31971L0118

Direktiva Sveta

z dne 15. februarja 1971

o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim perutninskim mesom

(71/118/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 43 in 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora,

ker je Uredba Sveta št. 123/67/EGS [2] z dne 13. junija 1967 o skupni ureditvi trga za perutninsko meso oblikovala enotni trg za navedeni sektor;

ker izvajanje navedene uredbe ne bo imelo želenih učinkov, dokler bodo trgovino ovirale razlike med zdravstvenimi zahtevami držav članic v zvezi s perutninskim mesom;

ker zato, da se odpravijo navedene razlike, se morajo zdravstvene določbe držav članic med seboj uskladiti;

ker bi bilo treba sprejeti določbe Skupnosti, ki se bodo po prehodnem obdobju, v katerem bodo zadevale le trgovino med državami članicami Skupnosti, uporabljale tudi za perutninsko meso, ki se trži znotraj držav članic; ker pa se ta direktiva ne bi smela uporabljati za perutninsko meso, ki ga proizvajalec pod nekaterimi pogoji dobavi neposredno potrošniku;

ker mora biti predmet predlagane uskladitve zlasti standardizacija higienskih zahtev za perutninsko meso v klavnicah in med skladiščenjem ter prevozom; ker bi morali biti pristojni organi v državah članicah še naprej pristojni za odobritev klavnic, ki izpolnjujejo higienske zahteve iz te direktive in za zagotavljanje, da se spoštujejo pogoji, ki urejajo takšne odobritve; ker bi bilo treba urediti tudi odobritve držav članic za hladilnice;

ker je treba za zagotavljanje ustreznih zdravstvenih inšpekcij, z upoštevanjem posebnih pogojev, pod katerimi se opravljajo, nekatere naloge zaupati usposobljenim pomočnikom, za katere je odgovoren uradni veterinar in ki delajo pod njegovim nadzorom;

ker bi bilo treba za vse države članice določiti minimalne standardne zahteve za teoretično in praktično usposabljanje navedenih pomočnikov in druge pogoje, ki so nujni za zagotavljanje njihove usposobljenosti, poštenja in nepristranskosti, hkrati pa ne bi smeli izključiti možnosti za postopno standardizacijo predpisov in programov za njihovo usposabljanje;

ker se šteje, da je v trgovini med državami članicami Skupnosti izdaja veterinarskega spričevala najboljši način, da se pristojnim organom namembne države zagotovi, da pošiljka perutninskega mesa izpolnjuje določbe iz te direktive; ker mora to spričevalo spremljati pošiljko perutninskega mesa v namembni kraj;

ker morajo imeti države članice pravico, da prepovejo uvoz perutninskega mesa, ki se izkaže kot neustrezno za prehrano ljudi ali ne izpolnjuje zdravstvenih določb skupnosti, na svoje ozemlje iz druge države članice;

ker naj bi v takšnih primerih pošiljatelju na njegovo lastno zahtevo ali na zahtevo njegovega zastopnika dovolili povrnitev mesa, razen če obstajajo zdravstveni razlogi za nasproten ukrep;

ker naj bi v primeru prepovedi ali omejitve o razlogih zanjo obvestili pošiljatelja ali njegovega zastopnika in v nekaterih primerih tudi pristojni organi izvozne države;

ker naj bi v primeru spora med njim in organi oblasti namembne države članice glede utemeljitve za prepoved ali omejitve, pošiljatelj moral imeti možnost, da pridobi mnenje veterinarskega izvedenca, ki si ga lahko izbere iz seznama, ki ga sestavi Komisija;

ker naj bi se spori med državami članicami v zvezi z tem, ali je bila odobritev klavnice upravičena, reševali po hitrem postopku v okviru Stalnega veterinarskega odbora, ki ga je Svet sestavil dne 15. oktobra 1968;

ker na nekaterih področjih, ki imajo posebne probleme, določb držav članic ni mogoče uskladiti, dokler se ne izvede temeljitejša študija;

ker bodo določbe o zdravstvenem varstvu živali v zvezi s trgovino z živo perutnino in svežim perutninskim mesom predmet drugih direktiv Skupnosti; ker je postalo očitno, da bi bilo treba zdaj narediti prve korake k usklajevanju nacionalnih določb na tem področju tako, da se določijo nekateri pogoji, pod katerimi lahko države članice prepovejo ali omejijo vnos perutninskega mesa na svoje ozemlje zaradi zdravstvenega varstva živali in tako, da se določi hitri postopek Skupnosti v okviru Stalnega veterinarskega odbora, na podlagi katerega se lahko preučijo ukrepi, ki jih sprejmejo države članice v tesnem medsebojnem sodelovanju med državami članicami in Komisijo in se po potrebi spremenijo ali razveljavijo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I Splošne določbe

Člen 1

1. Ta direktiva se uporablja za trgovino s svežim mesom naslednjih vrst domačih živali: kokoši, puranov, pegatk, rac in gosi.

2. Vsi deli navedenih živali, ki so primerni za prehrano ljudi, se štejejo za perutninsko meso.

3. Vse perutninsko meso, ki ni bilo na katerikoli način konzervirano, se šteje za sveže perutninsko meso; za namene te direktive pa se ohlajeno in zmrznjeno perutninsko meso šteje za sveže meso.

