EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 21999A0909(01)

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani

OJ L 239, 9.9.1999, p. 3–50 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 11 Volume 055 P. 57 - 109
Special edition in Estonian: Chapter 11 Volume 055 P. 57 - 109
Special edition in Latvian: Chapter 11 Volume 055 P. 57 - 109
Special edition in Lithuanian: Chapter 11 Volume 055 P. 57 - 109
Special edition in Hungarian Chapter 11 Volume 055 P. 57 - 109
Special edition in Maltese: Chapter 11 Volume 055 P. 57 - 109
Special edition in Polish: Chapter 11 Volume 055 P. 57 - 109
Special edition in Slovak: Chapter 11 Volume 055 P. 57 - 109
Special edition in Slovene: Chapter 11 Volume 055 P. 57 - 109
Special edition in Bulgarian: Chapter 11 Volume 071 P. 269 - 321
Special edition in Romanian: Chapter 11 Volume 071 P. 269 - 321
Special edition in Croatian: Chapter 11 Volume 040 P. 58 - 105

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 28/02/2021; razveljavil 22018A0126(01)

ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1999/602/oj

Related Council decision

21999A0909(01)

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani

Uradni list L 239 , 09/09/1999 str. 0001 - 0050
Uradni list L 239 , 09/09/1999 str. 0003 - 0050
posebna izdaja v češčini poglavje 11 zvezek 32 str. 128 - 129
posebna izdaja v češčini poglavje 11 zvezek 55 str. 57 - 109
posebna izdaja v estonščini poglavje 11 zvezek 32 str. 128 - 129
posebna izdaja v estonščini poglavje 11 zvezek 55 str. 57 - 109
posebna izdaja v madžarščini poglavje 11 zvezek 32 str. 128 - 129
posebna izdaja v madžarščini poglavje 11 zvezek 55 str. 57 - 109
posebna izdaja v litovščini poglavje 11 zvezek 32 str. 128 - 129
posebna izdaja v litovščini poglavje 11 zvezek 55 str. 57 - 109
posebna izdaja v latvijščini poglavje 11 zvezek 32 str. 128 - 129
posebna izdaja v latvijščini poglavje 11 zvezek 55 str. 57 - 109
posebna izdaja v malteščini poglavje 11 zvezek 32 str. 128 - 129
posebna izdaja v malteščini poglavje 11 zvezek 55 str. 57 - 109
posebna izdaja v poljščini poglavje 11 zvezek 32 str. 128 - 129
posebna izdaja v poljščini poglavje 11 zvezek 55 str. 57 - 109
posebna izdaja v slovaščini poglavje 11 zvezek 32 str. 128 - 129
posebna izdaja v slovaščini poglavje 11 zvezek 55 str. 57 - 109
posebna izdaja v slovenščini poglavje 11 zvezek 32 str. 128 - 129
posebna izdaja v slovenščini poglavje 11 zvezek 55 str. 57 - 109


Sporazum o partnerstvu in sodelovanju

med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani [1]

KRALJEVINA BELGIJA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

v nadaljnjem besedilu "države članice", in

EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO IN EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu "Skupnost",

na eni strani, in

REPUBLIKA ARMENIJA,

na drugi strani, SO SE –

OB UPOŠTEVANJU vezi med Skupnostjo, njenimi državami članicami in Republiko Armenijo ter skupnih vrednot,

OB PRIZNAVANJU, da želita Skupnost in Republika Armenija okrepiti te vezi in vzpostaviti partnerstvo in sodelovanje, ki bo okrepilo in razširilo odnose, ki so bili vzpostavljeni v preteklosti zlasti s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter Zvezo sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) o trgovini in trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisanim dne 18. decembra 1989,

OB UPOŠTEVANJU zaveze Skupnosti in njenih držav članic ter Republike Armenije h krepitvi političnih in gospodarskih svoboščin, ki predstavljajo osnovo za partnerstvo,

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic k spodbujanju mednarodnega miru in varnosti ter mirnega reševanja sporov in sodelovanju s tem namenom v okviru Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),

