EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31976R3227

Uredba Komisije (Euratom) št. 3227/76 z dne 19. oktobra 1976 o uporabi določb Euratom o varovanju jedrskih materialov

OJ L 363, 31.12.1976, p. 1–57 (DA, DE, EN, FR, IT, NL)
Greek special edition: Chapter 12 Volume 001 P. 148 - 205
Spanish special edition: Chapter 12 Volume 002 P. 172 - 228
Portuguese special edition: Chapter 12 Volume 002 P. 172 - 228
Special edition in Finnish: Chapter 12 Volume 001 P. 110 - 159
Special edition in Swedish: Chapter 12 Volume 001 P. 110 - 159
Special edition in Czech: Chapter 12 Volume 001 P. 42 - 98
Special edition in Estonian: Chapter 12 Volume 001 P. 42 - 98
Special edition in Latvian: Chapter 12 Volume 001 P. 42 - 98
Special edition in Lithuanian: Chapter 12 Volume 001 P. 42 - 98
Special edition in Hungarian Chapter 12 Volume 001 P. 42 - 98
Special edition in Maltese: Chapter 12 Volume 001 P. 42 - 98
Special edition in Polish: Chapter 12 Volume 001 P. 42 - 98
Special edition in Slovak: Chapter 12 Volume 001 P. 42 - 98
Special edition in Slovene: Chapter 12 Volume 001 P. 42 - 98

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 19/03/2005; razveljavil 32005R0302

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1976/3227/oj

31976R3227



Uradni list L 363 , 31/12/1976 str. 0001 - 0057
grška posebna izdaja: poglavje 12 zvezek 1 str. 0148
španska posebna izdaja: poglavje 12 zvezek 2 str. 0172
portugalska posebna izdaja poglavje 12 zvezek 2 str. 0172
finska posebna izdaja: poglavje 12 zvezek 1 str. 0110
švedska posebna izdaja: poglavje 12 zvezek 1 str. 0110


Uredba Komisije (Euratom) št. 3227/76

z dne 19. oktobra 1976

o uporabi določb Euratom o varovanju jedrskih materialov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) in zlasti členov 77, 78, 79 in 80 Pogodbe,

ob upoštevanju odobritve Sveta,

ker je Komisija Evropske skupnosti za atomsko energijo v Uredbi št. 7 določila postopke o prijavah, kot jih zahteva člen 78 Pogodbe [1];

ker Uredba št. 8 [2] Komisije Evropske skupnosti za atomsko energijo določa naravo in obseg zahtev iz člena 79 Pogodbe;

ker je z ozirom na proizvodnjo, uporabo in prevažanje vse večjih količin jedrskih materialov v Skupnosti in razvoj trgovine z njimi, za zagotavljanje učinkovitosti varovanja jedrskih materialov bistvenega pomena opredeliti in posodobiti naravo in obseg zahtev iz člena 79 Pogodbe in opredeljenih v zgoraj navedeni Uredbi št. 8, ob upoštevanju preteklih izkušenj, še posebej, kar zadeva prevažanje ali trgovanje s temi materiali;

ker so Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Zvezna Republika Nemčija, Irska, Republika Italija, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Nizozemska in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom) dne 5. aprila 1973 sklenile Sporazum (v nadaljevanju "Sporazum") z Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju člena III(1) in (4) Pogodbe o neširjenju atomskega orožja;

ker vsebuje Sporazum posebno zavezo, ki jo je vanj zapisala Skupnost glede uporabe varovanja jedrskih materialov za osnovne materiale in posebne cepljive materiale na ozemljih držav članic Skupnosti, ki nimajo lastnega jedrskega orožja, in so pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in skupaj s Skupnostjo tudi pogodbenice Sporazuma, podpisanega dne 5. aprila 1973 z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (v nadaljevanju "države članice pogodbenice Sporazuma");

ker je za izvajanje te zaveze potrebno vzpostaviti posebne postopke za uporabo varovanja jedrskih materialov na ozemljih držav članic pogodbenic Sporazuma, da bi okrepili določbe navedenih uredb št. 7 in 8;

ker so postopki, predvideni v tem Sporazumu, v skladu s tistimi, ki so nastali v času zelo obsežnih mednarodnih pogajanj z Mednarodno agencijo za atomsko energijo o določbah odstavkov 1 in 4 člena III Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, katerih rezultat je odobril Svet guvernerjev te organizacije, in da ti postopki temeljijo na najsodobnejših dosežkih na področju varovanja jedrskih materialov;

ker je potemtakem primerno opredeliti nove postopke za uporabo določb Poglavja VII Pogodbe;

ker so Skupnost, Združeno kraljestvo in Mednarodna agencija za atomsko energijo dne 6. septembra 1976 podpisale Sporazum, ki vsebuje posebno zavezo glede uporabe varovanja jedrskih materialov za osnovne materiale in posebne cepljive materiale na ozemlju Združenega kraljestva;

ker je primerno dogovoriti se o posebnih določbah v zvezi s sistemom knjigovodstva in predložitvijo dokumentov za rude;

ker je verjetno, da se na ozemljih držav članic, ki niso pogodbenice Sporazuma, nahajajo nekateri objekti ali njihovi deli, ki so vključeni v proizvodnjo za potrebe obrambe, in da je zato primerno določiti posebne postopke varovanja jedrskih materialov, ki bi upoštevali take okoliščine;

ker je primerno, da bi te uredbe kodificirali v enotnem besedilu zaradi večje preglednosti, še posebej zato, da bi bilo spoštovanje varovanja jedrskih materialov lažje za vse prizadete stranke,

SPREJELA TO UREDBO:

DEL I

OSNOVNE TEHNIČNE LASTNOSTI IN POSEBNE DOLOČBE VAROVANJA JEDRSKIH MATERIALOV

IZJAVA O TEHNIČNIH LASTNOSTIH

Člen 1

Vsaka oseba ali podjetje, ki zgradi ali upravlja objekt za proizvodnjo, ločevanje ali drugo uporabo osnovnih materialov ali posebnih cepljivih materialov ali objekt za predelavo izrabljenega jedrskega goriva, mora Komisiji posredovati osnovne tehnične lastnosti takega objekta na podlagi ustreznega vprašalnika iz Priloge I k tej uredbi.

Vsaka oseba ali podjetje, odgovorno za skladiščenje osnovnih materialov ali posebnih cepljivih materialov, mora obvezno upoštevati določbe prvega odstavka.

Člen 2

V primerih, ko so bile osnovne tehnične lastnosti objekta Komisiji že sporočene, se lahko da izjava iz člena 1 s sklicem na predhodno sporočene tehnične lastnosti objekta, pod pogojem, da se vsaka dodatna informacija, ki jo zahteva vprašalnik iz člena 1, sporoči v roku 30 dni od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Izjavo o osnovnih tehničnih lastnostih novega objekta iz člena 1 je treba predložiti vsaj 45 dni pred prejemom prve pošiljke jedrskega materiala.

Člen 3

"Posebne določbe varovanja jedrskih materialov" iz člena 7 obsegajo tiste pomembne spremembe osnovnih tehničnih lastnosti, za katere se zahteva predhodno obvestilo.

Vse druge spremembe osnovnih tehničnih lastnosti je treba sporočiti Komisiji skupaj s prvim poročilom o spremembi inventarja po zaključeni modifikaciji.

Člen 4

Po prejemu utemeljenega zahtevka lahko Komisija odobri dodaten rok za dopolnitev izjave, ki se zahteva v predhodnih členih.

Člen 5

Določbe člena 1 se ne uporabljajo za tiste osebe in podjetja, ki imajo le jedrske materiale, za katere ne velja obveznost prijave, kot je določeno v členu 22.

PROGRAM AKTIVNOSTI

Člen 6

Osebe ali podjetja iz člena 1 morajo Komisijo obvestiti tudi o načrtovanju svojih aktivnosti v zvezi z varovanjem jedrskih materialov. Sporočiti ji morajo naslednje podatke:

(a) enkrat letno okvirni program aktivnosti, sestavljen v skladu s "posebnimi določbami o varovanju jedrskih materialov" iz člena 7, pri čemer mora biti prvo sporočilo na podlagi smernic, podanih v Prilogi X, hkrati s sporočilom osnovnih tehničnih lastnosti iz člena 1;

(b) vsaj 40 dni pred začetkom popisa inventarja program takega dela;

(c) vsaj 40 dni pred začetkom ustavitve reaktorja zaradi menjave goriva program ustavitve reaktorja, če v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7 ni določeno drugače.

Vsako spremembo v zvezi s programom popisa inventarja ali ustavitve reaktorja zaradi menjave goriva je treba Komisiji sporočiti brez odlašanja.

POSEBNE DOLOČBE VAROVANJA JEDRSKIH MATERIALOV

Člen 7

Na podlagi izjav o osnovnih tehničnih lastnostih in podatkih, sporočenih v skladu s členom 6, Komisija v "posebnih določbah varovanja" določi postopke, po katerih morajo ustrezne osebe ali podjetja izpolniti zahteve v zvezi z varovanjem jedrskih materialov, ki veljajo zanje. Ti postopki med drugim vključujejo:

(a) določitev con materialne bilance in izbiro tistih strateških točk, ki so ključnega pomena za določanje pretoka in inventarja jedrskih materialov;

(b) postopke evidentiranja jedrskih materialov za vsako cono materialne bilance in za sestavljanje poročil;

(c) pogostnost sestavljanja popisov inventarja in postopke zanje za knjigovodske namene kot del ukrepov varovanja jedrskih materialov;

(d) ukrepe za hrambo in nadzor v skladu z načini, dogovorjenimi z obratovalci jedrske centrale;

(e) jemanje vzorcev s strani obratovalca jedrske centrale samo za namene varovanja jedrskih materialov.

"Posebne določbe varovanja jedrskih materialov" določajo tudi vsebino naknadnega sporočanja podatkov po členu 6 te uredbe ter pogoje, ki zahtevajo vnaprejšnje najavo odprem in prejemov jedrskih materialov.

Komisija osebi ali podjetju povrne stroške posebnih storitev, ki jih terjajo "posebne določbe varovanja jedrskih materialov" oziroma storitev, ki jih je treba opraviti na posebno zahtevo Komisije ali inšpektorjev in na podlagi dogovorjene ocene. Obseg in način povračila se določi med pogodbenicami in se po potrebi občasno revidira.

Člen 8

"Posebne določbe varovanja jedrskih materialov" iz člena 7 se sestavijo s pomočjo individualne odločitve Komisije po posvetovanju z osebo ali podjetjem in ustrezno državo članico.

Osebo ali podjetje, na katerega se nanaša individualna odločitev Komisije, se o taki odločitvi obvesti, kopija obvestila pa se pošlje državi članici, iz katere je oseba ali podjetje.

DEL II

KNJIGOVODSKI SISTEM

Člen 9

Osebe in podjetja iz člena 1 vzdržujejo sistem obračunavanja in varovanja jedrskih materialov. Ta sistem vključuje knjigovodske in operativne zapise in še posebej podatke o količinah, naravi, obliki in sestavi teh materialov v skladu z zahtevami iz člena 21, njihovo trenutno nahajališče, posebno obveznost varovanja jedrskih materialov in način, na katerega so osebe ali podjetja obrazložila namen uporabe takih materialov v skladu z lastnimi odločitvami, prav tako pa tudi podatke o špediterju ali prejemniku, če se materiali prevažajo.

Sistem meritev, na katerih temeljijo zapisi, je skladen z najnovejšimi mednarodnimi standardi ali je kakovostno enakovreden tem standardom. Na podlagi teh zapisov mora biti mogoče ugotoviti in upravičiti sporočila Komisiji v obliki in obdobjih, ki jih določajo členi 12 do 21. Zapisi se hranijo za obdobje petih let.

KNJIGOVODSKI ZAPISI

Člen 10

Knjigovodski zapisi za vsako cono materialne bilance posebej izkazujejo naslednje podatke:

(a) vse spremembe inventarja, da bi bilo ob vsakem času mogoče določiti knjižno vrednost inventarja;

(b) vse meritve in rezultate štetij, ki se uporabljajo za določitev inventarja;

(c) vse popravke, narejene z ozirom na spremembe inventarja, njegove knjižne vrednosti in fizičnega inventarja.

Knjigovodski zapisi izkazujejo podatke za prepoznavanje materialov, podatke o šaržah in podatke o osnovnem materialu za vse spremembe inventarja in za ves fizični inventar. Ti podatki se obravnavajo ločeno za uran, torij in plutonij v vsaki šarži jedrskega materiala. Poleg tega so pri vsaki spremembi inventarja navedeni podatki o datumu spremembe, kjer je primerno, pa tudi podatki o odpremni oziroma sprejemni coni materialne bilance ali podatki o prejemniku.