Člen 2

V tej direktivi:

(a) trup pomeni celo telo živali po izkrvavitvi, odstranitvi perja in evisceraciji; odstranitev ledvic, nog v tarzalnem sklepu ali glave pa ni obvezna;

(b) deli trupa pomeni dele trupa, kot je opredeljen pod (a);

(c) klavnični proizvodi pomeni sveže meso razen trupa, kot je opredeljen v (a), tudi če so naravno povezani s trupom;

(d) notranji organi pomeni klavnične proizvode iz prsne, trebušne in medenične votline, vključno s sapnikom in požiralnikom in, če je to primerno, golšo;

(e) pregled pred zakolom pomeni pregled žive perutnine v skladu z zahtevami iz Poglavja III v Prilogi I;

(f) pregled po zakolu pomeni pregled zaklane perutnine v klavnici takoj po zakolu, v skladu z zahtevami iz Poglavja V Priloge I;

(g) uradni veterinar je veterinar, ki ga imenuje glavni pristojni organ države članice;

(h) pomočnik je usposobljena oseba, ki jo uradno imenuje glavni pristojni organ države članice za pomoč uradnemu veterinarju;

(i) država izvoznica pomeni državo članico, iz katere se sveže perutninsko meso pošlje v drugo državo članico;

(j) namembna država pomeni državo članico, v katero se sveže perutninsko meso pošlje iz druge države članice.

NASLOV II Določbe o trgovini med državami članicami Skupnosti in trgovini znotraj držav članic.

Člen 3

1. Države članice zagotovijo, da je dovoljena samo trgovina s svežim perutninskim mesom, ki brez poseganja v člen 11 izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) je bilo pridobljeno iz odobrene klavnice, ki je pod nadzorom v skladu s členom 5(1);

(b) je pridobljeno iz živali, ki jo je pred zakolom pregledal uradni veterinar ali pomočnik v skladu s členom 4 in se po takšnem pregledu šteje za primerno za zakol za trgovino s svežim perutninskim mesom;

(c) je bilo obdelano v ustreznih higienskih pogojih v skladu s Poglavjem IV Priloge I;

(d) ga je po zakolu pregledal uradni veterinar ali pomočnik v skladu s členom 4 in je ugotovil, da je primerno za prehrano ljudi v skladu s Poglavjem VI v Prilogi I;

(e) ima oznako zdravstvene ustreznosti, ki je skladna z zahtevami iz Poglavja VII v Prilogi I;

(f) je bilo v skladu s Poglavjem IX v Prilogi I po pregledu po zakolu skladiščeno v ustreznih higienskih pogojih v odobreni klavnici, ki se nadzoruje v skladu s členom 5(1) ali v odobrenih hladilnicah, ki se nadzorujejo v skladu s členom 5(4);

(g) je primerno pakirano in se prevaža v ustreznih higienskih razmerah, v skladu z zahtevami iz Poglavij X in XI v Prilogi I.

2. Naslednje je izvzeto iz trgovine:

(a) sveže perutninsko meso, obdelano z vodikovim peroksidom ali drugim belilom ali z naravnimi ali umetnimi barvili;

(b) sveže perutninsko meso, obdelano z antibiotiki, konzervansi ali snovmi za mehčanje;

(c) sveže perutninsko meso, obdelano z aromatičnimi snovmi.

3. Če pa namembna država dovoli, pogojev iz odstavka 1 ni treba izpolnjevati za meso, namenjeno za drugo uporabo razen za prehrano ljudi; v navedenem primeru namembna država sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči, da bi se meso uporabilo za namene, razen tistih, za katere je namenjeno.

4. Pogoji iz odstavka 1 se ne uporabljajo za sveže perutninsko meso, ki ga v posameznih primerih dobavi proizvajalec neposredno končnemu porabniku za lastno porabo, drugače kakor s prodajo izven prodajaln, prodajo po pošti in prodajo na trgu.

Člen 4

1. Pri opravljanju pregledov pred in po zakolu ter pri nadzoru higienskih pogojev iz Poglavja II in IV v Prilogi I, ki jih morajo izpolnjevati klavnice, lahko uradnemu veterinarju pomagajo pomočniki, ki delajo pod njegovim nadzorom in za katere je odgovoren.

2. Pomočniki so lahko samo osebe, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge II. Svet na predlog Komisije določi natančnejše predpise v zvezi z usposabljanjem pomočnikov, kakor je določeno v Prilogi II(1)(b) in (d) in (4).

3. Pomočniki pomagajo uradnemu veterinarju samo pri opravljanju naslednjih nalog:

- nadzor izvajanja higienskih pravil iz Poglavij II in IV v Prilogi I;

- preverjanje, ali ob pregledu pred zakolom niso prisotni simptomi iz Poglavja III(12) v Prilogi I;

- preverjanje, ali ob pregledu po zakolu niso prisotni pogoji iz Poglavja VI(12) v Prilogi I.

Člen 5

1. Pristojni glavni organ države članice, na katere ozemlju se nahaja klavnica, zagotovi, da se odobritev 3(1)(a) dodeli le, če so izpolnjene določbe iz Poglavij I in II v Prilogi I in če klavnica lahko izpolnjuje druge pogoje iz navedene priloge; poleg tega zagotovi, da skladnost z navedenimi določbami preverja uradni veterinar in da se odobritev razveljavi, če ena ali več določb ni več izpolnjenih.

2. Vse odobrene klavnice se registrirajo in vpišejo na seznam registriranih obratov in vsaka prejme številko veterinarske odobritve. Države članice pošljejo seznam odobrenih klavnic in številk njihovih veterinarskih odobritev drugim državam članicam in Komisiji ter jih obvestijo o morebitnih odvzemih odobritev.

3. Če država članica meni, da pogoji za odobritev v klavnici v drugi državi članici niso (več) izpolnjeni, o tem obvesti pristojni glavni organ navedene države. Slednji sprejme vse potrebne ukrepe in obvesti glavni pristojni organ prve države članice o sprejetih odločitvah in razlogih za te odločitve.

