31974L0408

Direktiva Sveta

z dne 22. julija 1974

o približevanju zakonodaje držav članic o notranji opremi motornih vozil (trdnost sedežev in njihovih pritrdišč)

(74/408/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora,

ker so tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila na podlagi nacionalne zakonodaje, med drugim povezane tudi z notranjo opremo in sicer s trdnostjo sedežev in njihovih pritrdišč;

ker se te zahteve v posameznih državah članicah razlikujejo; ker je zato potrebno, da vse države članice bodisi poleg svojih obstoječih predpisov ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, zlasti zato, da bi bilo mogoče uvesti postopek EGS-homologacije na podlagi Direktive Sveta 70/156/EGS [2] z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil za vsak tip vozila;

ker so skupne zahteve za notranjo opremo prostora za potnike, namestitev upravljalnih naprav, streho, naslone in zadnje dele sedežev določene v Direktivi Sveta 74/60/EGS [3] z dne 17. decembra 1973; ker so zahteve za notranjo opremo glede obnašanja krmilnega mehanizma pri trčenju določene v Direktivi Sveta 74/297/EGS [4] z dne 4. junija 1974; ker bodo druge zahteve za notranjo opremo, zlasti tiste za naslone za glavo, pritrdišča varnostnih pasov in namestitev upravljalnih naprav, sprejete pozneje;

ker je priporočljivo upoštevati določene tehnične zahteve, ki jih je sprejela Gospodarska komisija ZN za Evropo v svojem Pravilniku ECE R 17 [5] (Enotni predpisi o homologaciji vozil glede na trdnost sedežev in njihovih pritrdišč), priloženem Sporazumu z dne 20. marca 1958 o sprejetju enotnih pogojev za homologacijo in vzajemnem priznavanju homologacije opreme in delov motornih vozil;

ker približevanje nacionalne zakonodaje v zvezi z motornimi vozili zahteva medsebojno priznavanje pregledov, ki jih opravi vsaka država članica na podlagi skupnih predpisov; ker morajo zaradi nemotenega delovanja tega sistema, le tega začeti uporabljati vse države članice z istim dnem,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. V tej direktivi "vozilo" pomeni vsako motorno vozilo, namenjeno za uporabo na cesti, z nadgradnjo ali brez nje, z vsaj štirimi kolesi in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo večjo od 25 km/h, razen tirnih vozil, kmetijskih in gozdarskih traktorjev in strojev ter komunalnih vozil.

2. Ta direktiva se ne uporablja za sedeže z vgrajenimi pritrdišči varnostnih pasov, zložljive sedeže (pregibne) ali sedeže, obrnjene vstran ali nazaj.

Člen 2

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za vozilo zaradi razlogov v zvezi s trdnostjo sedežev ali njihovih pritrdišč, če ti izpolnjujejo zahteve, določene v prilogah I in II, če vozilo pripada kategoriji M1, in zahteve, določene v Prilogi III, če vozilo pripada kategorijam M2, M3, N1, N2 ali N3. Kategorije vozil so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 70/156/EGS.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zavrniti registracije ali prepovedati prodaje, začetka uporabe ali uporabe katerega koli vozila zaradi razlogov v zvezi s trdnostjo sedežev ali njihovih pritrdišč, če ti izpolnjujejo zahteve, določene v prilogah I in II, če vozilo pripada kategoriji M1, in zahteve Priloge III, če vozilo pripada kategorijam M2, M3, N1, N2 ali N3.

Člen 4

Država članica, ki podeljuje homologacijo, mora sprejeti potrebne ukrepe, da bo obveščena o vsaki spremembi dela ali značilnosti, obravnavanih v točki 2.2 Priloge I. Pristojni organi te države določijo, ali je treba opraviti nove preskuse na spremenjenem vozilu in izdati novo poročilo. Če taki preskusi pokažejo neskladnost z zahtevami te direktive, se sprememba ne odobri.

Člen 5

Spremembe, potrebne za prilagoditev določb prilog I do IV tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku, določenem v členu 13 Direktive 70/156/EGS.

Člen 6

1. Do 1. marca 1975 države članice sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Te določbe se uporabljajo od 1. oktobra 1975.

2. Takoj po notifikaciji te direktive države članice sprejmejo ukrepe za pravočasno obveščanje Komisije o predlogih zakonov in drugih predpisov, ki jih nameravajo sprejeti na področju, urejenem s to direktivo, da bi Komisija lahko posredovala pripombe.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. julija 1974

Za Svet

Predsednik

J. Sauvagnargues

[1] UL C 108, 10.12.1973, str. 75.

[2] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[3] UL L 38, 11.2.1974, str. 2.

[4] UL L 165, 20.6.1974, str. 16.

