EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 22001A1227(11)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Hrvaško o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin

OJ L 342, 27.12.2001, p. 50–54 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 11 Volume 040 P. 56 - 60
Special edition in Estonian: Chapter 11 Volume 040 P. 56 - 60
Special edition in Latvian: Chapter 11 Volume 040 P. 56 - 60
Special edition in Lithuanian: Chapter 11 Volume 040 P. 56 - 60
Special edition in Hungarian Chapter 11 Volume 040 P. 56 - 60
Special edition in Maltese: Chapter 11 Volume 040 P. 56 - 60
Special edition in Polish: Chapter 11 Volume 040 P. 56 - 60
Special edition in Slovak: Chapter 11 Volume 040 P. 56 - 60
Special edition in Slovene: Chapter 11 Volume 040 P. 56 - 60
Special edition in Bulgarian: Chapter 11 Volume 025 P. 281 - 285
Special edition in Romanian: Chapter 11 Volume 025 P. 281 - 285

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2001/918(2)/oj

Related Council decision

22001A1227(11)



Uradni list L 342 , 27/12/2001 str. 0050 - 0054


PRILOGA II

Sporazum

med Evropsko skupnostjo in Republiko Hrvaško o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin

Člen 1

Cilji

1. Pogodbenici se s tem dogovorita, da bosta v skladu z načeli nediskriminacije in vzajemnosti priznavali, ščitili in nadzorovali imena vin s poreklom na njunih ozemljih pod pogoji, navedenimi v tem sporazumu.

2. Pogodbenici sprejmeta vse splošne in posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev upoštevanja predpisov tega sporazuma in doseganja v njem navedenih ciljev.

Člen 2

Področje uporabe in veljavnosti

Ta sporazum velja za vina pod tarifno številko 2204 Mednarodne konvencije o harmoniziranem poimenovanju in šifrskih oznakah blaga ("Harmonizirani sistem"), sklenjene v Bruslju 14. junija 1983.

Člen 3

Opredelitve

V tem sporazumu, razen če je v njem izrecno določeno drugače:

(a) "vino s poreklom iz", čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni vino, proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice iz grozdja, ki je bilo v celoti potrgano na tem ozemlju;

(b) "geografska označba" pomeni katero koli označbo, vključno z "označbo porekla", kakor je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljevanju "Sporazum TRIPS"), ki je priznana v zakonih ali drugih predpisih pogodbenice za poimenovanje in predstavitev vina s poreklom iz ozemlja te pogodbenice;

(c) "tradicionalni izraz" pomeni ime v ustaljeni rabi, kakor je navedeno v Prilogi, ki se nanaša zlasti na način proizvodnje ali na kakovost, barvo ali vrsto vina in je dovolj značilno in/ali priznanega slovesa in priznano v zakonih in drugih predpisih pogodbenice za poimenovanje in predstavitev vina s poreklom iz te pogodbenice;

(d) "zaščiteno ime" pomeni geografsko označbo ali tradicionalni izraz, kakor sta opredeljena v odstavkih (b) in (c), ki sta po tem sporazumu zaščitena;

(e) "enakozvočnica" pomeni enako zaščiteno ime ali zaščiteno ime, ki je tako podobno, da se ga zlahka zamenja, za označevanje različnih krajev porekla ali različnih vina s poreklom iz zadevnih ozemelj pogodbenic;

(f) "poimenovanje" pomeni navedbe, uporabljene za opis vina na etiketi ali v spremnih dokumentih pri prevozu vina, komercialnih dokumentih, zlasti računih in dobavnicah, ter pri oglaševanju;

(g) "označevanje" pomeni vsa poimenovanja in druge navedbe, znake, vzorce ali blagovne znamke za prepoznavanje vina in, ki se pojavljajo na posodi, vključno z zaporko ali obešanko, dodano posodi, in ovojem, ki pokriva vrat steklenic;

(h) "predstavitev" pomeni navedbe ali znake, uporabljene na posodah, vključno z zapiralom, na etiketah ali na embalaži;

(i) "embalaža" pomeni zaščitni ovoj, kot je papir, ovoji iz slame vseh vrst, kartoni in zaboji, ki se uporabljajo pri prevozu ene ali več posod in/ali za njihovo označevanje za prodajo končnemu potrošniku;

(j) "blagovna znamka" pomeni:

- blagovno znamko, registrirano v skladu z zakonodajo pogodbenice,

- neregistrirano blagovno znamko, ki je varovana po zakonodaji pogodbenice, in

- splošno poznano blagovno znamko iz člena 6bis Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine (1967).