Če se navedena država članica boji, da potrebni ukrepi niso bili sprejeti ali da so neustrezni, lahko zadevo predloži Komisiji, ki zahteva mnenje enega ali več veterinarskih izvedencev. Države članice se lahko glede na navedeno mnenje v skladu s postopkom iz člena 12 pooblastijo, da začasno prepovejo vnos svežega perutninskega mesa iz navedene klavnice na svoje ozemlje.

Takšno pooblastilo se lahko prekliče v skladu s postopkom iz člena 12 glede na kasnejše mnenje, podano s strani enega ali več veterinarskih izvedencev.

Veterinarski izvedenci morajo biti državljani države članice, ki ni nobena od obeh držav, vpletenih v spor.

Po posvetu z državami članicami Komisija določi splošna pravila za uporabo tega odstavka, zlasti kar zadeva imenovanje veterinarskih izvedencev in postopek, ki se uporablja za sprejem mnenj.

4. Četudi se hladilnice nahajajo izven klavnic, jih v zvezi s skladiščenjem svežega perutninskega mesa nadzoruje uradni veterinar.

Glavni pristojni organ države članice, na katere ozemlju se nahaja hladilnica, je kar zadeva skladiščenje svežega perutninskega mesa odgovoren za odobritev in za razveljavitev odobritve navedene hladilnice.

Člen 6

Brez poseganja v člen 3(2) in do začetka veljavnosti določb Skupnosti ta direktiva ne vpliva na določbe držav članic, ki zadevajo:

(a) pogoje za odobritev hladilnic iz člena 5(4) in za razveljavitev takšnih odobritev;

(b) obdelavo perutnine s snovmi, zaradi katerih bi uživanje svežega perutninskega mesa lahko ogrozilo zdravje ljudi ali bi mu škodilo, in absorbcijo snovi, kakršne so antibiotiki, estrogeni, tirostatiki, snovi za mehčanje, pesticidi, herbicidi ali snovi, ki vsebujejo arzenik ali antimon;

(c) dodajanje tujih snovi svežemu perutninskemu mesu in obdelavo takšnega mesa z ionizirajočim in ultravijoličnim sevanjem.

Člen 7

Ta direktiva ne vpliva na pritožbe, ki so predvidene v veljavni zakonodaji v državah članicah in določene v tej direktivi za izpodbijanje sklepov pristojnih organov.

NASLOV III Določbe, ki se nanašajo samo na trgovino med državami članicami Skupnosti

Člen 8

Države članice zagotovijo, da sveže perutninsko meso, poslano v drugo državo članico, med prevozom v namembno državo spremlja veterinarsko spričevalo, skladno z zahtevami iz Poglavja VIII v Prilogi I.

Člen 9

1. Brez poseganja v pooblastila iz drugega stavka drugega pododstavka člena 5(3) lahko država članica na svojem ozemlju prepove trženje svežega perutninskega mesa iz druge države članice, če se med zdravstvenim pregledom, opravljenim v namembni državi, ugotovi:

(a) da je takšno meso neustrezno za prehrano ljudi; ali

(b) da niso bile izpolnjene določbe iz členov 3, 8 ali 14.

2. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 1, morajo na zahtevo pošiljatelja ali njegovega zastopnika dovoljevati vračanje svežega perutninskega mesa, če to ni v nasprotju s skrbjo za zdravstveno varstvo. V vsakem primeru se sprejmejo varnostni ukrepi za preprečevanje zlorabe takšnega mesa.

3. O takšnih odločbah in o razlogih zanje je treba obvestiti pošiljatelja ali njegovega zastopnika. Na zahtevo mora o utemeljenih odločbah takoj prejeti pisno obvestilo z navedbo, katere možnosti za pritožbe so predvidene v veljavni zakonodaji ter kakšna oblika in kakšni roki so zanje predpisani.

4. Če takšne odločbe temeljijo na diagnozi kužne ali nalezljive bolezni, kvarjenju, ki ogroža zdravje ljudi, ali resni kršitvi določb iz te direktive, se o sklepih in razlogih zanje nemudoma obvesti tudi glavni pristojni organ države izvoznice.

Člen 10

Vsaka država članica odobri pošiljateljem, katerih sveže perutninsko meso se v skladu s členom 9(1) ne sme tržiti na njenem ozemlju, pravico, da pridobijo mnenje veterinarskega izvedenca. Vsaka država članica zagotovi, da imajo veterinarski izvedenci možnost ugotavljanja, ali so bili pogoji iz člena 9(1) izpolnjeni, preden pristojni organi sprejmejo katere koli druge ukrepe, kakor je denimo uničenje mesa.

Veterinarski izvedenec mora biti državljan države članice, ki ni država izvoznica ali namembna država.

Komisija na predlog držav članic pripravi seznam veterinarskih izvedencev, ki jih je mogoče zadolžiti za pripravo takšnih mnenj. Po posvetu z državami članicami določi splošna pravila, ki se uporabljajo, zlasti kar zadeva postopek za pripravo teh mnenj.

Člen 11

1. Brez poseganja v odstavke od 2 do 4 se določbe držav članic o zdravstvenem varstvu živali, ki zadevajo trgovino z živo perutnino in s perutninskim mesom, še naprej uporabljajo do začetka veljavnosti določb Skupnosti.