[5] ECE dokument iz Ženeve.

--------------------------------------------------

PRILOGA I [1]

SPLOŠNO, POMEN IZRAZOV, VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE, EGS-HOMOLOGACIJA, SPLOŠNE ZAHTEVE, PRESKUSI, PREGLED, SKLADNOST PROIZVODNJE

1. SPLOŠNO

1.1 Zahteve, opredeljene v tej prilogi, se uporabljajo samo za vozila kategorije M1.

2. POMEN IZRAZOV

V tej direktivi:

(2.1) 2.2 "tip vozila glede na trdnost sedežev in njihovih pritrdišč" pomeni motorna vozila, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

2.2.1 konstrukcija, oblika, mere in material sedežev,

2.2.2 tipi in mere nastavitev sedežnega naslona in sistemov za blokiranje,

2.2.3 tipi in mere pritrdišča sedeža in zadevnih delov nadgradnje vozila;

2.3 "pritrdišče" pomeni sistem, s katerim je sklop sedeža pritrjen na nadgradnjo vozila, vključno z ustreznimi deli školjke vozila;

2.4 "sistem nastavitve" pomeni pripravo, s katero se lahko sedež ali njegovi deli nastavijo v položaj, ustrezen zgradbi in obliki sedečega uporabnika; ta priprava lahko predvsem dovoljuje:

2.4.1 vzdolžni premik,

2.4.2 navpični premik,

2.4.3 kotni premik;

2.5 "sistem za odmikanje" pomeni pripravo, ki omogoča, da se sedež ali eden njegovih delov brez trajnega vmesnega položaja premakne kotno ali navpično zaradi lažjega dostopa potnikov;

2.6 "sistem za blokiranje" pomeni napravo, ki zagotavlja, da se sedež in njegovi deli ohranjajo v položaju uporabe;

2.7 "zložljiv (prekucni) sedež" pomeni sedež, katerega naslon je mogoče preklopiti naprej na sedalo in katerega sedalo je mogoče preklopiti naprej glede na tla.

3. VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE

3.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije za tip vozila glede na trdnost sedežev in njihovih pritrdišč vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščen zastopnik.

3.2 Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v trojniku in z naslednjimi podatki:

3.2.1 podroben opis tipa vozila glede na konstrukcijo sedežev, njihovih pritrdišč in sistemov za nastavitev in blokiranje;

3.2.2 dovolj podrobne in v ustreznem merilu risbe sedežev, njihovih pritrdišč na vozilo in sistemov za nastavitev in blokiranje.

3.3 Tehnični službi, pristojni za opravljanje preskusov za homologacijo, je treba predložiti:

3.3.1 vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije,

3.3.2 dodaten komplet sedežev, s katerimi je vozilo opremljeno, skupaj z njihovimi pritrdišči.

4. EGS-HOMOLOGACIJA

(4.1) (4.2) 4.3 Certifikatu o EGS-homologaciji se priloži obrazec, skladen z vzorcem, podanim v Prilogi IV.

(4.4) (4.4.1) (4.4.2) (4.5) (4.6) 5. SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1 Vsak sistem za nastavitev in odmikanje mora vključevati sistem blokiranja, ki mora delovati samodejno.

5.2 Naprava za deblokiranje sistema za odmikanje, navedenega v točki 2.5, se namesti na zunanjo stran sedeža v bližini vrat. Biti mora lahko dostopna, tudi uporabniku sedeža, ki se nahaja takoj za tem sedežem.

6. PRESKUSI

6.1 Preskus trdnosti naslona sedeža in njegovih sistemov za blokiranje

6.1.1 Za ta preskus se naslon sedeža, če je prilagodljiv, blokira v položaju, ki ustreza nagnjenosti nazaj kolikor je mogoče blizu kota 25º od navpičnice referenčne linije trupa preskusne lutke, navedene v točki 3 Priloge II, razen če je proizvajalec opredelil drugače.

6.1.2 S silo, ki povzroča navor 53 daNm glede na točko H, se prek elementa, ki predstavlja hrbet lutke, navedene v točki 3 Priloge II, deluje vzdolžno in v smeri proti nazaj na zgornji del naslona sedeža.

6.2 Preskus trdnosti pritrdišča sedeža in sistemov za blokiranje sedeža

6.2.1 Sistemi morajo v vseh položajih sedenja vzdržati sile, določene v točki 6.2.2. Kljub temu se šteje, da je ta zahteva izpolnjena, če je zadovoljivo opravljen preskus, opravljen v položajih, določenih v točki 6.2.5, in kjer to ustreza, v točki 6.2.6.