ZAPISI O OBRATOVANJU

Člen 11

Zapisi o obratovanju vključujejo, če je primerno, za vsako cono materialne bilance:

(a) tiste podatke o obratovanju, ki se uporabljajo za ugotavljanje sprememb v količinah in sestavi jedrskega materiala;

(b) podatke, dobljene pri umerjanju rezervoarjev in instrumentov, pri vzorčenju in analizi, pri postopkih varovanja kakovosti meritev in izpeljanih ocenah naključnih in sistematskih napak;

(c) opis zaporedja aktivnosti pri pripravah na popis inventarja in pri samem izvajanju popisa, da bi zagotovili, da je bil ta izvršen pravilno in v celoti;

(d) opis aktivnosti, ki so se izvajale, da bi ugotovili vzrok in velikost kakršnekoli morebitne naključne ali neizmerjene izgube.

KNJIGOVODSKA IN POSEBNA POROČILA

Člen 12

Osebe in podjetja iz člena 1 Komisiji posredujejo knjigovodska poročila, kjer je primerno, pa tudi posebna poročila.

Knjigovodska poročila vsebujejo podatke, ki so na voljo na dan, ko so izdelana. Če je potrebno, se poročila kasneje korigirajo.

Na upravičeno zahtevo Komisije je treba, običajno v roku treh tednov po prejemu take zahteve, Komisiji posredovati dodatne podrobnosti ali pojasnila.

Začetni inventar

Člen 13

Osebe ali podjetja iz člena 1 Komisiji v 15 dneh od zadnjega dne v mesecu, v katerem začne veljati ta uredba, posredujejo začetni knjigovodski inventar vseh jedrskih materialov, ki jih imajo v posesti iz kakršnihkoli razlogov. V tem popisu je opisano stanje na zadnji dan v tistem mesecu. Za ta namen se uporablja obrazec iz Priloge IV k tej uredbi.

Poročilo o spremembi inventarja

Člen 14

Osebe in podjetja iz člena 1 za vsako cono materialne bilance Komisiji posredujejo poročila o spremembah inventarja za vse jedrske materiale v skladu z vzorcem iz Priloge II. V poročilih so navedeni podatki o materialih in podatki o šaržah za vsako posamezno šaržo materiala, datum nastopa spremembe inventarja, kjer je primerno, pa tudi podatke o odpremni oziroma sprejemni coni materialne bilance ali podatke o prejemniku.

V poročilih o premestitvah so navedeni tudi naslednji podatki: za prejete materiale namen uporabe v skladu z členom 9, za odposlane materiale pa način uporabe jedrskih materialov v objektu, na katerega se nanaša poročilo. Če v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7 ni določeno drugače, za premestitve med različnimi conami materialne bilance znotraj istega objekta ni obvezna izjava o uporabi.

Ta poročila o spremembah inventarja, o njegovi knjižni vrednosti in njegovih popravkih je treba poslati nemudoma, v vsakem primeru pa v roku 15 dni od zadnjega dne v mesecu, v katerem so se spremembe inventarja zgodile ali postale znane, bodisi v združeni obliki ali posamezno. Za mesece, v katerih se ni zgodila nobena sprememba inventarja, osebe ali podjetja pošljejo obrazec poročila o spremembi stanja inventarja z navedbo, da je stanje nespremenjeno. Majhne spremembe stanja inventarja, kot npr. premestitve vzorcev za namene analize, se lahko združijo, kot je določeno v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7 za določen objekt, in v poročilu prikažejo kot ena sama sprememba stanja inventarja.

Člen 15

Poročilom iz člena 14 so priložene zgoščene opombe:

(a) s pojasnilom o spremembah inventarja na podlagi obratovalnih podatkov iz zapisov o obratovanju iz člena 11(a) te uredbe;

(b) z opisom načrtovanega programa obratovanja za predmetni objekt, kot je določeno v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7, in še posebej z opisom opravljenega popisa fizičnega inventarja.

Če so zahtevani podatki vsebovani v že obstoječih dokumentih, se lahko kopije teh dokumentov priložijo namesto zgoščenih opomb.

Poročilo o materialni bilanci in seznam fizičnega inventarja

Člen 16

Za vsako cono materialne bilance osebe in podjetja iz člena 1 Komisiji v skladu z vzorcem iz Priloge III k tej uredbi predložijo poročila o materialni bilanci, ki vsebujejo:

(a) začetni fizični inventar;

(b) inventarne spremembe (najprej povečanja, potem zmanjšanja);

(c) končni knjigovodski inventar;

(d) končni fizični inventar;

(e) neevidentirani material.

Vsakemu poročilu o materialni bilanci so priloženi: fizični inventar v skladu z vzorcem iz Priloge IV, z navedbo vseh posameznih šarž in med drugim osnovnih podatkov o materialih in podatkov o šaržah za vsako posamezno šaržo, prav tako tudi podatkov o tem, v kakšne namene bodo osebe ali podjetja uporabljala te materiale v skladu z členom 9.

Poročila je treba poslati čimprej, v vsakem primeru pa najkasneje v 30 dneh od datuma opravljenega popisa inventarja, če ni drugače določeno v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7.

Posebna poročila

Člen 17

Osebe in podjetja iz člena 1 Komisiji posredujejo posebno poročilo, kadar nastopijo okoliščine, navedene v členih 18 in 27.

Vrste podatkov, ki so predmet takih poročil, so opredeljene v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7.

Posebna poročila in dodatne podrobnosti ali pojasnila, ki jih lahko zahteva Komisija v zvezi s temi poročili, morajo biti posredovana takoj.

Člen 18

Posebno poročilo je treba nemudoma izdelati:

(a) če se zaradi kakršnekoli nenavadnega slučaja ali okoliščin domneva, da je prišlo oziroma lahko pride do izgube jedrskega materiala, ki presega meje, določene za te namene v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7; ali

(b) če se stanje v hrambi nepričakovano spremeni iz stanja, opredeljenega v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7 v tolikšni meri, da je nastala možnost nepooblaščene odstranitve jedrskega materiala.

Zgoraj omenjene obveznosti veljajo za osebe in podjetja takoj, ko ugotovijo takšno izgubo ali nenadno spremembo pogojev v hrambi ali kakorkoli posumijo, da gre za tak pojav. Vzroke je potrebno navesti, takoj ko postanejo znani,.

Podrobna pravila za uporabo

Člen 19

Glede reaktorjev veljajo obveznosti, predpisane v členih 10 do 16, pod naslednjimi pogoji.

Kar zadeva jedrske preobrazbe, je treba izračunane podatke vključiti v poročilo o spremembi inventarja najkasneje takrat, ko se izrabljeno jedrsko gorivo prenese iz cone materialne bilance v reaktorju. Razen tega bodo v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7 določeni drugi postopki evidentiranja in poročanja o jedrskih preobrazbah.

Člen 20

Jedrske materiale, za katere veljajo posebne obveznosti varovanja jedrskih materialov, ki jih je Komisija zapisala v Sporazumu, sklenjenem z državo, ki ni članica Skupnosti, ali z mednarodno organizacijo, je treba navesti posebej za vsako obveznost v naslednjih dokumentih:

(a) začetnem knjigovodskem inventarju (člen 13);

(b) poročilih o spremembah inventarja, vendar ne v poročilih o knjigovodskem inventarju (člen 14);

(c) seznamih fizičnega inventarja (člen 16); in

(d) obvestilu o nameravanih uvozih in izvozih (člena 24 in 25).

Če ni v zgoraj omenjenem Sporazumu izrecno prepovedano, tako ločevanje obveznosti ne izključuje fizičnega mešanja materiala.

Ta člen ne velja za Sporazum ali katerikoli drug sporazum, ki sta ga Skupnost in država članica sklenili z Mednarodno agencijo za atomsko energijo.

Člen 21

(a) V vseh obvestilih po tej uredbi so količine jedrskih osnovnih materialov izražene v kilogramih, količine posebnih cepljivih materialov pa v gramih.

(b) Ustrezni knjigovodski zapisi o materialih se hranijo v enotah, navedenih v alinei (a) tega člena, ali v manjših enotah. Hraniti se morajo na verodostojen način in še posebej tako, da so skladni s trenutno veljavno prakso v državah članicah.

(c) V zgoraj navedenih obvestilih se lahko količine zaokrožijo navzdol na najbližjo enoto, kadar je prvo decimalno mesto od 0 do 4, oziroma navzgor, kadar je prvo decimalno mesto od 5 do 9.

(d) Če ni v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7 določeno drugače:

(i) je v obvestilu navedena skupna teža vsebovanih elementov: urana, torija ali plutonija, pri obogatenem uranu pa skupna teža cepljivih izotopov. Podatki o izotopski sestavi plutonija, če je ta evidentirana v objektu za obratovalne potrebe, se Komisiji sporočijo na njeno zahtevo;

(ii) so v poročilih o spremembi inventarja in v seznamih fizičnega inventarja ter ločenih poročilih o materialni bilanci naslednje kategorije jedrskih materialov navedene kot posebne postavke:

- osiromašeni uran,

- naravni uran,

- uran, obogaten do 20 %,

- uran, obogaten nad 20 %,

- plutonij,

- torij.

OMEJITVE IN OPROSTITVE

Člen 22

(a) Da bi lahko upoštevali vse posebne okoliščine, v katerih se uporabljajo ali izdelujejo materiali, za katere velja varovanje jedrskih materialov, lahko Komisija v "posebnih določbah varovanja" iz člena 7 izdelovalcem in uporabnikom jedrskih materialov odobri odstopanja od pravil, ki urejajo obliko in pogostnost obveščanja po tej uredbi.

Komisija se lahko tako odloči še posebej za tiste objekte, v katerih se hranijo le majhne količine materialov, in sicer v nespremenjeni obliki za daljše obdobje.

(b) Na zahtevo udeleženih oseb ali podjetij in skladno z obliko, določeno v Prilogi VIII, lahko Komisija materiale, navedene v nadaljevanju, izloči iz seznama materialov, za katere velja obveznost prijave, pod pogojem, da ti materiali niso predelani ali uskladiščeni skupaj z jedrskimi materiali, za katere velja obveznost prijave:

- posebne cepljive materiale, ki se uporabljajo v količinah enega grama ali manj kot komponente zaznavanja v instrumentih,

- plutonij z izotopsko koncentracijo plutonija 238, ki presega 80 %,

- jedrske materiale, ki se uporabljajo izključno v nejedrske namene.

Če pogoji za izvzetje materialov iz seznama materialov, ki jih je treba prijaviti, prenehajo obstajati, se oprostitev prekliče. Udeležena oseba ali podjetje obvesti Komisijo v obliki, določeni v Prilogi IX, da so pogoji, potrebni za oprostitev prenehali.

Člen 23

Ta uredba ne velja za imetnike gotovih izdelkov, ki se uporabljajo v nejedrske namene, in vsebujejo jedrske materiale, ki so dejansko nenadomestljivi.

DEL III

PREMESTITVE: UVOZI/IZVOZI

Člen 24

(a) Osebe in podjetja iz člena 1, ki izvažajo osnovne materiale ali posebne cepljive materiale v državo, ki ni članica Skupnosti, Komisijo obvestijo o vsakem takem izvozu. Podobno vnaprej obvestijo Komisijo:

- o vsakem izvozu iz države članice pogodbenice Sporazuma v državo članico, ki ni pogodbenica Sporazuma, in

- o vsakem izvozu iz Združenega kraljestva v državo članico pogodbenico Sporazuma.

Vnaprejšnje obvestilo pa se zahteva le v naslednjih primerih:

(i) kadar pošiljka presega en efektivni kilogram;

(ii) kadar "posebne določbe varovanja jedrskih materialov" iz člena 7 tako določajo za objekte, ki stalno premeščajo velike skupne količine materialov v isti državi, tudi če nobena posamezna pošiljka ne presega enega efektivnega kilograma.

(b) Tako obvestilo se pošlje po zaključenih pogodbenih dogovorih o premestitvi, v vsakem primeru pa ga mora Komisija prejeti osem delovnih dni pred pripravo materiala za odpremo.

(c) Tako obvestilo se pošlje v obliki, določeni v Prilogi V k tej uredbi, v njem pa je med drugim navedeno:

- podatki o prepoznavanju materiala, če je mogoče, pa tudi pričakovana količina in sestava materiala, ki se premešča, ter cone materialne bilance, iz katerih prihaja material,

- država, v katero se pošilja jedrski material,

- datumi in mesta priprave jedrskega materiala za odpremo,

- približni datumi odpreme in prispetja jedrskega materiala,

- nameni v katere so osebe ali podjetja uporabljala jedrski material.

(d) Če se tako zahteva iz razlogov fizičnega varovanja, so s Komisijo možni posebni dogovori glede oblike in pošiljanja takega obvestila.

Člen 25

(a) Osebe in podjetja iz člena 1, ki uvažajo osnovne materiale ali posebne cepljive materiale iz države, ki ni članica Skupnosti, Komisijo vnaprej obvestijo o vsakem takem uvozu. Podobno je treba Komisijo obvestiti v naslednjih primerih:

- pri vsakem uvozu v državo članico pogodbenico Sporazuma iz države članice, ki ni pogodbenica Sporazuma, in

- pri vsakem uvozu v Združeno kraljestvo iz države članice pogodbenice Sporazuma.