2. Država članica lahko sprejme naslednje ukrepe, če obstaja nevarnost širitve živalskih bolezni zaradi vnosa svežega perutninskega mesa iz druge države članice na njeno ozemlje:

(a) v primeru izbruha epizootske bolezni v drugi državi članici, lahko začasno prepove ali omeji vnos svežega perutninskega mesa iz prizadetih območij v navedeni državi članici;

(b) če postane epizootska bolezen široko razširjena ali če izbruhne druga resna kužna ali nalezljiva živalska bolezen, lahko začasno prepove ali omeji vnos svežega perutninskega mesa iz celotnega ozemlja navedene države.

3. Vsaka država članica mora preostale države članice in Komisijo nemudoma obvestiti o izbruhu katere koli bolezni iz odstavka 2 na svojem ozemlju ter o sprejetih ukrepih za njeno obvladovanje. Poleg tega jih mora takoj obvestiti o eliminaciji bolezni.

4. Ukrepe, ki jih sprejmejo države članice na podlagi odstavka 2 ter preklic takih ukrepov je treba nemudoma sporočiti drugim državam članicam in Komisiji, skupaj z razlogi zanje.

Na podlagi postopka iz člena 12 se lahko sprejme sklep o preklicu ali spremembi navedenih ukrepov, zlasti za njihovo usklajevanje s sklepi, ki so jih sprejele druge države članice.

5. Če se pojavijo razmere, predvidene v odstavku 2, in se zdi potrebno, da tudi druge države članice izvajajo ukrepe, sprejete na podlagi navedenega odstavka, skupaj z morebitnimi spremembami na podlagi odstavka 4, se ustrezni ukrepi sprejmejo po postopku iz člena 12.

Člen 12

1. Kadar se uporabi postopek iz tega člena, predsednik Stalnega veterinarskega odbora (v nadaljevanju "Odbor"), ustanovljenega s Sklepom Sveta z dne 15. oktobra 1968, na svojo pobudo ali na zahtevo države članice zadevo nemudoma predloži Odboru.

2. V odboru se glasovi držav članic ponderirajo, kakor je določeno v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor svoje mnenje o ukrepih poda v roku dveh dni. Mnenja se podajo z večino dvanajstih glasov.

4. Komisija sprejme ukrepe, če so skladni z mnenjem Odbora, in jih takoj izvede. Če niso skladni z mnenjem Odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija nemudoma predloži Svetu predlog o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Svet sprejme ukrepe s kvalificirano večino.

Če Svet v roku petnajstih dni od datuma, ko mu je bil predlog predložen, ne sprejme nikakršnih ukrepov, Komisija sprejme predlagane ukrepe in jih takoj uporabi, razen če se ni Svet proti njim izrekel z navadno večino.

Člen 13

Določbe člena 12 se uporabljajo osemnajst mesecev od datuma, ko je bila zadeva prvič predložena Odboru, na podlagi člena 12(1) ali na podlagi katerih koli ustreznih pravil.

Člen 14

1. Države članice prepovejo postopek ohlajevanja perutnine, imenovan "Spinchiller", ki se trenutno uporablja. Ta prepoved začne veljati šele od 1. januarja 1976.

2. Po posvetovanju z državami članicami v okviru Stalnega veterinarskega odbora, Komisija Svetu pred 1. januarjem 1972 pošlje poročilo o tem, ali obstaja eden ali več nadomestnih postopkov ohlajevanja.

3. Datum iz odstavka 1 se spremeni v 1. januar 1977, razen če Svet na predlog Komisije do 1. januarja 1972 ugotovi, da je bil odkrit eden ali več novih postopkov, ki jih je mogoče industrijsko izkoriščati.

NASLOV IV Končne določbe

Člen 15

Do začetka veljavnosti določb Skupnosti o uvozu svežega perutninskega mesa iz tretjih držav, države članice za takšen uvoz uporabljajo določbe, ki so vsaj enakovredne tistim v tej direktivi.

Člen 16

Brez poseganja v člen 14 države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo in njenimi prilogami:

(a) za trgovino med državami članicami Skupnosti: v dveh letih od dneva obvestila o direktivi;

(b) za sveže perutninsko meso, pridelano in trženo na njihovem ozemlju: v največ petih letih od dneva obvestila o direktivi.

O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 17

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. februarja 1971

Za Svet

Predsednik

M. Cointat

[1] UL 109, 9.7.1964, str. 1721/64.

[2] UL 117, 19.6.1967, str. 2301/67.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

POGLAVJE I

HIGIENSKE ZAHTEVE ZA KLAVNICE

1. Klavnice morajo imeti:

(a) prostor ali pokrito mesto, ki je dovolj velik in omogoča enostavno čiščenje in razkuževanje, za opravljanje pregledov perutnine pred klanjem;

(b) poseben prostor, ki omogoča enostavno čiščenje in razkuževanje, namenjen izključno perutnini, okuženi z boleznijo ali s sumom okužbe z boleznijo;

(c) prostor za zakol, ki je dovolj velik, da se lahko na ločenih mestih opravljata omamljanje in izkrvavitev ter skubljenje in poparjenje. Vsaka povezava med prostorom za zakol in prostorom ali mestom iz (a) razen ozke odprtine, skozi katero lahko prehaja samo klavna perutnina, mora imeti vrata, ki se samodejno zapirajo;

(d) prostor za evisceracijo in pripravo, ki je dovolj velik, da se lahko evisceracija opravlja dovolj daleč stran od drugih delovnih postaj, ali da se od njih loči s pregrado, tako da se prepreči kontaminacija. Vsaka povezava med prostorom za evisceracijo in pripravo ter prostorom za zakol razen ozke odprtine, skozi katero lahko prehaja samo klavna perutnina, mora imeti vrata, ki se samodejno zapirajo;