6.2.2 Na okvir sedeža je treba delovati z vodoravno vzdolžno silo, ki poteka skozi težišče celotnega sedeža in je enaka 20-kratni teži celotnega sedeža. Na istem sedežu je treba opraviti dva preskusa, enkrat se s silo deluje v smeri naprej in drugič nazaj. Če sedež vsebuje ločene dele, od katerih je vsak pritrjen na okvir, se preskusi na opisani način opravijo na vsakem delu. Če sedež vsebuje sestavne dele, ki so deloma pritrjeni na nadgradnjo vozila in z nekaterimi svojimi deli drug drugega podpirajo, se preskusi opravijo sočasno, tako da se na težišče vsakega dela deluje s silami, ki ustrezajo vsakemu sestavnemu delu, obravnavanemu ločeno.

6.2.3 Za preskuse iz točke 6.2.1 se lahko okrepi povezava med naslonom sedeža in blazino, če so sestavni deli za okrepitev pritrjeni na okvir naslona sedeža v isti višini s točko uporabe sile in na skrajno prednjo točko okvira blazine.

6.2.4 Pogoji, določeni v točki 6.2.2, lahko veljajo za izpolnjene, če se z dvema silama, od katerih je vsaka enaka polovici predpisane sile, deluje v višini težišča na stranske nosilne sestavne dele okvira sedeža.

6.2.5 Sedež se preskuša:

6.2.5.1 v položaju, v katerem uporabnik sedi najbolj spredaj, blazina pa je nameščena v najvišji prednji položaj, kadar sila deluje v smeri naprej, in

6.2.5.2 v položaju, v katerem uporabnik sedi najbolj zadaj, blazina pa je nameščena v najnižji zadnji položaj, kadar sila deluje v smeri nazaj.

6.2.6 V primerih, ko je iz namestitve sistemov blokiranja očitno razvidno, da bi bila porazdelitev sil na sisteme blokiranja in pritrdišče sedeža v položaju sedeža, drugačnem od položajev, opredeljenih v točkah 6.2.5.1 in 6.2.5.2, manj ugodna kakor v primerih, opredeljenih v teh točkah, se preskusi ponovijo v takem položaju sedeža.

6.3 Preskus odpornosti sistemov blokiranja na učinke vztrajnosti

6.3.1 Če se v smeri naprej in nazaj na sedežni sestav uporabi vodoravni vzdolžni pospešek 20 g, se sistemi blokiranja ne smejo sprostiti.

6.3.2 Namesto dinamičnega preskusa, predpisanega v točki 6.3.1, se lahko upošteva izračun učinkov vztrajnosti na vse sestavne dele sistemov blokiranja. V takem izračunu se torne sile zanemarijo.

6.4 Dovoljene so enakovredne metode preskušanja, če je rezultate, določene v točkah 6.1, 6.2 in 6.3, mogoče dobiti povsem z nadomestnim preskusom ali z izračunom iz rezultatov nadomestnega preskusa. Če se uporabi katerakoli druga metoda razen predpisane v točkah 6.1, 6.2 in 6.3, je treba zahtevati dokazilo o njeni enakovrednosti.

7. PREGLED

7.1 V okviru ali pritrdišču sedeža, sistemih za nastavitev in odmikanje ali njihovih pripravah za blokiranje se med preskusi iz točk 6.1 in 6.2 ne smejo ugotoviti napake. Vendar se ne zahteva, da po teh preskusih sistemi za nastavitev in premikanje in njihove naprave za blokiranje delujejo. Po preskušanju pa vendarle mora biti omogočeno deblokiranje sistema za odmikanje iz točke 2.5.

(8.) 9. SKLADNOST PROIZVODNJE

(9.1) 9.2 Zaradi preverjanja skladnosti s homologiranim tipom se na zadostnem številu serijsko proizvedenih vozil opravijo naključni pregledi.

9.3 Praviloma se ti pregledi omejijo na merjenje mer. Vendar se po potrebi na vozilih ali sedežih opravijo preskusi, ki ustrezajo zahtevam iz točke 6.

[1] Besedilo te priloge I je skoraj enako besedilu Pravilnika ECE R 17 Gospodarske komisije ZN za Evropo; predvsem je enaka razdelitev na točke. Kadar točka Pravilnika ECE R 17 nima ustrezne točke v tej prilogi, je njena številka podana v oklepaju za opozorilo.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE H IN DEJANSKEGA NAKLONA NASLONA SEDEŽA TER ZA PREVERJANJE NJUNEGA RAZMERJA DO TOČKE R IN PROJEKTIRANEGA NAKLONA NASLONA SEDEŽA

0. SPLOŠNO

Zahteve v tej prilogi se uporabljajo samo za vozila kategorije M1.