Vnaprejšnje obvestilo pa se zahteva le v naslednjih primerih:

(i) kadar pošiljka presega en efektivni kilogram;

(ii) kadar tako določajo "posebne določbe varovanja jedrskih materialov" iz člena 7 za objekte, v katere se stalno premeščajo večje skupne količine materialov iz iste države, tudi če teža nobene posamezne pošiljke ne presega enega efektivnega kilograma.

(b) Tako obvestilo je treba poslati čimprej pred pričakovanim prispetjem jedrskega materiala, v vsakem primeru pa na dan prejema in pravočasno, da ga bo Komisija prejela pet delovnih dni pred razpakiranjem materiala.

(c) Tako obvestilo je treba poslati v obliki, določeni v Prilogi VI, vsebovati pa mora med drugim:

- podatke za prepoznavanje, če je mogoče pa tudi pričakovano količino in sestavo materiala,

- pričakovani datum prispetja, pričakovani kraj in datum razpakiranja jedrskega materiala.

(d) Če se tako zahteva iz razlogov fizičnega varovanja, so s Komisijo možni posebni dogovori glede oblike in pošiljanja takega obvestila.

Člen 26

(a) Kadar se osebe ali podjetja, za katera ne velja člen 1, odločijo za izvoz ali uvoz jedrskih materialov iz členov 24 in 25, veljajo zanje obveznosti obveščanja, ki jih predvidevata člena 24 in 25.

Člen 27

Osebe in podjetja, za katera veljata člena 24 in 25, pripravijo posebno poročilo, kot je določeno v členu 17, če so po nastalih izjemnih okoliščinah ali dogodku prejela informacije o dejanski ali možni izgubi jedrskih materialov, še posebej takrat, kadar je med premeščanjem materialov prišlo do večjih zamud. V istih okoliščinah morajo osebe ali podjetja iz člena 26 prav tako obvestiti Komisijo.

Člen 28

Vsako spremembo datuma priprave pošiljke, odpreme pošiljke ali razpakiranja jedrskih materialov glede na datume, navedene v obvestilih iz členov 24 in 25, ne pa tudi spremembo, ki narekuje izdelavo posebnih poročil, je treba sporočiti nemudoma, v sporočilu pa navesti spremenjene datume, če so ti znani.

DEL IV

POSEBNE DOLOČBE

PREDELOVALCI RUD

Člen 29

Vsaka oseba ali podjetje, ki izkopava rude na ozemlju države članice, o tem vodi knjigovodske zapise. Ti zapisi vsebujejo še posebej količino v tonah in povprečno vsebnost urana in torija v izkopanih rudah, o zalogah rude v rudniku in dokaze o odpremi z navedbo datuma, prejemnika in količine. Taki zapisi se hranijo za obdobje najmanj petih let.

Člen 30

Predelovalci rud najkasneje konec januarja vsako leto obvestijo Komisijo v obliki, določeni v Prilogi VII, o količini materiala, odpremljenega iz vsakega rudnika v preteklem letu.

Člen 31

Vsaka oseba ali podjetje, ki izvaža rude v države, ki niso članice Skupnosti, o tem obvesti Komisijo o dejanskem datumu odpreme v obliki, določeni v Prilogi VII.

PREVOZNIKI

Člen 32

Vsaka oseba ali podjetje, udeleženo pri prevažanju ali začasnem skladiščenju osnovnih materialov ali posebnih cepljivih materialov med prevozom na ozemljih držav članic, lahko take materiale sprejme ali izroči le na podlagi prejemnice s podpisom in datumom. Prejemnica vsebuje imena strank, ki material izročajo, imena prejemnikov materiala in navedbe količine materiala, ki se prevaža, skladno z naravo, obliko in sestavo materiala.

Če se tako zahteva zaradi fizičnega varovanja, lahko specifikacijo materialov, ki se premeščajo, nadomesti primeren dokument za prepoznavanje pošiljke. Na podlagi takega dokumenta mora biti mogoče izslediti zapise, ki jih imajo osebe in podjetja iz člena 1, in zgoraj omenjeno specifikacijo materiala.

Take dokumente pogodbene stranke hranijo za obdobje najmanj enega leta.

Člen 33

Dokumenti in dokazila, ki jih osebe ali podjetja imajo ali zberejo v skladu z obstoječimi predpisi, ki veljajo zanje na ozemlju držav članic, v katerih opravljajo dejavnost, lahko nadomestijo dokumente in potrdila o prejemu iz člena 32, pod pogojem, da ti dokumenti in dokazila vsebujejo vse zahtevane podatke.

POSREDNIKI

Člen 34

Vsi posredniki, še posebej pooblaščeni zastopniki, borzni posredniki, komisionarji ali sindikalni zastopniki, ki sodelujejo pri sklenitvi kakršnekoli pogodbe o dobavi jedrskih materialov, hranijo vse dokumente, ki se nanašajo na transakcije, ki so jih opravili sami ali so bile opravljene v njihovem imenu, za obdobje vsaj enega leta po poteku pogodbe. Taki dokumenti vsebujejo imena pogodbenih strank, datum sklenitve pogodbe, količino, naravo, obliko in sestavo, prav tako pa tudi izvor in namembni kraj pošiljanja materialov.

DEL V

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO NA OZEMLJIH DRŽAV ČLANIC, KI SO DRŽAVE PROIZVAJALKE JEDRSKEGA OROŽJA

Člen 35

1. Določbe te uredbe se ne uporabljajo:

(a) za objekte ali njihove dele, ki so določene za izpolnjevanje obrambnih nalog in ki se nahajajo na ozemlju države članice, ki ni pogodbenica Sporazuma; ali

(b) za jedrske materiale, ki jih ta država članica določi za izpolnjevanje obrambnih nalog.

2. Za jedrske materiale, objekte ali njihove dele, ki so primerni za izpolnjevane obrambnih nalog, in ki se nahajajo na ozemlju države članice, ki ni pogodbenica Sporazuma, obseg uporabe te uredbe in postopke v zvezi z njo določi Komisija ob posvetovanju in v dogovoru z udeleženo državo članico, upoštevajoč določbe drugega odstavka člena 84 Pogodbe.

3. V vseh primerih se razume:

(a) da določbe členov 1 do 4 ter 7 in 8 veljajo za objekte ali njihove dele, ki v določenem času obratujejo izključno z jedrskimi materiali, primernimi za uporabo v obrambne namene, v drugem času pa izključno z jedrskimi materiali, ki služijo izključno civilnim namenom;

(b) da določbe členov 1 do 4 ter 7 in 8 razen v primerih, ko gre za razloge državne varnosti, veljajo za objekte ali njihove dele, do katerih je dostop iz teh razlogov omejen, ki pa izdelujejo, predelujejo, ločujejo, predelujejo ali kakorkoli drugače uporabljajo civilne jedrske materiale in take, namenjene uporabi ali primerne za uporabo v obrambne namene;

(c) da določbe členov 6 in 9 do 37 veljajo glede vseh civilnih jedrskih materialov, ki se nahajajo v objektih ali njihovih delih, kot je navedeno v pododstavkih (a) in (b) zgoraj.

DEL VI

KONČNE DOLOČBE

OPREDELITVE

Člen 36

Za namene te uredbe:

(a) "Sporazum" pomeni Sporazum, sklenjen dne 5. aprila 1973 med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno Republiko Nemčijo, Irsko, Republiko Italijo, Velikim Vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) o izvajanju odstavkov 1 in 4 člena III Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.

(b) "Država članica pogodbenica Sporazuma" pomeni Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno Republiko Nemčijo, Irsko, Republiko Italijo, Veliko vojvodstvo Luksemburg ali Kraljevino Nizozemsko.

(c) "Država članica, ki ni pogodbenica Sporazuma" pomeni Francijo ali Združeno kraljestvo.

(d) "Država, ki ni članica" pomeni vsako državo, ki ni članica Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(e) "Posebni cepljivi materiali" pomenijo plutonij 239, uran 233, uran, obogaten z uranom 235 ali uranom 233, in vsako snov, ki vsebuje enega ali več pred tem navedenih izotopov in takšne druge cepljive materiale, ki jih lahko določi Svet na podlagi kvalificirane večine na predlog Komisije. "Posebni cepljivi materiali" pa ne vključujejo osnovnih materialov niti rud oziroma njihovih odpadkov.

(f) "Uran, obogaten z uranom 235 ali uranom 233" pomeni uran, ki vsebuje uran 235 ali uran 233 ali oba elementa v taki količini, da je razmerje izotopskih deležev vsote teh izotopov do izotopa 238 večje od razmerja izotopa 235 do izotopa 238, ki se pojavlja v naravi. "Obogatitev" pomeni razmerje združene teže urana 233 in urana 235 do skupne teže urana, ki je predmet ugotavljanja.

(g) "Osnovni materiali" pomenijo uran, ki vsebuje mešanico izotopov, ki se pojavljajo v naravi; uran, katerega vsebnost v uranu 235 je manjša od običajne; torij; vsak od pravkar omenjenih elementov v obliki kovine, zlitine, kemične spojine ali koncentrata; vsaka druga snov, ki vsebuje enega ali več pravkar omenjenih elementov v takšni koncentraciji, kot bo določil Svet na podlagi kvalificirane večine na predlog Komisije, in vsak drug material, ki ga lahko določi Svet na podlagi kvalificirane večine na predlog Komisije. Izraz "osnovni material" ne vključuje rud ali odpadkov rud.

(h) "Rude" pomenijo vsako rudo, ki vsebuje snovi, iz katerih se zgoraj definirani osnovni materiali lahko pridobijo z ustreznim kemijskim in fizikalnim postopkom, in sicer v taki povprečni koncentraciji, ki jo bo določil Svet na podlagi kvalificirane večine na predlog Komisije.

(i) "Jedrski materiali" pomenijo vsako rudo, osnovni material in posebni cepljivi material, kot je opredeljeno v odstavkih (e), (f), (g) in (h) zgoraj.

(j) "Narava" materiala pomeni naravni uran, osiromašeni uran, uran obogaten z uranom 235 ali uranom 233, torijem ali plutonijem, odvisno od posameznega primera.

(k) "Šarža" pomeni količino jedrskega materiala, ki se uporablja kot obračunska enota na ključnem mestu merjenja in za katero sta sestava in količina definirani z enim nizom tehničnih podatkov ali meritev. Jedrski material je lahko nepakiran ali vsebovan v več prepoznavnih enotah.

(l) "Podatki o šarži" pomenijo skupno težo vsakega elementa jedrskega materiala, v primeru plutonija in urana pa izotopsko sestavo, kadar je primerno. Za uporabo v poročilih se teže posameznih postavk v šarži seštevajo pred zaokroženjem na najbližjo enoto.

(m) "Knjigovodski inventar" v coni materialne bilance pomeni algebraično vsoto najnovejšega fizičnega inventarja na tem območju in vsoto vseh sprememb inventarja, ki so se zgodile, odkar je bil narejen popis fizičnega inventarja.

(n) "Popravek" pomeni vnos v knjigovodskem zapisu ali poročilu zaradi popravka ugotovljene napake ali za odražanje izboljšane meritve količine, ki je bila prvotno zavedena v zapisu ali poročilu. Vsak popravek izkazuje vnos, na katerega se nanaša.

(o) "Efektivni kilogram" pomeni posebno enoto, ki se uporablja pri varovanju jedrskega materiala. Količino v efektivnih kilogramih se dobi:

(i) za plutonij tako, da se vzame njegovo težo v kilogramih;

(ii) za uran, obogaten za 0,01 (1 %) in več tako, da se vzame njegovo težo v kilogramih in se pomnoži s kvadratom njegove obogatitve;

(iii) za uran, obogaten pod 0,01 (1 %) in nad 0,005 (0,5 %) tako, da se vzame njegovo težo in se jo pomnoži z 0,0001; in

(iv) za osiromašeni uran z obogatitvijo 0,005 (0,05 %) ali manj in za torij tako, da se vzame njegovo težo v kilogramih in se pomnoži z 0,00005.

(p) "Sprememba inventarja" pomeni povečanje ali zmanjšanje (v šaržah) jedrskega materiala v coni materialne bilance.

(q) "Ključno mesto merjenja" pomeni mesto, na katerem se jedrski material pojavlja v taki obliki, da lahko z merjenjem ugotovimo pretok materiala ali inventar. Ključne točke merjenja torej vključujejo vnose in iznose (vključno z izmerjenim izvržkom) in hranitev v conah materialne bilance, čeprav niso omejene le na našteto.

(r) "Cona materialne bilance" pomeni tako cono, za katero lahko ugotovimo:

(i) količino jedrskega materiala pri vsakem vnosu v cono ali iznosu iz cone materialne bilance; in

(ii) fizični inventar jedrskega materiala v vsaki coni materialne bilance, kadar je to potrebno, v skladu z določenimi postopki,

da bi lahko ugotovili materialno bilanco.

(s) "Neevidentirani material" pomeni razliko med fizičnim inventarjem in njegovo knjigovodsko vrednostjo.

(t) "Fizični inventar" pomeni vsoto vseh izmerjenih ali izpeljanih ocen šaržnih količin jedrskega materiala, ki je na voljo ob določenem času v coni materialne bilance, dobljeno skladno z določenimi postopki.

