskuša, pri čemer se mora os kolčnega sklepa nahajati v položaju pravokotno na srednjo vzdolžno ravnino vozila;

4.4 stopala lutke je treba namestiti tako, kot je navedeno v nadaljevanju;

4.4.1 pri sprednjih sedežih tako, da libela, ki kaže prečni položaj sedežnega dela lutke, zavzame vodoraven položaj;

4.4.2 pri zadnjih sedežih je treba stopala v kar največji možni meri namestiti tako, da se nahajajo v stiku s sprednjimi sedeži. Če so stopala potem naslonjena na dele talne površine z različnimi višinami, stopalo, ki prvo pride v stik s sprednjim sedežem, služi kot referenčna točka, drugo stopalo pa je treba nato namestiti tako, da libela, ki omogoča preverjanje vodoravnosti prečnega položaja sedala lutke, zavzame vodoraven položaj;

4.4.3 če se točka H določa pri sedežu, ki se nahaja na sredini, je treba stopala namestiti tako, da se eno nahaja na eni, drugo pa na drugi strani predora;

4.5 uteži je treba namestiti na noge, libelo, ki omogoča preverjanje vodoravnosti prečnega položaja sedala lutke, spravimo v vodoraven položaj in na element, ki predstavlja sedalo lutke, namestimo stegenske uteži;

4.6 z uporabo palice pri kolenskem zgibu se lutko odmakne od naslona sedeža in hrbet lutke nagne v smeri naprej. Nato se lutko ponovno namesti na sedež vozila tako, da se njeno sedalo potisne nazaj na sedežu, vse dokler se ne naleti na odpor, zatem pa se hrbtni del lutke ponovno namesti tako, da se opira na naslon sedeža;

4.7 na lutko se dvakrat deluje z vodoravno usmerjeno silo v velikosti 10 ± 1 daN. Smer in točka delovanja sile sta na sliki 2 v Dodatku prikazani s črno puščico;

4.8 uteži za sedalo lutke se namesti na desno in na levo stran, zatem pa se na ustrezen položaj namesti še uteži trupa. Prečna libela preskusne lutke mora ostati vodoravna;

4.9 medtem ko prečna libela preskusne lutke ostaja vodoravna, se njen hrbtni del nagne v smeri naprej, vse dokler se uteži trupa ne nahajajo nad točko H, tako da se odpravi vsakršno trenje z naslonom sedeža.

4.10 hrbtni del lutke se nato nežno pomakne v smeri nazaj in s tem zaključi postopek nameščanja lutke; položaj lutke v prečni smeri mora biti vodoraven. Če ni vodoraven, je treba zgoraj opisani postopek ponoviti.

5. REZULTATI

5.1 Ko je preskusna lutka nameščena, tako kot je opisano v točki 4, točko H in dejanski kot naklona naslona sedeža pri obravnavanem sedežu vozila predstavljata točka H in kot naklona referenčne črte trupa lutke.

5.2 Koordinate točke H glede na tri med seboj pravokotne ravnine in dejanski kot naklona naslona sedeža je treba izmeriti zato, da se jih lahko primerja s podatki, ki jih je navedel proizvajalec vozila.

6. PREVERJANJE RELATIVNEGA POLOŽAJA TOČK R IN H IN RAZMERJA MED TEORETIČNIM IN DEJANSKIM KOTOM NAKLONA NASLONA SEDEŽA

6.1 Rezultate preskusov, opravljenih skladno z določbami točke 5.2 in ki se nanašajo na točko H ter dejanski kot naklona naslona sedeža, je treba primerjati s koordinatami točke R in teoretičnim kotom naklona naslona sedeža po podatkih proizvajalca vozila.

6.2 Relativni položaj točke R glede na točko H in pa razmerje med teoretičnim in dejanskim kotom naklona naslona sedeža se lahko pri obravnavanem sedežu štejeta kot zadovoljiva, če točka H, kot jo določajo njene koordinate, leži znotraj v vzdolžni smeri postavljenega pravokotnika, pri katerem dolžina stranic znaša 30 mm oziroma 20 mm in pri katerem se diagonali sekata v točki R, in če se dejanski kot naklona naslona sedeža ne razlikuje za več kot 3° od teoretičnega kota naklona.