NASLOV I

VZAJEMNA ZAŠČITA IMEN VIN

Člen 4

Načela

1. Brez poseganja v člena 22 in 23 Sporazuma TRIPS iz Priloge 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe v skladu z navedeno prilogo za zagotovitev vzajemne zaščite imen iz člena 5, ki se uporabljajo za poimenovanje in predstavitev vin s poreklom iz ozemlja pogodbenic. Za to vsaka pogodbenica zagotovi zainteresiranim strankam ustrezna pravna sredstva za zagotavljanje učinkovite zaščite in preprečevanje, da bi geografske označbe in tradicionalne izraze uporabili za identifikacijo vin, za katere zadevne označbe ali izrazi ne veljajo.

2. Na Hrvaškem so zaščitena imena Skupnosti:

(a) pridržana izključno za vina s poreklom iz Skupnosti, na katera se nanašajo, in

(b) se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi Skupnosti.

3. V Skupnosti so zaščitena hrvaška imena:

(a) pridržana izključno za vina s poreklom iz Hrvaške, na katera se nanašajo, in

(b) se smejo uporabljati samo v skladu s hrvaškimi zakoni in drugimi predpisi.

4. Zaščita iz tega sporazuma zlasti prepoveduje kakršno koli uporabo zaščitenih imen za vina, ki nimajo porekla na navedenem geografskem območju ali v kraju, kjer se izraz tradicionalno uporablja, tudi če:

- je navedeno dejansko poreklo vina,

- je zadevna geografska označba uporabljena v prevodu,

- so imenu dodani izrazi kot "vrsta", "tip", "stil", "imitacija", "postopek" ali drugi izrazi te vrste.

5. Pri enakozvočnih geografskih označbah velja:

(a) če so označbe, zaščitene s tem sporazumom, enakozvočnice, se zaščita odobri za vsako označbo, če se ta uporablja običajno in dosledno ne zavaja potrošnikov glede dejanskega porekla vina;

(b) če so označbe, zaščitene s tem sporazumom, enakozvočnice z imenom geografskega območja izven ozemlja pogodbenic, se lahko to ime uporabi za poimenovanje in predstavitev vina, proizvedenega na geografskem območju, na katero se ime nanaša, če je njegova uporaba običajna in dosledna ter urejena v državi porekli, pri potrošniku pa ne zbuja vtisa, da je vino s poreklom iz ozemlja zadevne pogodbenice.

6. Pri enakozvočnih tradicionalnih izrazih velja:

(a) če so izrazi, zaščiteni s tem sporazumom, enakozvočnice, se zaščita odobri za vsak izraz, če se uporablja običajno in dosledno ter ne zavaja potrošnikov glede dejanskega porekla vina;

(b) če so izrazi, zaščiteni s tem sporazumom, enakozvočnice z imenom, uporabljenim za vino, ki nima porekla na ozemlju pogodbenic, se lahko to ime uporabi za poimenovanje in predstavitev vina, če je njegova uporaba običajna in dosledna ter urejena v državi porekla, pri potrošniku pa ne zbuja vtisa, da je vino s poreklom iz ozemlja zadevne pogodbenice.

7. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko s sklepom določi praktična pravila razlikovanja med enakozvočnimi označbami in izrazi iz odstavkov 5 in 6, pri čemer morajo biti zadevni proizvajalci enako obravnavani in potrošniki ne smejo biti zavedeni.

8. Določbe tega sporazuma na noben način ne posegajo v pravico katere koli osebe, da pri trgovanju uporablja svoje ime ali ime svojega predhodnika v poslu, razen če se tako ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

9. Ta sporazum ne zavezuje nobene pogodbenice, da ščitili geografsko označbo ali tradicionalni izraz druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščiten v njegovi državi porekla ali se v tej državi ne uporablja več.

10. Pogodbenici se odrekata pravici sklicevanja na člen 24(4) do (7) Sporazuma TRIPS za zavrnitev zaščite imena druge pogodbenice za proizvode, ki jih ureja ta sporazum.

Člen 5

Zaščitena imena

Za vina so zaščitena naslednja imena:

(a) s poreklom iz Skupnosti:

- navedbe imena države članice, v kateri ima vino poreklo,

- geografske označbe in tradicionalni izrazi iz za ta namen sestavljenih seznamov;

(b) s poreklom iz Hrvaške:

- ime "Hrvaška" ali katero koli drugo ime, ki poimenuje to državo,

- geografske označbe in tradicionalni izrazi iz za ta namen sestavljenih seznamov.