1. POMEN IZRAZOV

1.1 Točka H: glej točko 1.1 Direktive št. 74/60/EGS.

1.2 Točka R: glej točko 1.2 Direktive št. 74/60/EGS.

1.3 "Naklon naslona sedeža" pomeni nagib naslona sedeža glede na navpičnico.

1.4 "Dejanski naklon naslona sedeža" pomeni kot, ki ga tvori navpičnica skozi točko H z referenčno linijo trupa človeškega telesa, ki ga ponazarja preskusna lutka, opisana v točki 3.

1.5 "Projektirani naklon naslona sedeža" pomeni kot, ki ga je navedel proizvajalec in:

1.5.1 določa naklon naslona sedeža za položaj vožnje ali potovanja, ki je najnižji in najbolj zadaj, za vsak sedež, ki ga je v vozilu predvidel proizvajalec,

1.5.2 ga pri točki R tvorita navpičnica in referenčna linija trupa,

1.5.3 teoretično ustreza dejanskemu naklonu naslona sedeža.

2. DOLOČITEV TOČK H

Glej točko 2 Priloge IV k Direktivi št. 74/60/EGS.

3. OPIS PRESKUSNE LUTKE

Glej točko 3 Priloge IV k Direktivi št. 74/60/EGS.

4. NAMESTITEV PRESKUSNE LUTKE

Glej točko 4 Priloge IV k Direktivi št. 74/60/EGS.

5. REZULTATI

5.1 Če se preskusna lutka namesti, kakor je opisano v točki 4, je točka H določenega sedeža vozila točka H na lutki.

5.2 Vsaka od koordinat točke H in dejanski naklon naslona sedeža se izmerita kar se da natančno. Enako velja za koordinate, ki predstavljajo določene točke prostora za potnike. Projekcije teh točk na navpično vzdolžno ravnino se nato zarišejo na diagram, kar tudi označuje dejanski izmerjeni naklon naslona sedeža.

6. PREVERJANJE RELATIVNIH POLOŽAJEV TOČK R IN H IN RAZMERJA MED PROJEKTIRANIM IN DEJANSKIM NAKLONOM NASLONA SEDEŽA

6.1 Rezultati meritev, opravljenih skladno s točko 5.2 za točko H in dejanski naklon naslona sedeža, se primerjajo s koordinatami točke R in projektiranim naklonom naslona sedeža, kakor ga navaja proizvajalec vozila.

6.2 Preverjanje razmerja med dvema točkama se šteje za zadovoljivo za obravnavani sedež, če koordinate točke H ležijo znotraj vzdolžnega pravokotnika, katerega vodoravna in navpična stranica merita 30 oziroma 20 mm in imata diagonali presečišče v točki R. Preverjanje naklona naslona sedeža se šteje za zadovoljivo, če je dejanski naklon naslona sedeža znotraj 3º projektiranega naklona naslona sedeža. Če so ti pogoji izpolnjeni, se točka R in projektirani naklon naslona sedeža uporabita za preskus in lutka se po potrebi namesti tako, da točka H sovpada s točko R, dejanski naklon naslona sedeža pa s projektiranim naklonom naslona sedeža.

6.3 Če točka H ali dejanski naklon naslona sedeža ne izpolnjuje zahtev točke 6.2, se opravita še dve določitvi točke H (skupaj tri).

Če dve od treh tako določenih točk ležita v pravokotniku, rezultat preskusa šteje za zadovoljivega.

6.4 Če vsaj dve od treh določenih točk ležita zunaj pravokotnika, rezultat preskusov ne šteje za zadovoljivega.

6.5 V primeru iz točke 6.3 ali če preverjanja ni mogoče opraviti, ker proizvajalec vozila ni posredoval podatkov o položaju točke R, se lahko uporabi povprečni rezultat treh določitev točke H, ki velja za uporabnega v vseh primerih, kjer se v tej direktivi omenja točka R.

6.6 Pri preverjanju razmerja med točkama R in H pri vozilu iz tekoče proizvodnje, je treba pravokotnik, naveden v točki 6.2 zgoraj, zamenjati s kvadratom, katerega stranica meri 50 mm.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SPLOŠNE ZAHTEVE

1. SPLOŠNO

1.1 Zahteve, določene v tej prilogi, veljajo za vozila kategorij M2, M3, N1, N2 ali N3.

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1 Sedeži in sedežne klopi morajo biti trdno pritrjeni na vozilo.

2.2 Drsni sedeži in sedežne klopi se morajo samodejno blokirati v vseh predvidenih položajih.

2.3 Nastavljivi nasloni sedežev se morajo blokirati v vseh predvidenih položajih.

2.4 Vsi sedeži, ki jih je mogoče preklopiti naprej ali imajo preklopne naslone, se morajo samodejno blokirati v normalnem položaju.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------