(u) "Razlika odpremnik/prejemnik" pomeni razliko med količino jedrskega materiala v šarži, kot je navedeno v coni materialne bilance, in količino, izmerjeno v coni materialne bilance, iz katere se material odpremlja.

(v) "Podatki o osnovnem materialu" pomenijo tiste podatke, zajete med merjenjem ali umerjanjem ali uporabljene za izpeljavo empiričnih razmerij, ki izkazujejo, da gre za jedrski material, in pomenijo podatke o šarži. Podatki o osnovnem materialu lahko vključujejo na primer težo spojin, faktorje za pretvorbo za ugotavljanje teže elementa, specifične teže, koncentracije elementa, izotopska razmerja, razmerja med volumnom in odčitki manometra in razmerja med proizvedenim plutonijem in proizvedeno močjo.

(w) "Strateška točka" pomeni mesto, izbrano med pregledom podatkov o projektu, na katerem se pod normalnimi pogoji in skupaj s podatki z vseh "strateških točk" pridobivajo in preverjajo potrebni in zadostni podatki za izvajanje ukrepov varovanja jedrskih materialov po Sporazumu; "strateška točka" lahko pomeni vsako mesto, na katerem se opravljajo ključne meritve v zvezi z materialnim knjigovodstvom, in kjer se izvajajo ukrepi obvladovanja in varovanja.

OBJEKTI, KI JIH SKUPNOST VARUJE OD ZUNAJ

Člen 37

Kjer objekt varuje oseba ali podjetje s sedežem zunaj Skupnosti, se vse obveznosti, ki jih postavlja ta uredba, prenesejo na lokalno upravo objekta.

PRILOGE

Člen 38

Priloge k tej uredbi so njen neločljiv sestavni del. Komisija lahko opravi manjše tehnične prilagoditve.

ZAČETEK VELJAVNOSTI

Člen 39

Ta uredba začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Brez vpliva na člen 40 sta s to uredbo razveljavljeni uredbi Komisije Evropske skupnosti za atomsko energijo št. 7 in 8.

Člen 40

Členi 9 do 16, 19 in 21 te uredbe veljajo od sprejema "posebnih določb varovanja" jedrskih materialov iz člena 7.

Do sprejema teh določb ostajajo še naprej v veljavi členi 2, 5, 7, 8 in 10 zgoraj omenjene Uredbe št. 8.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. oktobra 1976

Za Komisijo

François-Xavier Ortoli

Predsednik

[1] UL 15, 12.3.1959, str. 298/59 in Sporočilo o številčenju uredb ESAE (UL 34, 29.5.1959, str. 649/59).

[2] UL 34, 29.5.1959, str. 651/59.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

VPRAŠALNIK ZA DEKLARACIJO OSNOVNIH TEHNIČNIH LASTNOSTI OBJEKTOV

A. REAKTORJI

Datum

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1. Ime.

2. Lokacija, natančen naslov s telefonskimi in teleks številkami.

3. Lastnik (pravno odgovorno telo ali posameznik).

4. Operater (pravno odgovorno telo ali posameznik).

5. Trenutni status (v obratovanju ali pričakovani datum začetka obratovanja).

6. Namen in vrsta objekta.

7. Način obratovanja objekta, ki vpliva na njegovo proizvodnjo (Sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itd.).

8. Tloris lokacije objekta, karta, ki prikazuje obseg in prostore objekta v obliki tlorisa lokacije; zgradbe, ceste, reke, železnice itd.

9. Tloris objekta:

(a) konstrukcija hrambe, ograje in dovozi;

(b) skladiščni prostor za vhodni material;

(c) območje reaktorja;

(d) območje za testiranje in eksperimente, laboratoriji;

(b) skladiščni prostor za izhodni material;

(f) odlagališče jedrskih odpadkov.

N.B.:

1. Skladno s členom 79 Pogodbe tisti, za katere veljajo zahteve o varovanju jedrskih materialov, obvestijo organe prizadetih držav članic o vseh obvestilih, ki jih predajo Komisiji skladno s členom 78.

2. Na vprašanja, ki niso relevantna, se lahko odgovori z "ni relevantno". Komisija ima kljub temu pravico zahtevati kakršne koli dodatne informacije, ki jih šteje za potrebne v zvezi z zadevnim vprašalnikom.

Ta vprašalnik se ustrezno izpolnjen in podpisan pošlje Komisiji Evropskih skupnosti, Direktorat za varovanje Euratoma, Zgradba "Jean Monnet", Kirchberg, Luksemburg (Veliko vojvodstvo Luksemburg).

10. Dodatni pomembni podatki o objektu:

(a) nazivna izhodna toplotna moč po reaktorju za neprekinjeno obratovanje;

(b) osnovni in posebni cepljivi materiali;

(c) začetna obogatitev sredice;

(d) moderator;

(e) hladilo.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z ELEMENTI V ZVEZI Z MATERIALNIM KNJIGOVODSTVOM, HRAMBOO IN NADZOROM

Opis jedrskega materiala [1]

11. Dovolj detajlna skica gorivnega elementa in/ali svežnja, ki prikazuje splošno strukturo in skupne dimenzije. (Element je najmanjša zaprta gorivna enota; sveženj je kombinacija elementov v enoto primerno za rokovanje, kot je skupek ali sklop. Če je primerno, je treba prikazati ukrepe za izmenjavo elementov in če je to rutinska operacija, je treba to navesti.

12. Gorivni material (vključno s kontrolnim materialom ali kontrolnimi svežnji, če je primerno):

(a) kemijska sestava ali glavne sestavine zlitine;

(b) povprečna obogatitev po svežnju;

(c) nazivna teža gorivnega materiala po svežnju s konstrukcijskimi tolerancami.

13. Material, iz katerega so izdelane srajčke gorivnih elementov.

14. Metoda za identifikacijo posameznih gorivnih elementov in/ali svežnjev, če je ustrezno.

15. Drug jedrski material, uporabljen v objektu (na kratko navedite material, namen in način uporabe materiala, npr. spodbujevalne palice).

Tok jedrskega materiala

16. Diagram pretoka s točkami, kjer se jedrski material identificira ali meri, conami materialne bilance in lokacijami inventarja za materialno knjigovodstvo ter ocenjen obseg inventarja jedrskega materiala na teh območjih pri normalnih obratovalnih pogojih.

17. Pričakovani nazivni podatki o gorilnem ciklusu (kot je primerno):

(a) vsebina reaktorske sredice;

(b) pričakovana izgorelost;

(c) letna količina zamenjanega goriva;

(d) cikli polnjenja z gorivom (med obratovanjem ali med zaustavitvijo);

(e) približna napoved proizvodnje in inventarja ter prejemov in odprem.

Ravnanje z jedrskim materialom

18. Tloris in načrti splošne zasnove skladišča za sveže gorivo ter opis embalaže.

19. Tloris in načrti splošne zasnove prostora za pripravo in/ali preizkušanje svežega goriva ter prostora za polnjenje reaktorja.

20. Načrti splošne zasnove opreme za prenos svežega ali obsevanega goriva, vključno s stroji ali opremo za ponovno polnjenje.

21. Načrt splošne zasnove reaktorske posode, lokacije sredice in odprtin v posodi, metoda ravnanja z gorivom v posodi.

22. Skica sredice s prikazom splošne razporeditve, rešetke, oblike, naklona in dimenzij jedra, reflektorja, lokacije, oblik in dimenzij krmilnih elementov, eksperimentalnih in obsevalnih položajev.

23. Število in velikost kanalov za gorivne elemente ali svežnje in za kontrolne elemente v sredici.

24. Skladišče za izrabljeno gorivo:

(a) načrti splošne zasnove skladiščnega prostora;

(b) metoda skladiščenja;

(c) projektna zmogljivost skladišča;

(d) oprema za ravnanje z obsevanim gorivom;

(e) najkrajši čas ohlajanja pred odpremo obsevanega goriva;

(f) načrt in opis transportnih vsebnikov za obsevano gorivo (kot je potrebno za proučitev možnosti pečatenja).

25. Območje testiranja jedrskega materiala (če je primerno):

(a) kratek opis narave izvajanih aktivnosti;

(b) opis glavne opreme (npr. vročih celic, opreme za odstranjevanje srajčk gorivnih elementov in raztapljanje gorivnih elementov);

(c) opis vsebnikov za transport jedrskega materiala in embalaže za odpadke in ostanke (kot je potrebno za proučitev možnosti pečatenja);

(d) skladiščenje neobsevanega in obsevanega jedrskega materiala;

(e) tloris in načrti splošne zasnove zgornjega, če niso predvideni drugje.

Podatki o hladilu

26. Diagrami pretoka hladila, kot je potrebno za izračun toplotne bilance (z navedbo tlaka, temperatur in masnih pretokov na glavnih točkah)

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKEGA MATERIALA

Knjigovodski sistem

27. Sistem kontrole in knjigovodstva jedrskega materiala (opis sistema knjigovodstva po postavkah in/ali masi, vključno z ustreznimi metodami testnega merjenja, uporabljenimi z ocenjeno natančnostjo, dobava neizpolnjenih vzorcev formularjev, ki se uporabljajo pri vseh postopkih kontrole in knjigovodstva) Treba je navesti rok za hranjenje te dokumentacije.

Fizični inventar

28. Opis postopkov, načrtovane pogostosti, metod operaterjevega popisa fizičnega inventarja (za knjigovodstvo po postavkah in/ali masi, vključno z glavnimi preizkusnimi metodami), pričakovane točnosti; dostop do jedrskega materiala v jedru in do obsevanega materiala izven jedra, pričakovane stopnje sevanja.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO VAROVANJA

29. Organizacija materialnega knjigovodstva in kontrole.

30. Informacije o zdravstvenih in varnostnih predpisih, ki jih je treba upoštevati in po katerih se morajo ravnati inšpektorji na objektu.

B. KRITIČNI OBJEKTI (IN OBJEKTI NIČTE ENERGIJE)

Datum

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1. Ime.

2. Lokacija, natančen naslov s telefonskimi in teleks številkami.

3. Lastnik (pravno odgovorno telo ali posameznik).

4. Obratovalec (pravno odgovorno telo ali posameznik).

5. Trenutni status (v obratovanju ali pričakovani datum začetka obratovanja).

6. Namen in vrsta objekta.

7. Način obratovanja objekta, ki vpliva na njegovo proizvodnjo (Sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itd.).

8. Tloris lokacije objekta, karta, ki prikazuje obseg in prostore objekta v obliki tlorisa lokacije; zgradbe, ceste, reke, železnice itd.

9. Tloris objekta:

(a) konstrukcija hrambe, ograje in dovozi;

(b) skladiščni prostor(i) za jedrski material;

(c) prostor za montažo gorivnih elementov. laboratoriji itd.;

(d) kritičen sklop [2].

10. Dodatni pomembni podatki o objektu [3]:

(a) maksimalna predvidena obratovalna moč in/ali tok nevtronov;

(b) glavna vrsta(e) jedrskega materiala in obogatitev;

(d) moderator;

(d) reflektor, plašč;

(e) hladilo.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z PODATKI V ZVEZI Z MATERIALNIM KNJIGOVODSTVOM, HRAMBO IN VAROVANJEM

Opis jedrskega materiala

11. Opis z načrti ali kako drugače vsega jedrskega materiala v objektu, ki prikazuje:

(a) vse vrste enot vključno z normalnimi obratovalnimi enotami;

(b) kemijsko sestavo ali glavne sestavine zlitine;

(c) oblika in dimenzije;

(d) obogatitev;

(e) nominalna teža jedrskega materiala s projektnimi tolerancami;

(f) srajčke gorivnih elementov;

(g) metoda(e) identifikacije enot.

Lokacija in ravnanje z jedrskim materialom

12. Opis s pomočjo tlorisa in načrtov splošne zasnove ali kako drugače:

(a) skladiščni prostori za jedrski material in sklope ter dejanski kritičen sklop(e) (lokacije inventarja);

(b) ocenjen obseg inventarja jedrskega materiala na teh lokacijah;

(c) fizična razporeditev opreme, uporabljene za montažo, testiranje in merjenje jedrskega materiala; ter

(d) poti jedrskega materiala.

13. Skica sredice kritičnega sklopa, ki prikazuje podporno strukturo sredice, ščit in ureditev odvajanja toplote z opisom (zagotoviti jih je treba za vsak kritičen sklop, če jih je več v objektu).

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKEGA MATERIALA

Knjigovodski sistem

14. Opis sistema kontrole in knjigovodstva jedrskega materiala (opis sistema knjigovodstva po postavkah in/ali masi, vključno z glavnimi testnimi metodami, uporabljenimi z ocenjeno natančnostjo), vključno z neizpolnjenimi vzorci formularjev, ki se uporabljajo pri vseh postopkih kontrole in knjigovodstva Treba je navesti rok za hranjenja te dokumentacije.