6.2.1 Če so ti pogoji izpolnjeni, je treba točko R in teoretični kot naklona naslona sedeža uporabljati pri preskusu in, če je to potrebno, se položaj lutke prilagodi tako, da točka H sovpada s točko R, dejanski kot naklona naslona sedeža pa je enak teoretičnemu kotu naklona.

6.3 Če točka H ali pa dejanski kot naklona naslona sedeža nista v skladu z zahtevami iz točke 6.2, je treba točko H ali pa dejanski kot naklona naslona sedeža določiti še dvakrat (skupno trikrat). Če so rezultati dveh od omenjenih treh postopkov v skladu z zahtevami, se lahko rezultat preskusa šteje kot zadovoljiv.

6.4 Če najmanj dva izmed treh rezultatov ne izpolnjujeta zahtev iz točke 6.2, je treba rezultat preskusa šteti kot nezadovoljiv.

6.5 V primeru iz točke 6.4, ali pa kadar preverjanja ni mogoče opraviti, zato ker proizvajalec vozila ni podal podatkov glede položaja točke R ali glede teoretičnega kota naklona naslona sedeža, se lahko uporablja povprečna vrednost rezultatov treh meritev (preskusov), to povprečno vrednost pa lahko obravnavamo kot ustrezno v vseh tistih primerih, pri katerih sta v tej direktivi omenjeni točka R in teoretični kot naklona naslona sedeža.

6.6 Pri preverjanju relativnega položaja točke R glede na točko H in pa razmerja med teoretičnim in dejanskim kotom naklona naslona sedeža pri serijsko izdelanem vozilu, se v točki 6.2 omenjeni pravokotnik nadomesti s kvadratom, čigar stranica meri 50 mm, dejanski kot naklona naslona sedeža pa se od teoretičnega kota naklona naslona sedeža ne sme razlikovati za več kot 5°.

Dodatek

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

PRILOGA V

POSTOPEK IZVAJANJA MERJENJA ŠTRLEČIH DELOV

Točka 1 se glasi:

Za določanje vrednosti, za katero neki določeni predmet štrli glede na površino, na katero je nameščen, je treba kroglo s premerom 165 mm pomikati preko teh elementov in jo ohranjati v stiku z obravnavanim elementom, začenši s prvim položajem, v katerem se je krogla dotaknila obravnavanega elementa. Višina štrlenja je največji izmed vseh možnih odmikov "y", pri čemer je bil ta odmik izmerjen od središča krogle pravokotno na površino.

Kadar so površine, deli itn. prekriti z materiali s trdoto manjšo od 50 Shore A, se zgoraj opisani postopek za merjenje štrlečih delov lahko uporablja le po odstranitvi takih materialov.

DODATEK K PRILOGAM I, II, III, IV IN VI

OPOMBE

K PRILOGI I

POMEN IZRAZOV, VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE IN ZAHTEVE

K točki 2.2:

Referenčno območje ne vključuje vzvratnega ogledala. Preskus absorpcije energije se opravi brez vzvratnega ogledala. Nihalo se ne sme dotakniti nosilca vzvratnega ogledala.

K točkama 2.3 in 2.3.1:

Izvzeto območje za volanom, ki ga določajo te točke, velja tudi za območje udarca z glavo potnika ali potnikov, ki sedijo na sprednjih sedežih.

Pri nastavljivih volanih je območje, ki je dejansko izvzeto, omejeno na tisto površino, ki je skupna vsem izvzetim območjem za vsakega izmed položajev, ki jih pri vožnji lahko zavzame volan.

Če je mogoče izbirati med različnimi volani, je izvzeto območje določeno glede na najmanj ugoden volan z najmanjšim premerom.