(e) po potrebi odpremni prostor;

(f) enega ali več dovolj velikih prostorov za hlajenje in zamrzovanje;

(g) prostor ali mesto za zbiranje perja, razen če se to ne obravnava kot odpadki;

(h) posebne prostore s ključavnico, namenjene izključno za ločeno shranjevanje zadržanega perutninskega mesa in zdravstveno neustreznega mesa, ki je bilo opredeljeno kot neustrezno za prehrano ljudi ter odpadkov, če se takšno meso in odpadki ne odstranjujejo iz klavnice vsak dan;

(i) poseben prostor, namenjen samo tehnični obdelavi ali uničenju perutninskega mesa, ki je bilo opredeljeno kot neustrezno za prehrano ljudi na podlagi odstavka 28, mesa, ki je bilo na podlagi odstavka 29 izključeno iz uporabe za prehrano ljudi ter odpadkov in stranskih proizvodov klanja, namenjenih za industrijske namene, če se takšna tehnična obdelava ali uničenje izvaja v prostorih klavnice;

(j) garderobe, umivalnike, prhe in stranišča s tekoči vodo; slednja se ne odpirajo neposredno v delovne prostore; umivalniki morajo imeti vročo in mrzlo tekočo vodo, sredstva za čiščenje in razkuževanje rok ter brisače za enkratno uporabo; umivalniki morajo biti v bližini stranišč;

(k) posebej pripravljeno mesto za gnoj, če se ta ne odstranjuje takoj in na higienski način;

(l) prostor in primerno opremo za čiščenje in razkuževanje kletk in vozil;

(m) primerno opremljen prostor, ki ga je mogoče zakleniti, namenjen izključno veterinarski službi;

(n) v delovnih prostorih primerno opremo za čiščenje in razkuževanje rok in orodja; takšna oprema mora biti čim bliže delovnim postajam; pipe se ne upravljajo ročno; takšna oprema mora imeti vročo in mrzlo tekočo vodo, sredstva za čiščenje in razkuževanje ter brisače za enkratno uporabo; temperatura vode za čiščenje orodja ne sme biti nižja od + 82 °C;

(o) opremo, ki omogoča, da se veterinarski pregledi iz te direktive vedno opravljajo učinkovito;

(p) primerno steno ali drugo pregrado, ki omejuje prostor;

(q) brez poseganja v (a), (b), (c) in (d), primerno ločevanje čistih in kontaminiranih delov poslopja;

(r) v prostorih, navedenih v točkah (a) do (j):

- neprepustna tla, ki omogočajo enostavno čiščenje in razkuževanje ter odporna proti gnitju, postavljena tako, da lahko voda odteka brez težav,

- gladke stene s svetlimi in pralnimi oblogami ali barvo, ki segajo vsaj 2 metra visoko, z zaobljenimi robovi in vogali;

(s) ustrezno prezračevanje in po potrebi odvajanje pare;

(t) ustrezno naravno ali umetno razsvetljavo, ki ne spreminja barv osvetljenih predmetov v prostorih, namenjenih živi ali zaklani perutnini;

(u) primerno oskrbo s samo pitno vodo pod pritiskom; v izjemnih primerih pa se lahko uporablja nepitna voda za proizvodnjo pare, če cevi, nameščene v ta namen, ne omogočajo uporabe takšne vode za druge namene; poleg tega se lahko v izjemnih primerih dovoli uporaba nepitne vode za hlajenje hladilne opreme. Cevi za nepitno vodo morajo biti obarvane rdeče in ne smejo potekati skozi prostore, kjer se nahaja meso;

(v) ustrezno oskrbo z vročo pitno vodo pod pritiskom;

(w) sistem za odstranjevanje odpadne vode, ki izpolnjuje higienske zahteve;

(x) primerno opremo za zaščito pred škodljivci, kot so žuželke, glodalci, ipd.;

(y) orodje in delovno opremo ter opremo, ki prihaja v stik s perutnino med skladiščenjem, ki so izdelani iz nerjavečega materiala in omogočajo enostavno čiščenje in razkuževanje;

(z) posebne nepredušne in neprepustne nerjaveče zabojnike, ki jih ni mogoče na silo odpreti, za zbiranje mesa, ki je bilo opredeljeno kot neustrezno za prehrano ljudi v smislu odstavka 28 Poglavja VI.

POGLAVJE II

HIGIENSKE ZAHTEVE ZA OSEBJE V KLAVNICAH, PROSTORE, OPREMO IN ORODJE

2. Popolna čistoča se zahteva od osebja, prostorov, opreme in orodja.

(a) Osebje mora zlasti nositi čista delovna oblačila in pokrivala, ki so svetle barve in omogočajo enostavno pranje. Osebje, ki kolje živali in dela ter rokuje z mesom, si med delovnim časom in vsakokrat, ko ponovno prične z delom večkrat opere in razkuži roke. Osebe, ki so bile v stiku z bolnimi živalmi ali okuženim mesom, si morajo takoj po tem skrbno oprati dlani in roke z vročo vodo in si jih nato razkužiti. V delovnih prostorih in v skladiščih je kajenje prepovedano;

(b) V klavnico ne smejo vstopati psi, mačke ali druge živali razen perutnine, namenjene za zakol v klavnici, kot je opredeljena v členu 1(1), razen za vprežne živali. Ta prepoved se ne uporablja za zajce ali ptice, ki niso navedene v členu 1(1) in so namenjene takojšnjemu zakolu, pod pogojem, da niso nastanjene, zaklane, pripravljene ali skladiščene istočasno in v istih prostorih kakor perutnina.