Fizični inventar

15. Opis postopkov, načrtovane pogostosti, metod obratovalčevega popisa fizičnega inventarja (za knjigovodstvo po postavkah in/ali masi, vključno z glavnimi preizkusnimi metodami), pričakovane točnosti; dostop do jedrskega materiala v sredici in do obsevanega materiala izven sredice, pričakovane stopnje sevanja.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO VAROVANJA

16. Organizacija materialnega knjigovodstva in kontrole.

17. Informacije o zdravstvenih in varnostnih predpisih, ki jih je treba upoštevati in po katerih se morajo ravnati inšpektorji na objektu.

C. OBRATI ZA PRETVORBO, IZDELAVO GORIVA IN PREDELAVO

Datum

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1. Ime.

2. Lokacija, natančen naslov s telefonskimi in teleks številkami.

3. Lastnik (pravno odgovorno telo ali posameznik).

4. Obratovalec (pravno odgovorno telo ali posameznik).

5. Trenutni status (v obratovanju ali pričakovani datum začetka obratovanja).

6. Namen in vrsta objekta.

7. Način obratovanja objekta, ki vpliva na njegovo proizvodnjo (Sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itd.).

8. Tloris lokacije objekta. Karta, ki prikazuje obseg in prostore objekta v obliki tlorisa lokacije; zgradbe, ceste, reke, železnice itd.

9. Tloris objekta:

(a) konstrukcija hrambe, ograje in dovozi;

(b) transportne poti za jedrski material;

(c) skladišče vhodnega jedrskega materiala;

(d) vsako glavno predelovalno območje in procesni laboratorij;

(e) območja za testiranje in eksperimente;

(c) skladišče izhodnega jedrskega materiala;

(g) objekti za odlaganje odpadkov;

(h) analitični laboratorij.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z ELEMENTI V ZVEZI Z MATERIALNIM KNJIGOVODSTVOM, HRAMBO IN VAROVANJEM

Tok, lokacija in ravnanje z jedrskim materialom

10. Diagram pretoka s točkami, kjer se jedrski material identificira ali meri, conami materialne bilance in lokacijami inventarja za materialno knjigovodstvo ter ocenjen obseg inventar jedrskega materiala na teh območjih pri normalnih obratovalnih pogojih. Opis vključuje (če je primerno):

(a) velikost šarže ali pretok;

(b) način skladiščenja ali pakiranja;

(c) skladiščne zmogljivosti;

(d) splošno napoved proizvodnje in inventarja ter prejemov in odprem.

11. Poleg zgornje točke 10 je treba prikazati skladiščna območja vhodnega materiala za obrate za predelavo z načrtom splošne zasnove, ki prikazuje:

(a) lokacije za gorivne elemente in opremo za rokovanje;

(b) vrsto gorivnih elementov, vključno z vsebnostjo jedrskega materiala in obogatitvijo.

12. Poleg zgornje točke 10 mora prikaz reciklažne faze procesa vključevati, če je na voljo:

(a) trajanje začasnega skladiščenja;

(b) načrt internega recikliranja (če je primerno).

13. Poleg zgornje točke 10 mora prikaz izločitvene faze procesa vključevati metodo izločanja (odlaganje ali skladiščenje):

14. Pri pogojih uravnoteženosti za vsak diagram pretoka iz točk 10 in 16 ter ob predpostavki načinov obratovanja iz točke 7 navesti:

(a) nominalno letno proizvodnjo;

(b) medprocesni inventar na podlagi projektne kapacitete.

15. Opišite običajne postopke, sprejete za popolno ali delno izpraznitev obrata. Vključite opis mest za posebno odvzemanje vzorcev in meritve, povezanih s postopkom izpraznitve in naknadnim popisom fizičnega inventarja, če ni prikazano pod zgornjo točko 10.

Opis jedrskega materiala

16. Prikažite z diagrami pretoka ali kako drugače ocenjeni tok in inventar vsega jedrskega materiala za skladiščna in procesna območja. Prikaz naj vključuje:

(a) fizikalno in kemično obliko;

(b) vsebnostni razpon ali pričakovane zgornje meje za vsako kategorijo trdnega ali tekočega izločenega materiala;

(c) razpon obogatitve.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKEGA MATERIALA

Knjigovodski sistem

17. Prikaz knjigovodskega sistema, uporabljenega za beleženje in poročanje o knjigovodskih podatkih in vzpostavitev materialnih bilanc, vključno z vzorci formularjev, ki se uporabljajo pri vseh postopkih. Treba je navesti rok za hranjenje te dokumentacije.

18. Navedite, kdaj in kako pogosto se izdelujejo bilance materiala, vključno s tistimi med kampanjami. Opišite metodo in postopek za prilagoditev knjigovodstva po popisu fizičnega inventarja.

19. Opišite postopek za obravnavanje razlik odpremnika/prejemnika in metodo prilagoditve knjigovodstva.

20. Opišite postopek za popravke knjigovodstva zaradi postopkovnih ali uradniških napak in učinka na razlike odpremnika/prejemnika, če je primerno.

Fizični inventar

21. Sklicevanje na točko 15. Navedite postavke opreme v diagramih pretoka iz točk 10 in 16, ki jih je treba šteti za vsebnike za jedrski material v pogojih fizičnega inventarja. Navedite časovno razporeditev popisa fizičnega inventarja med kampanjo.

Metode merjenja, vzorčenja in analize

22. Treba je opisati metodo za vsako merjenje na določeni točki; navesti je treba uporabljene enačbe ali tabele in opravljene izračune za določitev dejanskih količin teže ali volumna. Treba je navesti, ali se podatki beležijo ročno ali avtomatsko. Opisati je treba metodo in dejanski postopek vzorčenja za vsako navedeno mesto.

23. Opisati je treba analitične metode, uporabljene v knjigovodske namene. Sklicevanje na priročnik ali poročilo je primerno.

Kontrola točnosti merjenja

24. Opišite program kontrole kakovosti meritev, pomemben za materialno knjigovodstvo, vključno s programi (skupaj z vrednostmi točnosti) za stalno vrednotenje natančnosti in odstopanj pri analizah, teži, volumnu in vzorčenju ter za kalibracijo s tem povezane opreme; metodo kalibracije merilne opreme iz točke 23; vrsto in kakovost standardov, uporabljanih pri analitičnih metodah iz točke 23; vrsto uporabljene analitične opreme, metode kalibracije in pogostost.

Statistično vrednotenje

25. Opišite metode za statistično vrednotenje podatkov, zbranih v programih kontrole meritev za vrednotenje natančnosti in točnosti meritev, ter oceno negotovosti meritev (to je določitev naključnih in sistematičnih napak meritev ter s tem povezanih mejnih vrednosti napak; statistični postopki, ki se uporabljajo za kombiniranje ocen posameznih napak pri merjenju, da se dobijo skupne mejne vrednosti za razlike S/R, knjigovodski inventar, fizični inventar in neevidentirani material (MUF).

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO VAROVANJA

26. Organizacija materialnega knjigovodstva in kontrole.

27. Informacije o zdravstvenih in varnostnih predpisih, ki jih je treba upoštevati in po katerih se morajo ravnati inšpektorji na objektu.

D. SKLADIŠČNI OBJEKTI [4]

Datum

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1. Ime.

2. Lokacija, natančen naslov s telefonskimi in teleks številkami.

3. Lastnik (pravno odgovorno telo ali posameznik).

4. Obratovalec (pravno odgovorno telo ali posameznik).

5. Trenutni status (v obratovanju ali pričakovani datum začetka obratovanja).

6. Namen in vrsta objekta.

7. Tloris objekta: Konstrukcija hramba, ograje in dovozi, če je primerno.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z ELEMENTI V ZVEZI Z MATERIALNIM KNJIGOVODSTVOM, HRAMBO IN VAROVANJEM

Opis jedrskega materiala

8. Opis s pomočjo načrtov ali kako drugače vsega jedrskega materiala v objektu, ki prikazuje:

(a) vse vrste enot vključno z normalnimi obratovalnimi enotami;

(b) kemijska sestava ali glavne sestavine zlitine;

(c) oblika in dimenzije;

(d) obogatitev;

(e) nominalna teža jedrskega materiala s projektnimi tolerancami;

(f) srajčko, ki obdaja material;

(g) metode identifikacije enot.

Lokacije in ravnanje z jedrskim materialom

9. Opis s pomočjo tlorisa in načrtov splošne zasnove ali kako drugače:

(a) skladiščni prostori za jedrski material (lokacije inventarja);

(b) ocenjen obseg inventarja jedrskega materiala na teh lokacijah;

(c) vsebniki za skladiščenje in/ali transport jedrskega materiala;

(d) poti in oprema, ki se uporabljajo za premikanje jedrskega materiala, če je primerno.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKEGA MATERIALA

Knjigovodski sistem

10. Opis sistema kontrole in knjigovodstva jedrskega materiala (opis sistema knjigovodstva po postavkah in/ali masi, vključno z glavnimi testnimi metodami, uporabljenimi z ocenjeno natančnostjo), vključno z neizpolnjenimi vzorci formularjev, ki se uporabljajo pri vseh postopkih kontrole in knjigovodstva

Fizični inventar

11. Opis postopkov, načrtovane pogostosti, metod operaterjevega popisa fizičnega inventarja (za knjigovodstvo po postavkah in/ali masi, vključno z glavnimi preizkusnimi metodami) in pričakovane točnosti.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO VAROVANJA

12. Organizacija materialnega knjigovodstva in kontrole.

13. Informacije o zdravstvenih in varnostnih predpisih, ki jih je treba upoštevati in po katerih se morajo ravnati inšpektorji na objektu.

E. OBRATI ZA LOČEVANJE IZOTOPOV

Datum

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1. Ime.

2. Lokacija, natančen naslov s telefonskimi in teleks številkami.

3. Lastnik (pravno odgovorno telo ali posameznik).

4. Obratovalec (pravno odgovorno telo ali posameznik).

5. Trenutni status (v obratovanju ali pričakovani datum začetka obratovanja).

6. Terminski plan izgradnje (če objekt še ne obratuje):

(a) datum začetka gradnje;

(b) datum prevzema objekta;

(c) datum dovoljenja za obratovanje.

7. Namen in vrsta objekta (nazivna zmogljivost ločevanja, naprave za obogatitev itd.).

8. Način obratovanja objekta, ki vpliva na njegovo proizvodnjo (Sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itd.).

9. Tloris lokacije objekta. Karta, ki prikazuje obseg in prostore objekta v obliki tlorisa lokacije; zgradbe, ceste, reke, železnice itd.

10. Tloris objekta:

(a) konstrukcija hrambe, ograje in dovozi;

(b) hramba nekaterih delov objekta;

(c) transportne poti za jedrski material;

(d) skladišče vhodnega jedrskega materiala;

(e) vsako glavno predelovalno območje in procesni laboratorij, vključno z območjem za tehtanje in vzorčenje, dekontaminacijo, čiščenje in napajanje itd.;

(f) območja za testiranje in eksperimente;

(g) skladišče izhodnega jedrskega materiala;

(h) objekti za odlaganje odpadkov;

(i) analitični laboratorij.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z ELEMENTI V ZVEZI Z MATERIALNIM KNJIGOVODSTVOM, HRAMBO IN VAROVANJEM

Tok, lokacija in ravnanje z jedrskim materialom

11. Prikaz skladiščnih in predelovalnih območij z diagrami ali kako drugače. Opis mora vključevati (če je primerno):

(a) odvzemna in merilna mesta;

(b) velikost šarže ali pretok;

(c) način skladiščenja ali pakiranja,

(d) skladiščne zmogljivosti.

12. Poleg zgornje točke 11 mora opis objekta vključevati:

(a) zmogljivost za ločevanje;

(b) tehnike ali metode obogatitve;

(c) možna mesta za vhodni material, proizvod in izmet ("tails");

(d) naprave za recikliranje;

(e) vrsto in velikost cilindrov UF6 ter metode polnjenja in praznjenja.

13. Po potrebi je treba navesti porabo energije.

14. Vsak diagram mora pri pogojih uravnoteženosti prikazovati:

(a) nominalno letno proizvodnjo;

(b) fizični inventar materialov v procesu;

(c) stopnjo izgub materiala zaradi puščanja, razgradnje, usedlin itd.;

(d) program rednega vzdrževanja obrata (občasno ustavitev ali nepretrgano menjavanje sestavnih delov itd.)

15. Opišite mesta za posebno vzorčenje in meritve v zvezi z dekontaminacijo iz procesa izvzete opreme za vzdrževanje ali zamenjavo.

16. Opišite mesto odstranjevanja odpadkov iz procesa, vključno z metodo odlaganja, obdobjem shranjevanja, vrsto odlaganja itd.

Opis jedrskega materiala

17. Prikažite z diagrami pretoka ali kako drugače ocenjeni tok in inventar vsega jedrskega materiala za skladiščna in procesna območja. Prikaz naj vključuje:

(a) fizikalno in kemično obliko;

(c) stopnjo obogatitve za vhodni material, proizvod in izmet ("tails");

(c) vsebnostni razpon ali pričakovane zgornje meje za vsako kategorijo trdnega ali tekočega izločenega materiala.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKEGA MATERIALA

Knjigovodski sistem

18. Prikaz knjigovodskega sistema, uporabljenega za beleženje in poročanje o knjigovodskih podatkih in vzpostavitev materialnih bilanc, vključno z vzorci formularjev, ki se uporabljajo pri vseh postopkih.