K točki 2.4:

Raven armaturne plošče se razteza po vsej širini prostora za potnike in je določena z najbolj nazaj pomaknjenimi točkami dotika navpične premice s površino armaturne plošče, ko se premica pomika preko vse širine vozila. Če sočasno obstajata dve ali več točk dotika, potem je treba uporabiti spodnjo točko stika za določitev ravni armaturne plošče. Če v primeru sredinske konzole ni mogoče ugotoviti referenčne višine armaturne plošče s pomočjo dotikališč z navpično premico, se ta referenčna višina armaturne plošče določi tam, kjer vodoravna premica, ki leži 25,4 mm nad točko H prednjih sedežev, seka konzolo.

K točki 2.5:

Na bokih vozila se streha začne na zgornjem robu odprtine za vrata. V normalnem primeru stranske meje strehe predstavljajo obrisi, ki jih tvori spodnji rob (pogled od strani) preostalega dela karoserije, ko se vrata odprejo. Pri oknih predstavlja stransko mejo strehe neprekinjena črta, ki poteka skozi zgornji rob oboda prozornega dela stranskih oken. Na mestih, kjer se nahajajo stebrički, stranska meja strehe poteka po črti, ki povezuje zgornje robove obodov prozornih delov stranskih oken. Opredelitev iz točke 2.5 velja tudi za vse odprtine na strehi (v zaprtem položaju), pri vozilih, ki so opredeljena v točki 2.7 ali 2.8.

Pri meritvah se ne upoštevajo navzdol usmerjeni robovi. Te robove se obravnava kot sestavne dele stranske stene vozila.

+++++ TIFF +++++

K točki 2.7:

Zadnje okno, ki ga ni mogoče odstraniti, se šteje kot togi del nadgradnje vozila.

Vozila, pri katerih so zadnja okna, ki jih ni mogoče odstraniti, izdelana iz togega materiala, se štejejo kot vozila s pomično streho, kakor so opredeljena v točki 2.8.

K točki 5.1.1:

Oster rob je rob iz togega materiala s polmerom zaobljenja manj kot 2,5 mm razen v primeru, kadar gre za štrleče dele, ki so manjši od 3,2 mm, izmerjeno od ravni osnovne površine. V tem primeru se predpis o najmanjšem polmeru zaobljenja ne uporablja, pod pogojem, da višina štrlečega dela ni večja od polovice širine štrlečega dela, robovi takega štrlečega dela pa so posneti.

Rešetke se štejejo kot skladne s predpisi, če izpolnjujejo najmanjše zahteve, navedene v naslednji tabeli:

(v mm) |

Reža med elementi | Ploščati elementi | Zaobljeni elementi (min. polmer) |

e/min. | polmer min. |

0 do 10 | 1,5 | 0,25 | 0,50 |

10 do 15 | 2,0 | 0,33 | 0,75 |

15 do 20 | 3,0 | 0,50 | 1,25 |

+++++ TIFF +++++

K točki 5.1.2:

Med potekom preskusa je treba ugotoviti, ali se deli, ki se nahajajo na območju udarca in se uporabljajo za ojačenje, lahko premaknejo ali se izbočijo tako, da bi lahko povečali nevarnost poškodb ali resnost morebitnih poškodb potnikov.

K točki 5.1.3:

Ta dva pojma ("referenčna višina armaturne plošče" in "spodnji rob armaturne plošče") sta lahko različna. Vendar pa je ta odstavek vključen v točko 5.1 (… nad referenčno višino armaturne plošče…) in se potemtakem uporablja samo takrat, kadar ta dva pojma sovpadata. V primeru, da ta dva pojma ne sovpadata, na primer kadar se spodnji rob armaturne plošče nahaja pod referenčno višino armaturne plošče, se uporablja točka 5.3.2.1, s sklicevanjem na točko 5.8.

K točki 5.1.4:

Če je širina nekega vzvoda (potezne ročice) ali gumba enaka ali večja od 50 mm, nahaja pa se na takem območju, da bi se, kadar bi bila njegova širina manjša od 50 mm, njegova največja višina štrlenja določala z uporabo merilne priprave ob uporabi preskuševalne glave, opisane v točki 2 Priloge V, je treba največjo višino štrlenja meriti v skladu s točko 1 Priloge V, to se pravi z uporabo krogle s premerom 165 mm in tako, da se določi največji odmik po višini na osi "y".