Glodalce, žuželke ali druge škodljivce je treba sistematično uničevati;

(c) Prostori, navedeni v Poglavju I(1)(a), (b), (c), (d) in (e) se morajo po potrebi čistiti in razkuževati, v vsakem primeru pa ob koncu delovnega dne.

(d) Kletke za dostavo perutnine morajo biti iz nerjavečega materiala, morajo omogočati enostavno čiščenje in razkuževanje ter morajo imeti neprepustno dno. Očistiti in razkužiti jih je treba vsakokrat, ko se izpraznijo;

(e) Oprema in pribor, ki se uporabljajo pri klanju, delu z mesom in skladiščenju mesa, morajo biti čisti in v dobrem stanju. Skrbno očistiti in razkužiti jih je treba večkrat na dan, ob koncu delovnega dne in pred ponovno uporabo, če so bili kontaminirani, zlasti z bolezenskimi klicami;

(f) Posode za zdravstveno neustrezno meso za prehrano ljudi in za klavnične proizvode se izpraznijo po uporabi ter očistijo in razkužijo vsakokrat, ko se izpraznijo.

3. Prostori, orodje, delovna oprema in naprave, ki se uporabljajo pri klanju, delu z mesom in skladiščenju mesa, se lahko uporabljajo samo v te namene.

4. Perutninsko meso in posode za meso ne smejo priti v neposreden stik s tlemi.

5. Perje je treba odstraniti takoj po skubljenju.

6. Uporaba detergentov, razkužil in pesticidov ne sme vplivati na primernost mesa za prehrano.

7. Osebe, ki bi lahko kontaminirale meso, ne smejo opravljati zakola ali rokovati z mesom, zlasti če

(a) so zbolele ali pri njih obstaja sum na obolelost za trebušnim tifusom, paratifusom A in B, infekcijskim enteritisom (salmonelozo), grižo, infekcijskim hepatitisom, škrlatinko, ali so prenašalke teh bolezni;

(b) so zbolele za ali se pri njih sumi, da so zbolele za nalezljivo ali infekcijsko tuberkulozo;

(c) so zbolele ali se pri njih sumi, da so zbolele za nalezljivo ali infekcijsko kožno boleznijo;

(d) istočasno opravljajo dejavnost, zaradi katere bi se lahko mikrobi prenašali na meso;

(e) nosijo obvezo na rokah, razen nepremočljive zaščitne obveze preko rane na prstu, ki ni inficirana.

8. Vsaka oseba, ki dela s perutninskim mesom, mora predložiti zdravniško spričevalo. Spričevalo potrjuje, da ni ovir za takšno zaposlitev; obnoviti ga je treba vsako leto in kadarkoli to zahteva uradni veterinar; slednjemu je ves čas na razpolago.

POGLAVJE III

PREGLED PRED ZAKOLOM

9. Perutnino, namenjeno za zakol, je treba inšpekcijsko pregledati pred zakolom v roku 24 ur od prihoda v klavnico. Inšpekcijski pregled je treba ponoviti neposredno pred zakolom, če je od pregleda pred zakolom minilo več kot 24 ur.

10. Pregled pred zakolom se lahko omeji na odkrivanje poškodb, nastalih med prevozom, če je bila perutnina inšpekcijsko pregledana na kmetiji izvora v zadnjih 24 urah in je bilo ugotovljeno, da je zdrava. Poleg tega je treba ob prihodu v klavnico dokazati istovetnost perutnine.

Če pregleda pred zakolom na kmetiji izvora in v klavnici ne opravi isti uradni veterinar, mora živali spremljati veterinarsko spričevalo, ki navaja podatke, ki jih zahteva Priloga III.

11. Pregled pred zakolom mora biti opravljen pri ustrezni razsvetljavi.

12. Pregled mora ugotoviti:

(a) ali je perutnina zbolela za boleznijo, ki se lahko prenaša na ljudi ali živali, ali pa simptomi oziroma spremembe njenega splošnega zdravstvenega stanja kažejo na to, da bi lahko zbolela;

(b) ali kaže znake bolezni ali motnje, ki vpliva na splošno zdravstveno stanje, zaradi katere bi bilo lahko meso neustrezno za prehrano ljudi.

13. Perutnina, obolela za kokošjo kugo, atipično kokošjo kugo, steklino, salmonelozo, kolero ali ornitozo, se označi kot neustrezna za prehrano ljudi.

14. Živali ni dovoljeno zaklati za sveže meso, namenjeno prehrani ljudi, če se ugotovi:

- – na podlagi prisotnosti bolne perutnine v klavnici,

- na podlagi podatkov o zdravstvenem stanju,ki se nanašajo na izvor perutnine,

da so bile v stiku s pticami, obolelimi za kokošjo kugo, atipično kokošjo kugo, steklino, salmonelozo, kolero ali ornitozo v takšnih okoliščinah, v katerih so se lahko navedene bolezni prenesle nanje.

15. Perutnino iz odstavkov 12, 13 ali 14 je treba zaklati posebej in po zakolu vse druge perutnine.

POGLAVJE IV

HIGIENSKE ZAHTEVE ZA ZAKOL

16. Perutnino, ki se prepelje v klavniške prostore, je treba zaklati takoj po omamljanju.

17. Izkrvavitev mora biti popolna in opravljena tako, da kri ne more povzročiti kontaminacije izven prostora zakola.

18. Zaklano perutnino je treba takoj in v celoti oskubiti.

19. Evisceracijo je treba opraviti takoj. Trup je treba odpreti tako, da je mogoče pregledati vse votline in vse notranje organe. V ta namen je treba jetra, vranico in prebavni trakt odstraniti iz trupa tako, da se ne kontaminira in da naravne povezave navedenih notranjih organov ostanejo do pregleda.