19. Navedite, kdaj in kako pogosto se izdelujejo bilance materiala, vključno s tistimi med kampanjami. Opišite metodo in postopek za prilagoditev knjigovodstva po popisu fizičnega inventarja.

20. Opišite postopek za obravnavanje razlik odpremnika/prejemnika in metodo prilagoditve knjigovodstva.

21. Opišite postopek za popravke knjigovodstva zaradi postopkovnih ali uradniških napak in učinka na razlike odpremnika/prejemnika, če je primerno.

Fizični inventar

22. Navedite postavke opreme v diagramih pretoka iz točk 11 in 17, ki jih je treba šteti za vsebnike za jedrski material v pogojih fizičnega inventarja. Navedite časovno razporeditev popisa fizičnega inventarja.

Metode merjenja, vzorčenja in analize

23. Za lokacijo vzorčnih in merilnih mest glej diagrame pretoka iz točk 11 in 17.

24. Treba je opisati metodo za vsako merjenje na določeni točki; navesti je treba uporabljene enačbe ali tabele in opravljene izračune za določitev dejanskih količin teže ali volumna. Treba je navesti, ali se podatki beležijo ročno ali avtomatsko. Opisati je treba metodo in dejanski postopek vzorčenja za vsako navedeno mesto. Navedite število odvzetih vzorcev in merila za izločanje.

25. Opisati je treba analitične metode, uporabljene v knjigovodske namene. Možen je sklic na priročnik ali poročilo.

Kontrola natančnosti merjenja

26. Opišite programe za nepretrgano vrednotenje natančnosti in odstopanj teže, volumna in vzorčenja ter za kalibracijo s tem povezane opreme.

27. Opišite vrsto in kakovost standardov, uporabljanih pri analitičnih metodah iz točke 25, vrsto uporabljene analitične opreme, metodo kalibracije in pogostost.

Statistično vrednotenje

28. Opišite programe za statistično vrednotenje podatkov, zbranih v programih kontrole za težo, volumen, vzorčenje in analitično meritve (to je določitev naključnih in sistematičnih napak meritev ter s tem povezanih mejnih vrednosti napak); statistične postopke, ki se uporabljajo za kombiniranje ocen posameznih napak pri merjenju, da se dobijo skupne mejne vrednosti napake za razlike S/R, knjigovodski inventar, fizični inventar in neevidentirani material (MUF).

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO VAROVANJA

29. Organizacija materialnega knjigovodstva in kontrole.

30. Informacije o zdravstvenih in varnostnih predpisih, ki jih je treba upoštevati in po katerih se morajo ravnati inšpektorji na objektu.

F. OBJEKTI, V KATERIH SE PORABI JEDRSKI MATERIAL V KOLIČINAH, KI PRESEGAJO EN EFEKTIVNI KILOGRAM

Datum

Za katerikoli objekt take vrste, ki ni naveden v oddelkih A do E, v katerem se porabi več kot en efektivni kilogram letno, vprašalnik vsebuje naslednje:

- identifikacijo objekta,

- splošno zasnovo objekta, vključno z elementi v zvezi z materialnim knjigovodstvom, hrambo in varovanjem,

- knjigovodstvo in kontrola jedrskega materiala, vključno s tehnikami za popis fizičnega inventarja,

- druge informacije, pomembne za uporabo varovanja.

Informacije, zahtevane po teh naslovih, so, kot je primerno, enake tistim, opisanim v vprašalnikih za vrste objektov v oddelkih C, D in E.

G. DRUGI OBJEKTI [5]

Datum …

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA IN JEDRSKEGA MATERIALA

1. Ime.

2. Lokacija, natančen naslov s telefonskimi in teleks številkami.

3. Lastnik (pravno odgovorno telo ali posameznik).

4. Obratovalec (pravno odgovorno telo ali posameznik).

5. Vrsta jedrskega materiala.

6. Opis vsebnikov, ki se uporabljajo za skladiščenje in rokovanje (kot je potrebno za proučitev možnosti pečatenja).

7. Opis uporabe jedrskega materiala.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKEGA MATERIALA

8. Splošen opis obstoječih in predlaganih postopkov za knjigovodstvo in kontrolo jedrskega materiala, vključno s postopki za popis fizičnega inventarja.

9. Organizacija materialnega knjigovodstva in kontrole

[1] Pri točkah 11 do 14 je treba odgovoriti za vsako vrsto sklopa v obratu. Uporabljati je treba terminologijo, skladno s točko 11.

[2] Zagotoviti jih je treba za vsak kritičen sveženj, če jih je več v objektu.

[3] Zagotoviti jih je treba za vsak kritičen sveženj, če jih je več v objektu.

[4] Ločeni objekti, ki običajno niso povezani z obogatitvijo, pretvorbo, izdelavo, reaktorji in objekti za kemijsko predelavo in reciklažo.

[5] Izraz "drugi" označuje vse objekte, ki niso vključeni v oddelke A do F in v katerih se običajno uporablja jedrski material v količinah, ki ne presegajo enega efektivnega kilograma.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

POJASNILA

(1) Objekt

Naziv in naslov objekta poročanja in v primeru transfera naziv in naslov ustreznega objekta (prejemnika v primeru odpošiljanja in odpremnika v primeru prejema).

(2) CMB:

Šifra cone materialne bilance, o kateri se poroča. Ta šifra se sporoči zadevnemu objektu v posebnih varnostnih določbah.

(3) Datum:

Dan, mesec in leto, ko je prišlo do spremembe inventarja.

(4) KMM:

Ključno merilno mesto. Šifre se sporočijo zadevnemu objektu v posebnih varnostnih določbah. Treba je uporabljati šifro za priglašeno spremembo inventarja.

(5) Meritev:

Treba je navesti podlago, na kateri je bila ugotovljena priglašena količina jedrskega materiala. Odvisno od primera je treba uporabiti eno od naslednjih šifer:

Izmerjeno | Ocenjeno | Razlaga |

M | E | Vconi materialne bilance, o kateri se poroča |

N | F | V drugi coni materialne bilance |

T | G | V coni materialne bilance, o kateri se poroča, če so bile teže podane že v predhodnem poročilu o spremembah inventarja ali seznamu fizičnega inventarja |

L | H | V drugi coni materialne bilance, če so bile teže podane že v predhodnem poročilu o spremembah inventarja ali seznamu fizičnega inventarja za sedanjo cono materialne bilance |

(6) Vrsta spremembe inventarja:

Vrsto spremembe inventarja je treba priglasiti. Uporabiti je treba eno od naslednjih šifer:

Ključna beseda | Šifra | Razlaga |

Prejem | RD | Prejem jedrskega materiala iz cone materialne bilance v Skupnosti |

Uvoz | RF | Uvoz jedrskega materiala iz območja izven Skupnosti |

Prejem iz nevarovane dejavnosti | RN | Prejem jedrskega materiala iz nevarovane dejavnosti (Člen 35) |

Odprema | SD | Transfer jedrskega materiala v cono materialne bilance v Skupnosti |

Izvoz | SF | Izvoz jedrskega materiala iz Skupnosti |

Odprema v nevarovano dejavnost | SN | Transfer jedrskega materiala v nevarovano dejavnost |

Merjen izmeček | LD | Količina jedrskega materiala, izmerjena ali ocenjena na podlagi meritev, ki je bila odstranjena iz predelave na tak način, da ni uporabna za nadaljnjo jedrsko uporabo. Zadevno količino jedrskega materiala je treba odšteti od inventarja cone materialne bilance |

Transfer na zadržani odpad | TW | Količina odpada, izmerjena ali ocenjena na podlagi meritev, ki je bila prepeljana na določeno lokacijo v coni materialne bilance, od koder jo je mogoče ponovno pridobiti. Zadevno količino jedrskega materiala je treba odšteti od inventarja cone materialne bilance. (Za zadržani odpad se šteje, da vključuje jedrski material, za katerega se šteje, da ga s sedanjo tehnologijo ni mogoče gospodarsko predelati.) |

Ponovni transfer z zadržanega odpada | FW | Ponovni transfer neke količine jedrskega materiala iz kategorije zadržanega odpada v inventar cone materialne bilance. To se uporablja, če se jedrski material v kategoriji zadržanega odpada odstrani z neke lokacije v cono materialne bilance zaradi predelave v coni materialne bilance ali za odpremo iz cone materialne bilance |

Izločitev iz zadržanega odpada | WD | Transfer neke količine jedrskega materiala iz kategorije zadržanega odpada v merjen izmeček. Ta sprememba inventarja nadomešča obe spremembi inventarja "Ponovni transfer z zadržanega odpada (FW)" in "Merjen izmeček (LD)". zadevna količina jedrskega materiala ne vpliva na inventar cone materialne bilance |

Slučajna izguba | LA | Nepovratna ali nenamerna izguba znane količine jedrskega materiala kot rezultat nesreče pri obratovanju |

Izvzetje | EU | Izvzetje neke količine jedrskega materiala iz deklaracije (člen 22). Zadevno količino jedrskega materiala je treba odšteti od inventarja cone materialne bilance |

Odprava izvzetja | DU | Odprava izvzetja neke predhodno izvzete količine jedrskega materiala iz deklaracije (člen 22). Zadevno količino jedrskega materiala je treba prišteti k inventarju cone materialne bilance |

Sprememba kategorije | CC | Knjigovodski prenos neke količine jedrskega materiala iz ene kategorije (člen 21) v drugo |

Rešaržiranje | RB | Knjigovodski prenos neke količine jedrskega materiala iz ene šarže v drugo. Uporablja se samo, če se v neki varnostni določbi zahteva sledenje šaržam |

Sprememba določene obveznosti | CR | Knjigovodski prenos neke količine jedrskega materiala iz neke določene varnostne določbe (člen 20), ki ureja jedrski material, v drugo |

Sprememba uporabe | CU | Knjigovodski prenos neke količine jedrskega materiala iz ene uporabe (člen 9), v katero je bil material pripisan, v drugo |

Jedrska transformacija | NT | Povečanje ali zmanjšanje količine jedrskega materiala zaradi jedrske transformacije, t.j. zaradi fizije, zajetja ali radioaktivnega razpada |

Razlika odpremnik/prejemnik | DI | Razlika odpremnik/prejemnik (člen 36(u)) |

Novo merjenje | NM | Količina jedrskega materiala, utemeljena v coni materialne bilance, ki pomeni razliko med novo izmerjeno količino in predhodno utemeljeno količino, ki ni niti razlika odpremnik/prejemnik niti popravek (Informacije iz te postavke bodo vključevale razlike, nastale zaradi fizičnega inventarja, ki ga ima obratovalec jedrske centrale za lastne namene) |

Zaokrožitve | RA | Zaokrožitve, s katerimi dosežemo, da se vsota prijavljenih zaokroženih količin v danem obdobju ujema s končnim knjigovodskim inventarjem cone materialne bilance, če je primerno |

Zaključni knjigovodsk inventar | BA | Knjigovodski inventar konec meseca, ločena za vsako kategorijo jedrskega materiala |

Ni spremembe | NC | Ni nobene spremembe inventarja v mesecu |

(7) Ustrezna CMB:

Pri nekaterih spodaj navedenih spremembah inventarja je treba priglasiti šifro ustrezne cone materialne bilance.

(a) Prejem (RD):

Šifra odpremne cone materialne bilance.

(b) Uvoz (RF):

Šifra izvozne cone materialne bilance (če ni znana, zadostuje šifra države izvoznice).

(c) Odprema (SD):

Šifra prejemne cone materialne bilance.

(d) Izvoz (SF):

Šifra uvozne cone materialne bilance (če ni znana, zadostuje šifra države uvoznice).

(8) Oznaka šarže :

Oznako šarže lahko izbere operater, vendar pa:

(a) je treba pri spremembi inventarja "Prejem (RD)" uporabljati oznako šarže, ki jo je izbral odpremnik;

(b) oznaka šarže ne sme biti ponovno uporabljena za drugo šaržo v istem območju materialne bilance;

(c) če se v določenih varnostnih določbah zahteva sledenje šarže, je treba ponoviti isto oznako šarže, kot je bila že prej uporabljena za to šaržo. Istočasno ne smeta obstajati dve šarži z enako oznako v območju materialne bilance (v takem primeru se sme oznaka šarže spremeniti z uporabo spremembe inventarja "Rešaržiranje (RB)").

(9) Število postavk:

Treba je priglasiti število podobnih postavk, ki sestavljajo šaržo. Če spremembo inventarja sestavlja več vknjižb, se število postavk v šarži dobi z vsoto števila postavk v eni sami vknjižbi.

Za zgoščene opombe, ki jih sestavlja več vknjižb, je za zaporedno številčenje treba uporabljati te stolpce; glej (24).