Površino preseka je treba izmeriti v ravnini, ki je vzporedna s površino, na katero je del nameščen.

K točki 5.1.5:

Točki 5.1.4 in 5.1.5 se dopolnjujeta; uporablja se prvi stavek točke 5.1.5 (to se pravi sila v velikosti 37,8 daN, ki povzroči, da se element umakne nazaj ali odtrga), zatem pa še točka 5.1.4 v primeru, da je prišlo do umika nazaj v takem obsegu, da je ostala izboklina v velikosti med 3,2 in 9,5 mm, ali, v primeru, da je prišlo do odtrganja, zadnja dva stavka točke 5.1.5 (površino preseka je treba izmeriti pred delovanjem sile). Vendarle pa bi, kadar je iz praktičnih razlogov treba uporabiti točko 5.1.4 (umik nazaj na vrednost manj kot 9,5 mm in več kot 3,2 mm), utegnilo, po presoji proizvajalca, biti prikladneje preveriti zahteve iz točke 5.1.4 pred delovanjem sile v velikosti 37,8 daN, kakor je to opisano v točki 5.1.5.

+++++ TIFF +++++

K točki 5.1.6:

Ker se v prisotnosti mehkih materialov zahteve nanašajo samo na togi nosilec, se izmeri samo višino štrlenja togega nosilca.

Meritev trdote po Shore se opravi na vzorcih preskušanega elementa (predmeta) samega. Kadar je zaradi sestave materiala nemogoče opraviti meritev trdote po postopku Shore A, je treba za ovrednotenje uporabiti primerljive meritve.

K točki 5.2.1:

Izključeni so pedali, njihovi vzvodi in njihovi najbližji vrtljivi mehanizmi, ne pa oporni kovinski deli v okolici.

K točki 5.2.2:

Kriterij za ugotavljanje tega, ali se je mogoče dotakniti vzvoda za upravljanje ročne zavore, je uporaba:

- glave preskuševalne naprave, ki je opredeljena v Prilogi II, če se vzvod za upravljanje nahaja na ali nad referenčno višino armaturne plošče (to je treba preveriti v skladu s točko 5.1 in znotraj območja udarca);

- kolena, opredeljenega v Prilogi VI, če se element za upravljanje nahaja pod referenčno višino armaturne plošče (v tem primeru se vzvod za upravljanje preverja skladno s točko 5.3.2.3).

K točki 5.2.3:

V točki 5.2.3 navedene tehnične zahteve se nanašajo tudi na sredinske konzole in tiste dele sredinskih konzol pod referenčno višino armaturne plošče, ki se nahajajo med prednjimi sedeži, pod pogojem, da se ti elementi nahajajo pred točko H. Če obstaja zaprt votel prostor, se ga šteje kot prostor za odlaganje drobnih predmetov in ni predmet obravnave v teh predpisih.

K točki 5.2.3.1:

Navedene dimenzije se nanašajo na površino, kakršna je pred dodatkom materiala s trdoto manjšo od 50 Shore A (glej točko 5.2.4). Preskuse za ugotavljanje absorpcije energije je treba opraviti v smislu Priloge III.

K točki 5.2.3.2:

Če se polica za odlaganje predmetov odtrga ali zlomi, ne smejo nastati nobeni nevarni robovi. To velja ne samo za rob police, ampak tudi za druge robove, ki nastanejo zaradi delovanja sile, ki je bila uporabljena, in so obrnjeni proti prostoru za potnike.

Za najmočnejši del police je treba šteti tisti njen del, ki se nahaja v bližini elementa, na katerega je pritrjena. Poleg tega izraz "znatno zvita oziroma deformirana" pomeni, da se mora zvitje (upogib) police zaradi delovanja uporabljene sile, merjeno od začetne točke dotika z valjem za preskušanje, pokazati v obliki gube ali s prostim očesom vidne deformacije. Dovoljena je elastična deformacija.

Dolžina valja za izvedbo preskusa mora znašati najmanj 50 mm.