20. Po inšpekcijskem pregledu je treba odstranjene notranje organe takoj ločiti od trupa in takoj odstraniti dele, ki so neustrezni za prehrano ljudi.

Notranje organe ali njihove dele, ki ostanejo v trupu, je treba z izjemo ledvic odstraniti v celoti, po možnosti v ustreznih higienskih razmerah.

21. Prepovedano je napihovanje perutninskega mesa, čiščenje s krpo ali polnjenje trupa s čimerkoli, razen z užitnimi klavničnimi proizvodi iz zaklane perutnine v klavnici.

Dele perutnine in klavničnih proizvodov je treba pakirati na način, določen v odstavku 35.

22. Prepovedano je razrezati trup ali odstraniti ali obdelati perutninsko meso preden je opravljen veterinarski pregled. Uradni veterinar lahko določi drugačno ravnanje, ki ga zahteva pregled.

23. Zadržano meso, opredeljeno kot neustrezno za prehrano ljudi v skladu z odstavkom 28 ali nedovoljeno za prehrano ljudi v skladu z odstavkom 29, perje in odpadke je treba čimprej odstraniti v prostore, mesta ali zabojnike iz odstavka 1(g), (h) in (i) ter z njimi ravnati tako, da se kontaminacija čimbolj omeji.

24. Po inšpekcijskem pregledu in evisceraciji je treba sveže perutninsko meso takoj očistiti in ohladiti v skladu s higienskimi zahtevami.

POGLAVJE V

PREGLED PO ZAKOLU

25. Vse dele živali je treba pregledati takoj po zakolu.

26. Pregled po zakolu se mora opraviti pri ustrezni razsvetljavi.

27. Pregled po zakolu mora vključevati:

(a) vizualni pregled zaklane živali;

(b) po potrebi je treba otipati in zarezati zaklano žival;

(c) pregled odstopanj od običajnega stanja glede konsistence, barve, vonja in če je to primerno, okusa;

(d) po potrebi laboratorijske preiskave.

POGLAVJE VI

SKLEP URADNEGA VETERINARJA OB PREGLEDU PO ZAKOLU

28. 1. 1. Perutnina se opredeli kot popolnoma neustrezna za prehrano ljudi, če inšpekcijski pregled odkrije naslednje:

- smrt zaradi drugih vzrokov razen zakola,

- splošno kontaminacijo,

- večje poškodbe in ekhimozo,

- neobičajen vonj, barvo, okus,

- gnitje,

- odstopanje glede konsistence,

- kaheksijo,

- edem,

- trebušno vodenico,

- zlatenico,

- nalezljivo bolezen,

- aspergilozo,

- toksoplazmozo,

- razširjeno prisotnost zajedavcev v podkožju ali mišičevju,

- maligne ali številne tumorje,

- levkozo,

- zastrupitev.

2. Deli zaklane živali, na katerih so vidne lokalizirane sledi travmatičnih poškodb, ki ne vplivajo na zdravstveno ustreznost ostalega dela mesa, se opredelijo kot neustrezni za prehrano ljudi.

29. Naslednji notranji organi se izključijo iz uporabe za prehrano ljudi: sapnik, pljuča, ločena od trupa v skladu z odstavkom 20, požiralnik, golša, čreva in žolčnik.

POGLAVJE VII

OZNAČEVANJE ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI

30. Za označevanje zdravstvene ustreznosti je odgovoren uradni veterinar, ki v ta namen vodi in hrani:

(a) instrumente za nameščanje oznak zdravstvene ustreznosti na meso, ki jih preda pomočnikom le ob dejanskem nameščanju oznak in za toliko časa, kot je potrebno za ta namen;

(b) oznake in embalažne ovoje, če so na njih že nameščeni žigi ali oznake iz odstavka 31 in pečati iz odstavka 31. Takšne oznake, ovoje in pečate preda v potrebnem številu pomočnikom takrat, ko jih morajo uporabiti.

31. Označevanje zdravstvene ustreznosti sestavlja naslednje:

(a) za nepakirane trupe pečat, ki se pritrdi na vsakega.

Pečat mora biti narejen tako, da ga ni mogoče ponovno uporabiti; izdelan mora biti iz trpežnega materiala, ki ustreza higienskim zahtevam in je dovolj velik, da je nanj mogoče čitljivo navesti naslednje obvezne podatke:

- v zgornjem delu, z velikimi tiskanimi črkami prvi dve črki države izvoznice,

- v sredini številka veterinarske odobritve klavnice,

- v spodnjem delu eno od naslednjih sosledij začetnic: CEE, EEG, ali EWG.

Črke in številke morajo biti visoke 0,2 cm;

(b) za pakirane trupe in dele trupov, oznaka, odtisnjena na embalažo, ki mora biti zaprta tako, da jo po uporabi ni mogoče ponovno uporabiti.

Embalažni material mora biti iz dovolj trdnega materiala, ki izpolnjuje vse higienske zahteve; oznaka mora podajati enake podatke kakor pečat in mora biti natisnjena s črkami enake velikosti;

(c) za klavnične proizvode, ki niso v trupu, odtisnjena oznaka, ki mora biti zaprta, kot je opisano pod (b) ali žig, odtisnjen na etiketo, ki je lepo vidna in čvrsto pritrjena na embalažo. Etiketa mora biti pritrjena tako, da se ob odpiranju pakiranja uniči.