(10) Opis materiala:

Treba je uporabljati naslednje šifre. Uporabljati jih je treba v zaporedju naslednjih kategorij:

(a) Oblika (stolpca 32 in 33):

Glavna kategorija | Podkategorija | Šifra |

Rude | – | OR |

Koncentrati | – | YC |

Uranov heksafluorid (UF6) | – | U6 |

Uranov tetrafluorid (UF4) | – | U4 |

Raztopine | Nitrat | LN |

Fluorid | LF |

Drugo | LO |

Prah | Homogen | PH |

Heterogen | PN |

Keramika | Zrna | CP |

Kroglice | CS |

Drugo | CO |

Kovina | Čista | MP |

Zlitine | MA |

Gorivo | Palice, igle | ER |

Plošče | EP |

Snopiči | EB |

Svežnji | EA |

Drugo | EO |

Zaprti viri | – | QS |

Majhne količine | – | SS |

Vzorci |

Odpadki za reciklažo | Homogeni | SH |

Heterogeni (odpadki po izpraznitvi, žlindra, mulj, fini drobljenci, drugo) | SN |

Trdni odpadki | Ovoji | AH |

Mešano (plastika, rokavice, papir itd.) | AM |

Kontaminirana oprema | AC |

Drugo | AO |

Tekoči odpadki | Nizko aktivni | WL |

Srednje aktivni | WM |

Visoko aktivni | WH |

(b) Vrsta vsebnika ali gorivnega elementa (stolpec 34):

Vrsta vsebnika | Šifra |

Valj | C |

Paket | P |

Boben | D |

Nepovezana gorivna enota | S |

Košara | B |

Steklenica | F |

Rezervoar ali drug vsebnik | T |

Drugo | O |

(c) Stanje jedrskega goriva (stolpec 35):

Stanje | Šifra |

Svež jedrski material | F |

Obsevan jedrski material | I |

Zadržani odpadki | W |

Odpadki, ki jih ni mogoče predelati | N |

Odpadki, ki jih je mogoče predelati | R |

(11) Element:

Treba je uporabiti naslednje kategorije jedrskega materiala:

Kategorija | Šifra |

Osiromašeni uran | D |

Naravni uran | N |

Nizko obogaten uran (do vključno z 20 % obogatitve) | L |

Visoko obogateni uran (nad 20 % obogatitev) | H |

Plutonij | P |

Torij | T |

Če šarža vsebuje več kot eno kategorijo jedrskega materiala, je treba za vsako kategorijo uporabiti ločeno vknjižbo.

(12) Teža elementa:

Treba je priglasiti težo elementa, omenjeno v (11). Uporabiti je treba naslednje enote: vsaj grami plutonija in obogatenega urana, vsaj kilogrami torija, naravnega urana in osiromašenega urana. Vendar pa se lahko priglasijo decimalke, ki se pojavljajo v knjigovodskih evidencah. pri spremembah inventarja "Jedrska transformacija (NT)", "Razlika odpremnik/prejemnik (DI)", "Novo merjenje (NM)" in "Zaokrožitve (RA)" je treba količine, za katere se inventar zmanjša, označiti z minusom pred številko.

(13) Enota:

Treba je opredeliti enoto teže elementa, če je drugačna od standardnih enot, navedenih v (12). Uporabite šifro K za kilograme in šifro G za grame.

(14) Izotop:

Ta šifra označuje vrsto cepljivih izotopov in jo je treba priglasiti samo, če se priglasi teža cepljivih izotopov. Uporabiti je treba naslednje šifre:

Šifra | Razlaga |

G | U-235 |

K | U-233 |

J | U-235 in U-233 |

(15) Teža cepljivih izotopov:

Če ni drugače navedeno v posebnih varnostnih določbah, je treba težo cepljivih izotopov priglasiti samo za obogateni uran in spremembe kategorij, ki vključujejo cepljivi uran. Treba je uporabljati iste enote kot za ustrezno težo elementov. Pripombe pod (12) v zvezi z znakom številke tudi veljajo tukaj.

(16) Enota:

Treba je opredeliti enoto teže cepljivih izotopov, če je drugačna od standardnih enot, navedenih v (15). Uporabite šifro K za kilograme in šifro G za grame.

(17) Obligacija:

Oznaka posebne zaščitne obligacije, ki jo je Skupnost prevzela po sporazumu, sklenjenem s tretjo državo nečlanico ali mednarodno organizacijo, ki velja za jedrski material (člen 20). Komisija objektom sporoči ustrezne šifre in kakršne koli naknadne spremembe.

(18) Uporaba:

Oznaka uporabe jedrskega materiala s šifro iz dveh znakov (člen 9). Oznaka uporabe je obvezna samo za transferje v in iz objekta (člen 14). Šifro, ki jo je treba uporabiti, mora določiti zadevni objekt pod naslednjimi pogoji:

(a) vse jedrske materiale, pripisane isti uporabi, mora označevati ista šifra;

(b) pomen prvič uporabljene šifre je treba vnaprej sporočiti Komisiji;

(c) različne uporabe je treba opredeliti z različnimi šiframi;

(d) če se v istem objektu jedrski material določi za drugo uporabo, kot je bila pred tem priglašena, je treba to spremembo priglasiti s spremembo inventarja "Sprememba uporabe (CU)".

(19) Ustrezne informacije:

Za nekatere v nadaljevanju naštete spremembe je treba sporočiti ustrezne informacije.

(a) Sprememba kategorije (CC):

Šifra kategorije jedrskega materiala pred spremembo. (Ustrezno šifro po spremembi je treba priglasiti v (11)).

(b) Sprememba posebne obligacije (CR):

Šifra posebne zaščitne obligacije, ki velja za jedrski material, pred spremembo. (Ustrezno šifro po spremembi je treba priglasiti v (17)).

(c) Sprememba uporabe (CU):

Šifra uporabe, pripisane jedrskemu materialu, pred spremembo. (Ustrezno šifro po spremembi je treba priglasiti v (18)).

(d) Rešaržiranje (RB):

Oznaka šarže pred rešaržiranjem, ki velja samo, če se zahteva sledenje šarže v posebni varnostni določbi in operater želi spremeniti obstoječo oznako šarže. (Oznako šarže po rešaržiranju je treba priglasiti v (8)).

(20) Vknjižba:

Ta stolpec je predviden samo za oznako posebnih vknjižb in ga je treba izpolniti samo v naslednjih primerih:

Šifra | Razlaga |

I | Vknjižba vsebuje izotopsko sestavo, glej (23) |

N | Vknjižba vsebuje zgoščeno pojasnilo, glej (24) |

(21) Popravek:

Popravke je treba narediti tako, da se izbriše napačna vknjižba(e) in doda pravilna(e). Treba je uporabljati naslednje šifre.

Šifra | Razlaga |

D | Izbris. Vknjižba, ki se izbriše, mora biti v celoti ponovljena (do vključno stolpca 73), razen (3), ki mora prikazovati datum izbrisa iz knjigovodske evidence. |

A | Dodatek. Pravilno vknjižbo je treba priglasiti v celoti (do vključno stolpca 73). V (3) je treba priglasiti datum dodatka v knjigovodsko evidenco. |

(22) Originalni datum:

V primeru popravka je treba priglasiti dan, mesec in leto, ko je bila originalno narejena vknjižba, ki jo je treba popraviti.

(23) Podatki o izotopih:

Če je tako določeno v posebni varnostni določbi, je treba priglasiti procent po teži izotopov. Zahteva se natančnost na vsaj dve decimalki. Informacije iz (2) do (4), (6) in (8) do (11) vknjižbe, na katero se nanašajo podatki o izotopih, je treba ponoviti v ustreznih stolpcih te vknjižbe.

(24) Zgoščene opombe:

Treba je podati razlago spremembe inventarja (člen 15 te uredbe). Informacije iz (2) do (6), (8), (10) do (11) vknjižbe, na katero se nanašajo zgoščene opombe, je treba ponoviti v ustreznih stolpcih te vknjižbe.

Zgoščene opombe se lahko priglasi tudi po (25) na posebnem listu.

(25) Opombe:

Prostor na voljo za obratovalca.

SPLOŠNE OPOMBE V ZVEZI Z IZPOLNJEVANJEM FORMULARJEV

1. Pri transferu jedrskega materiala mora odpremnik prejemniku zagotoviti vse potrebne podatke za poročilo o spremembi inventarja.

2. V primerih, navedenih v (19), se razlike sporočajo neposredno v eni sami vknjižbi (direktno knjigovodstvo). Vendar pa obratovalec lahko sporoča dodatne informacije kot vknjižbe, da na primer prikaže izvor teh razlik, pod pogojem da te informacije šifrira na dogovorjeni način.

3. Treba je izpolniti vse ustrezne stolpce. Informacije je treba vnesti na ustrezno mesto.

4. Če se Komisija strinja, se poročila lahko izdelajo na računalniku in pošljejo Komisiji v računalniško čitljivi obliki, pod pogojem da vključujejo vse informacije, ki jih zahteva ta uredba.

5. Če številčni podatki vsebujejo ulomke enot, je treba za ločevanje decimalnih mest uporabiti decimalno piko.

6. Uporablja se lahko naslednjih 54 znakov: 26 velikih črk od A do Z, številke od 0 do 9 in znaki "plus", "minus", "poševna črtica", "asteriks", "razmik", "enačaj", "večje od", "manjše od", "pika", "vejica", "odprti oklepaj", "zaprti oklepaj", "dvopičje", "dolar", "procent", "navednica", "podpičje" in "vprašaj". Črko "O" je treba poševno prečrtati, da se izognemo zamenjavi s številko 0.

7. Skladno s členom 79 Pogodbe tisti, za katere veljajo zahteve o varovanju jedrskih materialov, obvestijo organe prizadetih držav članic o vseh obvestilih, ki jih predajo Komisiji skladno z navedenim členom.

8. Formularji se ustrezno izpolnjeni in podpisani pošljejo Komisiji Evropskih skupnosti, Direktorat za varovanje Euratoma, Zgradba "Jean Monnet", Kirchberg, Luksemburg (Veliko vojvodstvo Luksemburg).

--------------------------------------------------

PRILOGA III

+++++ TIFF +++++

POJASNILA

(1) Objekt:

Naziv in naslov objekta, ki poroča.

(2) Začetek obdobja poročanja:

Datum začetka obdobja poročanja, to je ob 00.00 uri dne, ki sledi dnevu, ko je bil opravljen prejšnji popis fizičnega inventarja.

(3) Kategorija:

Kategorija jedrskega materiala, za katerega je uvedeno poročilo materialne bilance.

(4) CMB:

Šifra cone materialne bilance, o kateri se poroča. Ta šifra se sporoči zadevnemu objektu v posebnih varnostnih določbah.

(5) Datum:

Dan, mesec in leto, ko je bil opravljen sedanji popis fizičnega inventarja. Obdobje poročanja se zaključi ob 24.00 na ta datum.

(6) Informacije o inventarju:

Treba je vnesti različne vrste informacij o inventarju, če je primerno, po spodaj nakazanem zaporedju. Treba je uporabljati naslednje šifre.

Ključna beseda | Šifra | Razlaga |

Začetni fizični inventar | PB | Fizični inventar na začetku obdobja poročanja |

Spremembe inventarja (glede šifer glej (6) pojasnil k Prilogi II) | | Za vsako vrsto spremembe inventarja je treba vnesti eno konsolidirano vknjižbo za celotno obdobje poročanja (najprej povečanja, nato zmanjšanja) |

Končni knjigovodski inventar | BA | Knjigovodski inventar na koncu obdobja poročanja |

Končni fizični inventar | PE | Fizični inventar na koncu obdobja poročanja |

Neevidentirani material | MF | Neevidentirani material. Treba ga je izračunati kot "Končni fizični inventar (PE)" minus "Končni knjigovodski inventar (BA)". |

(7) Element:

Za vsako kategorijo jedrskega materiala je treba uvesti posebno poročilo materialne bilance. Treba je uporabljati šifre, podane v (11) pojasnil k Prilogi II.

(8) do (12):

Veljajo pojasnila (12), (13), (14), (15) in (16) k Prilogi II.

(13) Popravek:

Popravke je treba narediti tako, da se izbriše napačna vknjižba(e) in doda pravilna(e). Treba je uporabljati naslednje šifre.

Šifra | Razlaga |

D | Izbris. Vknjižba, ki se izbriše, mora biti v celoti ponovljena (do vključno stolpca 73). |

A | Dodatek. Pravilno vknjižbo je treba priglasiti v celoti (do vključno stolpca 73). |

(14) Opombe:

Prostor na voljo za obratovalca.

SPLOŠNE OPOMBE V ZVEZI Z IZPOLNJEVANJEM FORMULARJEV

Smiselno se uporabljajo splošne opombe 3, 4, 5, 6, 7 in 8 na koncu pojasnil k Prilogi II.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

+++++ TIFF +++++

POJASNILA

(1) Objekt:

Naziv in naslov objekta, ki poroča.

(2) CMB:

Šifra cone materialne bilance, o kateri se poroča. Ta šifra se sporoči zadevnemu objektu v posebnih varnostnih določbah.