Člen 6

Blagovne znamke

1. Registracija blagovne znamke za vino, ki vsebuje ali jo sestavlja zaščiteno ime iz tega sporazuma, se zavrne ali na zahtevo pogodbenice razveljavi, če:

- zadevno vino ni s poreklom iz kraja, na katerega se geografska označba nanaša, ali, odvisno od primera,

- zadevno vino ne ustreza uporabljenemu tradicionalnemu izrazu.

2. Kljub temu se blagovna znamka, registrirana v dobri veri najpozneje do 31. decembra 1995, lahko uporablja do 31. decembra 2005, če se je dejansko neprekinjeno uporablja od registracije.

Člen 7

Izvoz

Kadar se vino s poreklom iz ozemlja pogodbenic izvaža in trži v tretjih državah, pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se zaščitena imena ene pogodbenice iz člena 5 ne uporabljajo za poimenovanje in predstavitev vina s poreklom iz druge pogodbenice.

Člen 8

Razširitev zaščite

V kolikor to dovoljuje ustrezna zakonodaja pogodbenic, zaščita na podlagi tega sporazuma velja tudi za fizične in pravne osebe, zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov s sedežem na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 9

Izvrševanje

1. Če pristojni organ, določen v skladu s členom 11, ugotovi kršitev tega sporazuma pri poimenovanju ali predstavitvi vina, zlasti na etiketah, v uradnih ali komercialnih dokumentih ali pri oglaševanju, pogodbenici uvedeta potrebne upravne in sodne postopke za boj proti nelojalni konkurenci oziroma za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenega imena na kakršenkoli drug način.

2. Postopki iz odstavka 1 se sprožijo zlasti v naslednjih primerih:

(a) če se pri prevodu označb, predvidenih v zakonodaje Skupnosti ali Hrvaške, v jezik ali jezike druge pogodbenice pojavi beseda, ki lahko zavaja glede porekla, narave ali kakovosti tako poimenovanega ali predstavljenega vina;

(b) če se poimenovanja, blagovne znamke, imena, napisi ali ilustracije, ki neposredno ali posredno dajejo napačne ali zavajajoče podatke glede provenience, porekla, narave, sorte vinske trte ali stvarnih lastnostih vina, pojavijo na posodah ali embalaži, pri oglaševanju ali v uradnih ali komercialnih dokumentih za vina, katerih imena so zaščitena s tem sporazumom;

(c) če se uporablja embalaža ali posode, ki lahko zavajajo glede porekla vina.

3. Uporaba odstavkov 1 in 2 ne posega v možnosti oseb in organizacij iz člena 8, da ustrezno ukrepajo v pogodbenicah, vključno z uporabo sodnih ukrepov.

Člen 10

Druga nacionalna zakonodaja in mednarodni sporazumi

Razen če se pogodbeni stranki dogovorita drugače, ta sporazum ne izključuje sedanje ali prihodnje razširitve obsega zaščite imen, zaščitenih s tem sporazumom, ki jo odobrita pogodbeni stranki s svojo nacionalno zakonodajo ali drugimi mednarodnimi sporazumi.

NASLOV II

NADZOR IN MEDSEBOJNA POMOČ MED PRISTOJNIMI ORGANI

Člen 11

Pristojni organi

1. Vsaka pogodbenica določi organe, ki nadzorujejo uporabo tega sporazuma. Če pogodbenica določi več kot en pristojni organ, zagotovi koordinacijo njihovega dela. Za to določi en sam organ za koordiniranje.

2. Pogodbenici druga drugo obvestita o imenih in naslovih teh organov najpozneje v dveh mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Ti organi tesno in neposredno sodelujejo.

Člen 12

Kršitve

1. Če kateri od organov iz člena 11 upravičeno sumi:

(a) da vino, s katerim se trguje ali se je trgovalo med Hrvaško in Skupnostjo, ni v skladu s tem sporazumom ali z določbami zakonov in drugih predpisov pogodbenic, in

(b) da je to neskladje posebnega interesa za drugo pogodbenico in mu lahko sledi upravni in/ali sodni postopek,

takoj obvesti Komisijo in pristojni organ ali organe druge pogodbenice.

2. Informacijam, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1, se priložijo uradni, komercialni ali drugi ustrezni dokumenti in navedejo upravni ali sodni postopki, ki so bili po potrebi sproženi. Informacije morajo zlasti zajemati naslednje navedbe glede zadevnega vina:

(a) proizvajalca in imetnika vina;

(b) sestavo in organoleptične lastnosti tega vina;

(c) njegovo poimenovanje in predstavitev;

(d) narava kršitve pravili o proizvodnji in trženju.