K točki 5.3:

Izraz "drugi deli" obsega dele, kot so okenske zapahe, zgornja pritrditvena mesta varnostnih pasov, in druge dele, ki se nahajajo v prostoru, namenjenem za noge, in na stranskih vratih, razen če ti deli niso bili obravnavani že prej ali pa so v besedilu izpuščeni.

K točki 5.3.2:

Za prostor med sprednjo neprepustno pregrado in armaturno ploščo, ki se nahaja nad spodnjim robom armaturne plošče, ne veljajo zahteve točke 5.3.

K točki 5.3.2.1:

Polmer 3,2 mm se nanaša na vse elemente, ki se jih je mogoče dotakniti, ki jih zajema točka 5.3, kadar se preverjajo v vseh položajih pri uporabi.

Izjema je prostor za odlaganje drobnih predmetov, ki se preverja samo v zaprtem položaju, varnostni pasovi se običajno preverjajo, samo kadar se nahajajo v zapetem položaju; vendarle pa mora vsak drugi del, ki se namesti v točno določeni pritrditveni položaj, izpolnjevati zahtevo glede polmera v vrednosti 3,2 mm, kadar je pritrjen na tako mesto.

K točki 5.3.2.2:

Referenčna površina se določa z uporabo v točki 2 Priloge V opisane priprave, in sicer s silo v velikosti 2 daN. Če to ni mogoče, je treba uporabiti postopek, opisan v točki 1 Priloge V, ob delovanju sile v velikosti 2 daN.

Ovrednotenje nevarnih štrlečih delov je v presojo prepuščeno organom, odgovornim za izvajanje preskusov.

Sila v velikosti 37,8 daN se uporabi tudi tedaj, kadar je prvotna velikost štrlečega dela manjša od 35 oziroma 25 mm, odvisno od posameznega primera. Višina štrlenja se meri med delovanjem sile, pod obremenitvijo.

Delovanje vodoravne vzdolžne sile v velikosti 37,8 daN se običajno izvede z uporabo bata z ravno površino s premerom največ 50 mm, vendar pa se tedaj, kadar to ni mogoče, lahko uporabi kakšen drug enakovreden postopek; na primer z odstranitvijo določenih delov, ki predstavljajo oviro.

K točki 5.3.2.3:

Pri ročici menjalnika je najbolj štrleči del tisti del ročaja ali gumba, ki prvi pride v stik z navpično prečno ravnino, ki se premika v vzdolžni vodoravni smeri. Če katerikoli del vzvoda ročice menjalnika ali ročne zavore leži nad ravnijo točke H, je treba tak vzvod obravnavati tako, kot da se v celoti nahaja nad ravnijo točke H.

K točki 5.3.4:

Kadar vodoravna(-e) ravnina(-e), ki poteka(-jo) skozi točko H najnižje nameščenih prednjih in zadnjih sedežev, ne sovpadajo, se določi navpična ravnina, ki je pravokotna na vzdolžno os vozila in poteka skozi točko H prednjega sedeža. Izključeno območje se nato obravnava ločeno tako za prednji in zadnji prostor za potnike, in sicer glede na njuni točki H in do zgoraj določene navpične ravnine.

K točki 5.3.4.1:

Premične sončne ščitnike je treba preveriti v vseh položajih uporabe. Okvirjev sončnih ščitnikov se ne sme obravnavati kot toge nosilce (opore) (glej točko 5.3.5).

K točki 5.4:

Pri preskušanju strehe glede štrlečih delov in delov, ki se jih je mogoče dotakniti s kroglo premera 165 mm, je treba oblogo strehe odstraniti. Pri preverjanju predpisanih polmerov je treba upoštevati mere in značilnosti materialov, s katerimi je streha obložena. Območja preskušanja strehe se morajo raztezati pred in nad prečno ravnino, ki jo omejuje referenčna črta trupa preskusne lutke, postavljene na skrajni zadnji sedež.

K točki 5.4.2.1 (za opredelitev pojma "ostri robovi" glej tudi točko 5.1.1):

V smeri navzdol iztezajoče se štrleče dele je treba meriti pravokotno glede na streho, skladno s točko 1 Priloge V.