(3) Datum:

Dan, mesec in leto, ko je bil narejen popis fizičnega inventarja, ki odraža stanje ob 24.00.

(4) KMM:

Ključno merilno mesto. Šifre se sporočijo zadevnemu objektu v posebnih varnostnih določbah.

(5) Meritev:

Uporablja se pojasnilo (5) k Prilogi II.

(6) Oznaka šarže:

Če posebne varovalne določbe zahtevajo sledenje šarže, je treba ponoviti oznako šarže, predhodno uporabljeno za to šaržo v poročilu o spremembi inventarja ali predhodnem seznamu fizičnega inventarja.

(7) do (16):

Veljajo pojasnila (9), (10), (11), (12), (13), (14), (15), (16), (17) in (18) k Prilogi II.

(17) Popravek:

Popravke je treba narediti tako, da se izbriše napačna vknjižba(e) in doda pravilna(e). Treba je uporabljati naslednje šifre.

Šifra | Razlaga |

D | Izbris. Vknjižba, ki se izbriše, mora biti v celoti ponovljena (do vključno stolpca 73). |

A | Dodatek. Pravilno vknjižbo je treba priglasiti v celoti (do vključno stolpca 73). |

(18) Opombe:

Prostor na voljo za obratovalca.

SPLOŠNE OPOMBE V ZVEZI Z IZPOLNJEVANJEM FORMULARJEV

Če na dan, ko je narejen popis fizičnega inventarja, v območju materialne bilance ni nobenega jedrskega materiala, je treba v poročilu izpolniti samo (1), (2), (3) in (9) zgoraj.

Smiselno se uporabljajo splošne opombe 3, 4, 5, 6, 7 in 8 na koncu pojasnil k Prilogi II.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

+++++ TIFF +++++

POJASNILA

(1) Šifra cone materialne bilance, o katerem se poroča, sporočena zadevnemu objektu v posebnih varnostnih določbah.

(2) Ime, naslov in država objekta, ki pošilja, in objekta, ki prejema jedrski material. Pri izvozu iz Združenega kraljestva je treba označiti tudi končnega prejemnika, če je ustrezno.

(3) Skupna teža elementov se navede v kilogramih za naravni in osiromašeni uran in za torij ter v gramih za obogateni uran in plutonij. Če je ustrezno, se navede teža cepljivih izotopov.

(4) Treba je opredeliti kemijsko sestavo.

(5) Če je ustrezno, je treba opredeliti stopnjo obogatitve ali sestavo izotopov.

(6) Uporabite opis materialov, kot je določeno v Prilogi II (10) k tej uredbi.

(7) Treba je opredeliti postavke, vključene v pošiljko.

(8) Opis (vrsta) vsebnikov, vključno z lastnostmi, ki bi dovoljevale pečatenje.

(9) Podatki za identifikacijo pošiljke (npr. oznake ali številke vsebnikov).

(10) Ustrezno navedite transportna sredstva.

(11) Opredelite lokacijo v coni materialne bilance, kjer je jedrski material pripravljen za odpremo in ga je mogoče identificirati in kjer se da preveriti, če je mogoče, njegovo količino in sestavo.

(12) Zadnji datum, ko je mogoče identificirati material in se da preveriti, če je mogoče, njegovo količino in sestavo.

(13) Približni datumi odpreme in pričakovanega dospetja v namembni kraj.

(14) Navedite uporabo, pripisano jedrskemu materialu.

(15) Zlasti navedite, kot je primerno:

- sporazum, sklenjen med Skupnostjo in državo nečlanico ali mednarodno organizacijo, po katerem se material prevaža,

- dovoljenje Komisije po členu 59 Pogodbe,

- datum, ko je bila pogodba sklenjena ali jo Agencija za preskrbo šteje za sklenjeno, in vse koristne reference,

- za pogodbe o delu (člen 75 Pogodbe) in za pogodbe o dobavi majhnih količin materiala (člen 74 Pogodbe in Uredba Komisije 17/66/Euratom, kot je spremenjena z Uredbo (Euratom) št. 3137/74) datum obvestila Agenciji za preskrbo in vse koristne reference.

N.B.:

Skladno s členom 79 Pogodbe tisti, za katere veljajo zahteve o varovanju jedrskih materialov, obvestijo organe prizadetih držav članic o vseh obvestilih, ki jih predajo Komisiji skladno z navedenim členom.

Ta formular se ustrezno izpolnjen in podpisan pošlje Komisiji Evropskih skupnosti, Direktorat za varovanje Euratoma, Zgradba "Jean Monnet", Kirchberg, Luksemburg (Veliko vojvodstvo Luksemburg).

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

+++++ TIFF +++++

POJASNILA

(1) Šifra cone materialne bilance, o katerem se poroča, sporočena zadevnemu objektu v posebnih varnostnih določbah.

(2) Ime, naslov in država objekta, ki prejema, in objekta, ki pošilja jedrski material.

(3) Skupna teža elementov se navede v kilogramih za naravni in osiromašeni uran in za torij ter v gramih za obogateni uran in plutonij. Če je ustrezno, se navede teža cepljivih izotopov.

(4) Treba je opredeliti kemijsko sestavo.

(5) Če je ustrezno, je treba opredeliti stopnjo obogatitve ali sestavo izotopov.

(6) Uporabite opis materialov, kot je določeno v Prilogi II (10) k tej uredbi.

(7) Treba je opredeliti postavke, vključene v pošiljko.

(8) Opis (vrsta) vsebnikov in, če je mogoče, pritrjenih pečatov.

(9) Ustrezno navedite transportna sredstva.

(10) Pričakovani ali dejanski datum dospetja v cono materialne bilance, o kateri se poroča.

(11) Opredelite lokacijo v območju materialne bilance, kjer se bo jedrski material odpakiral in ga je mogoče identificirati in kjer se da preveriti njegovo količino in sestavo.

(12) Datum(i) razpakiranja materiala.

(13) Zlasti navedite, kot je primerno:

- sporazum, sklenjen med Skupnostjo in državo nečlanico ali mednarodno organizacijo, po katerem se material prevaža,

- datum, ko je bila pogodba sklenjena ali jo Agencija za preskrbo šteje za sklenjeno, in vse koristne reference,

- za pogodbe o delu (člen 75 Pogodbe) in za pogodbe o dobavi majhnih količin materiala (člen 74 Pogodbe in Uredba Komisije 17/66/Euratom, kot je spremenjena z Uredbo (Euratom) št. 3137/74) datum obvestila Agenciji za preskrbo in vse koristne reference.

N.B.:

Skladno s členom 79 Pogodbe tisti, za katere veljajo zahteve o varovanju jedrskih materialov, obvestijo organe prizadetih držav članic o vseh obvestilih, ki jih predajo Komisiji skladno z navedenim členom.

Ta formular se ustrezno izpolnjen in podpisan pošlje Komisiji Evropskih skupnosti, Direktorat za varovanje Euratoma, Zgradba "Jean Monnet", Kirchberg, Luksemburg (Veliko vojvodstvo Luksemburg).

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

+++++ TIFF +++++

POJASNILA

(1) Pošiljke je treba deklarirati vsako leto najkasneje konec januarja za predhodno leto posebej za vsakega naslovnika. Vsak izvoz je treba deklarirati na datum odpreme.

(2) Naziv in naslov podjetja, ki poroča.

(3) naziv rudnika, v zvezi s katerim je narejena deklaracija.

(4) Šifra rudnika, kot jo je podjetju sporočila Komisija.

N.B.:

Skladno s členom 79 Pogodbe tisti, za katere veljajo zahteve o varovanju jedrskih materialov, obvestijo organe prizadetih držav članic o vseh obvestilih, ki jih predajo Komisiji skladno z navedenim členom.

Ta formular se ustrezno izpolnjen in podpisan pošlje Komisiji Evropskih skupnosti, Direktorat za varovanje Euratoma, Zgradba "Jean Monnet", Kirch-Luksemburg (Veliko vojvodstvo Luksemburg).

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

+++++ TIFF +++++

POJASNILA

(1) Datum zahteve za izvzetje.

(2) Ime, naslov in država objekta, ki prosi za izvzetje.

(3) Šifra cone materialne bilance, ki vlaga zahtevek, sporočena zadevnemu objektu v posebnih varnostnih določbah.

(4) Skupna teža elementov v kilogramih za naravni in osiromašeni uran in torij ter v gramih za obogateni uran in plutonij. Teža cepljivih izotopov, če je ustrezno.

(5) Kategorije jedrskega materiala, kot je določeno v Prilogi II(11).

(6) Treba je opredeliti kemijsko sestavo.

(7) Stopnja obogatitve ali izotopska sestava, če je ustrezno.

(8) Kategorije materiala, kot je določeno v Prilogi II(10).

(9) Število postavk, ki sestavljajo material.

(10) Lokacija v območju materialne bilance, kjer je trenutno shranjen jedrski material.

(11) Zbrišite razloge, ki ne veljajo.

(12) Navedba nameravane uporabe, pripisane jedrskemu materialu, za katerega se zahteva izvzetje.

(13) Navedba posebne varnostne obligacije, ki velja za jedrski material, če je ustrezno. Uporabite šifriranje, kot je določeno v Prilogi II(17) k tej uredbi.

(14) Približen datum transferja iz cone materialne bilance (za zaznavne komponente) ali prenosa v nejedrsko uporabo, če je ustrezno.

N.B.:

Skladno s členom 79 Pogodbe tisti, za katere veljajo zahteve o varovanju jedrskih materialov, obvestijo organe prizadetih držav članic o vseh obvestilih, ki jih predajo Komisiji skladno z navedenim členom.

Ta formular se ustrezno izpolnjen in podpisan pošlje Komisiji Evropskih skupnosti, Direktorat za varovanje Euratoma, Zgradba "Jean Monnet", Kirchberg, Luksemburg (Veliko vojvodstvo Luksemburg).

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

+++++ TIFF +++++

POJASNILA

(1) Datum, ko se sporoči preklic izvzetja.

(2) Ime, naslov in država objekta, ki sporoča o preklicu izvzetja.

(3) Šifra cone materialne bilance, ki poroča, sporočena zadevnemu objektu v posebnih varnostnih določbah.

(4) Skupna teža elementov v kilogramih za naravni in osiromašeni uran in torij ter v gramih za obogateni uran in plutonij. Teža cepljivih izotopov, če je ustrezno.

(5) Kategorije jedrskega materiala, kot je določeno v Prilogi II(11).

(6) Treba je opredeliti kemijsko sestavo.

(7) Stopnja obogatitve ali izotopska sestava, če je ustrezno.

(8) Kategorije materiala, kot je določeno v Prilogi II(10).

(9) Število postavk, ki sestavljajo material.

(10) Lokacija v območju materialne bilance, kjer je trenutno shranjen jedrski material.

(11) Datum, od katerega velja preklic izvzetja.

(12) Datum, ko je bilo podeljeno izvzetje iz deklaracij v zvezi z zadevnim jedrskim materialom.

(13) Navedba uporabe, pripisane jedrskemu materialu.

N.B.:

Skladno s členom 79 Pogodbe tisti, za katere veljajo zahteve o varovanju jedrskih materialov, obvestijo organe prizadetih držav članic o vseh obvestilih, ki jih predajo Komisiji skladno z navedenim členom.

Ta formular se ustrezno izpolnjen in podpisan pošlje Komisiji Evropskih skupnosti, Direktorat za varovanje Euratoma, Zgradba "Jean Monnet", Kirchberg, Luksemburg (Veliko vojvodstvo Luksemburg).

--------------------------------------------------

PRILOGA X

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI VAROVANJE EURATOMA

SMERNICE ZA SPOROČANJE OKVIRNEGA PROGRAMA DEJAVNOSTI V ZVEZI S ČLENOM 6 TE UREDBE

Sporočila bi morala, če je mogoče, pokrivati dve zaporedni leti.

Sporočila bi morala zlasti navajati:

- vrste operacij, npr. predlagane kampanje z navedbo vrste in količine gorivnih elementov, ki jih je treba izdelati ali predelati, programe obogatitve, programe obratovanja reaktorjev z načrtovanimi ustavitvami obratovanja,

- pričakovani plan dospetij materialov z navedbami količine materiala po šarži, vrsto (UF6, UO2, sveže ali obsevano gorivo itd.), pričakovani tip vsebnika ali embalaže,

- datume, do katerih se pričakuje, da bo določena količina materiala v proizvodih, in datume odpreme,

- datume in trajanje popisa fizičnega inventarja.

N.B.:

Skladno s členom 79 Pogodbe tisti, za katere veljajo zahteve o varovanju jedrskih materialov, obvestijo organe prizadetih držav članic o vseh obvestilih, ki jih predajo Komisiji skladno z navedenim členom.

To sporočilo se ustrezno izpolnjeno in podpisano pošlje Komisiji Evropskih skupnosti, Direktorat za varovanje Euratoma, Zgradba "Jean Monnet", Kirchberg, Luksemburg (Veliko vojvodstvo Luksemburg).

--------------------------------------------------

Top