Žig mora biti s črnilom, ovalne oblike, 6,5 cm širok in 4,5 cm visok. Na njem morajo biti s čitljivimi črkami navedeni naslednji podatki:

- v zgornjem delu ime države izvoznice z velikimi tiskanimi črkami,

- v sredini številka veterinarske odobritve klavnice,

- v spodnjem delu eno od naslednjih sosledij začetnic: CEE, EEG ali EWG.

Črke morajo biti visoke 0,8 cm in številke 1,1 cm.

POGLAVJE VIII

VETERINARSKO SPRIČEVALO

32. Izvirnik veterinarskega spričevala, ki mora sveže perutninsko meso spremljati med prevozom v namembno državo, mora izdati uradni veterinar ob nakladanju. Veterinarsko spričevalo mora po obliki in vsebini ustrezati vzorcu iz Priloge IV. Napisano mora biti vsaj v jeziku namembne države in mora vsebovati podatke, navedene v vzorcu v Prilogi IV.

POGLAVJE IX

SKLADIŠČENJE

33. Po ohlajevanju iz odstavka 24, mora biti sveže perutninsko meso pri temperaturi, ki v nobenem primeru ne sme preseči + 4 °C.

POGLAVJE X

PAKIRANJE

34. (a) (a) Material za pakiranje (na primer embalažni zaboji, kartonaste škatle) mora izpolnjevati vse higienske zahteve, zlasti pa:

- ne sme vplivati na organoleptične lastnosti mesa,

- ne sme prenašati snovi, ki so škodljive za zdravje ljudi,

- mora biti dovolj trdna, da primerno zaščiti meso med prevozom in rokovanjem.

(b) Pakiranje se lahko ponovno uporabi za meso le, če je izdelano iz nerjavečega materiala, ki omogoča enostavno čiščenje in je bilo pred tem očiščeno in razkuženo.

35. Če se sveže perutninsko meso zavija v embalažni material (na primer v plastično folijo), ki je z njim v neposrednem stiku, mora biti to narejeno v skladu s higienskimi zahtevami.

Takšna embalaža mora biti prozorna in brezbarvna in mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 34(a); ne sme se ponovno uporabiti za pakiranje mesa.

Deli perutnine ali klavnični proizvodi, ločeni od trupov, morajo biti vedno zaviti v dobro zatesnjen zaščitni ovitek, ki izpolnjuje zgoraj navedene kriterije.

POGLAVJE XI

PREVOZ

36. Sveže perutninsko meso se prevaža z vozili ali zabojniki, izdelanimi in opremljenimi tako, da se med celotnim prevozom vzdržuje temperatura, navedena v Poglavju IX.

37. Prevozna sredstva za sveže perutninsko meso se ne smejo uporabljati za prevoz živih živali ali drugih proizvodov, ki bi lahko poškodovali ali kontaminirali meso, razen če so po raztovarjanju takšnih proizvodov temeljito očiščena, razkužena in po potrebi deodorizirana.

38. Sveže perutninsko meso se lahko hkrati prevaža s snovmi, ki bi ga lahko poškodovale ali bi od njih prevzelo vonj, če so sprejeti primerni previdnostni ukrepi.

39. Sveže meso se ne sme prevažati v vozilih ali zabojnikih, ki niso očiščeni in razkuženi.

40. Uradni veterinar pred natovarjanjem zagotovi, da vozila ali zabojniki za prevoz ter pogoji za natovarjanje izpolnjujejo higienske zahteve iz tega Poglavja.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ZAHTEVE V ZVEZI S POMOČNIKI

1. Naslednji se lahko sprejmejo kot pomočniki: osebe, ki

(a) predložijo potrdilo pristojnega organa, da so neoporečne;

(b) imajo primerno osnovno izobrazbo;

(c) so fizično primerne za takšno mesto;

(d) s preskusom sposobnosti dokažejo, da imajo primerno tehnično znanje.

2. Brez poseganja v Poglavje II(7) in (8) v Prilogi I, se kot pomočnik ne zaposli oseba, ki:

(a) opravlja dejavnost, ki bi lahko povzročila tveganje za okužbo svežega perutninskega mesa;

(b) je po poklicu mesar, upravlja klavnico za perutnino ali je tam zaposlena v katerikoli vlogi, trguje s perutnino ali krmili za perutnino, je svetovalec za krmljenje perutnine, poklicni rejec perutnine ali je zaposlena v kmetijskem podjetju.

3. Preskus iz odstavka 1(d) organizira glavni pristojni organ države članice ali organ, ki ga imenuje navedena država članica. Ta preskus lahko opravljajo samo kandidati, ki dokažejo, da so opravili trimesečno praktično usposabljanje pri uradnem veterinarju.

4. Preskus iz odstavka 3 je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela in pokriva naslednje tri predmete:

(a) Teoretični del:

- osnovno znanje o anatomiji in fiziologiji perutnine;

- osnovno znanje o anatomski patologiji perutnine;

- osnovno znanje o higieni in zlasti o industrijski higieni;

- metode in postopki za zakol, pripravo, pakiranje in prevoz perutnine;

- poznavanje zakonov in drugih predpisov v zvezi z opravljanjem dela veterinarskega pomočnika.

(b) Praktični del:

- veterinarski pregledi in vrednotenje klavne perutnine;

- veterinarski pregledi in vrednotenje zaklane perutnine;

- določanje živalskih vrst s pregledom tipičnih delov živali;

- določanje številnih delov zaklane perutnine v katerih so nastopile spremembe ter podajanje komentarjev o njih;

- izkušnje s proizvodnimi pregledi po zakolu.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------