NASLOV III

UPRAVLJANJE SPORAZUMA

Člen 13

Delovna skupina

1. Ustanovi se delovna skupina, ki deluje pod pokroviteljstvom posebnega Odbora za kmetijstvo, oblikovanega skladno s členom 115 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

2. Delovna skupina skrbi za pravilno delovanje tega sporazuma in proučuje vsa vprašanja, ki se lahko pojavijo pri njegovem izvajanju. Delovna skupina lahko zlasti daje priporočila, ki naj bi prispevala k doseganju ciljev tega sporazuma.

Člen 14

Naloge pogodbenic

1. Pogodbenici neposredno ali prek delovne skupine iz člena 13 vzdržujeta stike glede vseh vprašanj glede izvajanja in uporabe tega sporazuma.

2. Pogodbenici zlasti:

(a) po sklepih Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora sestavljata in prilagajata sezname iz člena 5 in protokol k temu sporazumu, da se upoštevajo morebitne spremembe zakonov in drugih predpisov pogodbenic;

(b) se medsebojno obveščata o nameri sprejemanja novih predpisov ali spreminjanja veljavnih predpisov v javnem interesu, kot je varovanje zdravja ali potrošnikov, s posledicami za trg vina;

(c) se medsebojno obveščata o sodnih odločitvah glede uporabe tega sporazuma in o ukrepih, sprejetih na podlagi takih odločitev.

3. V okviru tega sporazuma vsaka pogodbenica predlaga razširitev obsega njunega sodelovanja na trgu vina, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z njegovo uporabo.

4. Sklepi iz odstavka 2(a) so zavezujoči za pogodbenici, ki sprejmeta ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje.

NASLOV IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 15

Tranzit — majhne količine

Ta sporazum ne velja za vina:

(a) v tranzitu prek ozemlja ene od pogodbenic ali

(b) s poreklom iz ozemlja ene od pogodbenic, ki se pošiljajo v majhnih količinah med pogodbenicama pod pogoji in v skladu s postopki iz Protokola.

Člen 16

Ozemlje uporabe

Ta sporazum velja za ozemlja, kjer se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji iz navedene pogodbe ter za ozemlje Republike Hrvaške.

Člen 17

Neskladnost

1. Pogodbenici se posvetujeta, če ena od njiju meni, da druga ni izpolnila obveznosti po tem sporazumu.

2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, drugi predloži vse informacije, potrebne za podrobno proučitev zadeve.

3. Kadar bi lahko kakršno koli zavlačevanje ogrozilo zdravje ljudi ali zmanjšalo učinkovitost ukrepov za preprečevanje prevar, lahko pogodbenice brez predhodnega posvetovanja, sprejmejo ustrezne prehodne ukrepe zaščite, če se posvetovanje opravi takoj po sprejemu takih ukrepov.

4. Če po posvetovanju iz odstavkov 1 in 3 pogodbenici ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je posvetovanje zahtevala ali ki je sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne ukrepe zaščite za omogočanje pravilne uporabe tega sporazuma.

Člen 18

Trženje obstoječih zalog

1. Vina, ki so bila v času začetka veljavnosti tega sporazuma proizvedena, pripravljena, poimenovana in predstavljena v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar so po tem sporazumu nedopustna, se lahko tržijo do porabe zalog.

2. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se vina, ki so bila proizvedena, pripravljena, poimenovana in predstavljena v skladu s tem sporazumom, vendar njihova proizvodnja, priprava, poimenovanje in predstavitev zaradi sprememb tega sporazuma niso več skladni z njegovimi določbami, lahko še naprej tržijo do porabe zalog.

--------------------------------------------------

Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Hrvaško o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin

POGODBENICI STA SE DOGOVORILI:

V skladu s členom 15(b) Sporazuma se naslednje količine štejejo za majhne količine vina:

1. količine v označenih posodah, ki držijo največ 5 litrov in so opremljene z zapiralom, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti, če skupna količina, ki se prevaža v ločenih pošiljkah ali ne, ne presega 50 litrov;

2. (a) količine v osebni prtljagi potnikov, ki ne presegajo 30 litrov;

(b) količine, poslane v pošiljkah med posamezniki, ki ne presegajo 30 litrov;

(c) količine, ki so del imetja posameznikov, ki se selijo;

(d) količine, ki se uvažajo za znanstvene ali tehnične poskuse do največ 1 hektolitra;

(e) količine, ki se uvažajo za diplomatske, konzularne ali podobne ustanove kot del njihovega carine prostega blaga;

(f) količine, ki se na mednarodnih prevoznih sredstvih hranijo kot oskrbovalne zaloge.

Primer izvzetja iz točke 1 se ne more upoštevati sočasno z enim ali več primeri izvzetja iz točke 2.

--------------------------------------------------

Top