Širino štrlečega dela je treba meriti pod pravim kotom glede na potek linije štrlečega dela. Predvsem pa ojačitve in rebra strehe ne smejo štrleti za več kot 19 mm stran od notranje površine strehe.

K točki 5.5:

Vsa rebra pri pomični strehi morajo izpolnjevati zahteve iz točke 5.4, če se jih je mogoče dotakniti s kroglo premera 165 mm.

K točkam 5.5.1.2, 5.5.1.2.1 in 5.5.1.2.2:

Sklopi za odpiranje in upravljanje morajo, če se nahajajo v položaju mirovanja in je streha zaprta, izpolnjevati vse predpisane pogoje.

K točki 5.5.1.2.3:

Silo v velikosti 37,8 daN je treba uporabiti tudi takrat, kadar prvotna velikost štrlečega dela znaša 25 mm ali manj. Višina štrlenja se meri med delovanjem sile, pod obremenitvijo.

Sila v velikosti 37,8 daN, ki deluje v smeri udarca, ki je v Prilogi III opredeljena kot tangenta na krivuljo gibanja preskusne glave, se običajno aplicira z uporabo bata z ravno površino s premerom največ 50 mm, če pa to ni mogoče, se lahko uporabi kakšen drug enakovreden postopek; na primer z odstranitvijo določenih delov, ki predstavljajo oviro.

Izraz "mirujoči položaj" pomeni položaj sklopa za upravljanje strehe, kadar se nahaja v blokiranem položaju.

K točki 5.6:

Ogrodje strehe pri kabrioletih ne predstavlja varnostnega loka.

K točki 5.6.1:

Zgornji del okvirja vetrobranskega stekla se začne nad obrisom prozornega dela vetrobranskega stekla.

K točki 5.7.1.1:

Za pomen izraza "oster rob" glej tudi točko 5.1.1.

K točki 5.7.1.2:

Pri določanju območja udarca z glavo v naslone prednjih sedežev je treba vsako strukturo, ki je potrebna za oporo naslona sedeža, obravnavati kot sestavni element naslona sedeža.

K točki 5.7.1.2.3:

Z oblazinjenjem strukture okvirja sedeža se je mogoče izogniti nevarnim grobim površinam in ostrim robovom, ki bi lahko povečali tveganje, da bi potniki utrpeli resne poškodbe.

K PRILOGI II

DOLOČANJE OBMOČJA UDARCA Z GLAVO

K točki 2.1.1.2:

Izbiro med dvema postopkoma za določanje višine je treba prepustiti proizvajalcu.

K točki 2.2:

Pri določanju točke dotika se dolžina ročice (kraka) merilne priprave med potekom določenega postopka preskušanja ne spreminja. Vsa preskušanja se začnejo v navpičnem položaju.

K točki 3:

Dolžina 25,4 mm ustreza razdalji med vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko H in vodoravno tangento na spodnji obris preskusne glave.

K PRILOGI III

POSTOPEK ZA PRESKUŠANJE MATERIALOV, KI ABSORBIRAJO ENERGIJO

K točki 1.4:

Kar zadeva prelom katerega koli elementa med potekom preskusa za ugotavljanje absorbiranja energije, glej opombo k točki 5.1.2 v Prilogi I.

K PRILOGI IV

POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE H IN DEJANSKEGA KOTA NAKLONA NASLONA SEDEŽA TER ZA PREVERJANJE RELATIVNIH POLOŽAJEV TOČK R IN H TER RAZMERJA MED TEORETIČNIM IN DEJANSKIM KOTOM NAKLONA NASLONA SEDEŽA

K točki 4:

Pri določanju točke H nekega sedeža se lahko po potrebi druge sedeže odstrani.

K PRILOGI VI

NAPRAVA IN POSTOPEK ZA UPORABO TOČKE 5.2.1 DODATKA I

Prvi stavek:

Naprave za upravljanje, ki jih upravljamo z nogo, obravnavamo kot nožne pedale.

--------------------------------------------------

Top