OB UPOŠTEVANJU trdne zaveze Skupnosti in držav članic ter Republike Armenije k polni uveljavitvi vseh načel in določb vsebovanih v Sklepni listini Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), v sklepnih dokumentih nadaljnih zasedanj v Madridu in na Dunaju, v dokumentu Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, v Pariški listini za Novo Evropo in v KVSE Helsinški listini iz leta 1992 "Izzivi sprememb", ter drugih temeljnih dokumentov OVSE,

OB PRIZNAVANJU, da bo v navedenem okviru podpora neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Republike Armenije prispevala k varovanju miru in stabilnosti v Evropi,

V PREPRIČANJU najvišjega pomena pravne države in spoštovanja človekovih pravic, zlasti pravic manjšin, uvedbe večstrankarskega sistema s svobodnimi in demokratičnimi volitvami ter ekonomske liberalizacije, katere namen je vzpostavitev tržnega gospodarstva,

V PREPRIČANJU, da bo polna uveljavitev tega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju odvisna od nadaljnjega izpolnjevanja in doseganja političnih, gospodarskih in pravnih reform v Republiki Armeniji, kakor tudi sprejema dejavnikov potrebnih za sodelovanje, zlasti kar zadeva sklepe Bonske konference KVSE in bo hkrati prispevala k njihovi uresničitvi,

V ŽELJI, da bi spodbudili proces regionalnega sodelovanja na področjih, ki jih zajema ta sporazum s sosednjimi državami, z namenom pospeševanja razvoja in stabilnosti v regiji, zlasti pa pobude, katerih namen je pospeševanje sodelovanja in medsebojnega zaupanja med Neodvisnimi državami Zakavkazja in drugimi sosednjimi državami,

V ŽELJI, da bi vzpostavili in razvijali redni politični dialog o dvostranskih in mednarodnih zadevah v skupnem interesu,

OB PRIZNAVANJU IN PODPORI želje Republike Armenije, da vzpostavi tesno sodelovanje z evropskimi institucijami,

OB UPOŠTEVANJU potrebe po spodbujanju naložb v Republiki Armeniji, vključno v energetskem sektorju, in v tem okviru pomena, ki ga Skupnost in njene države članice pripisujejo enakim pogojem za tranzit za izvoz energentov; potrjujoč zavezanosti Skupnosti in njenih držav članic ter Republike Armenije Evropski energetski listini in polnemu izvajanju Pogodbe o energetski listini ter protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki,

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti za zagotovitev gospodarskga sodelovanja oziroma tehnične pomoči,

OB UPOŠTEVANJU koristi, ki jih prinaša sporazum za omogočanje postopnega približevanja med Republiko Armenijo odelovanja v Evropi ter sosednjimi regijami ter za postopno vključevanje v odprt mednarodni sistem,

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic za liberalizacijo trgovine v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO),

ZAVEDAJOČ SE potrebe po izboljšanju pogojev, ki vplivajo na poslovanje in naložbe ter pogojev na področjih, kot so podjetja, delo, opravljanje storitev in pretok kapitala,

OB POZDRAVLJANJU IN PRIZNAVANJU pomena prizadevanj Republike Armenije za prehod iz države z državno trgovino k tržnemu gospodarstvu,

V PREPRIČANJU, da bo ta sporazum ustvaril novo ozračje za gospodarske odnose med pogodbenicama in predvsem za razvoj trgovine in naložb, ki so bistvenega pomena za gospodarsko prestrukturiranje in tehnološko prenovo,

V ŽELJI, da bi vzpostavili tesno sodelovanje na področju varstva okolja z upoštevanjem soodvisnosti med pogodbenicama na tem področju,

OB PRIZNAVANJU, da sodelovanje na področju preprečevanja in nadzora ilegalnih migracij predstavlja enega glavnih ciljev tega sporazuma,

V ŽELJI, da se vzpostavi kulturno sodelovanje in izboljša pretok informacij –

DOGOVORILI NASLEDNJE:

Člen 1

Vzpostavi se partnerstvo med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani. Cilji partnerstva so:

- zagotoviti primeren okvir za politični dialog med pogodbenicama, ki omogoča razvoj političnih odnosov,

- podpreti prizadevanja Republike Armenije za utrditev demokracije in razvoj gospodarstva ter za dokončanje prehoda v tržno gospodarstvo,

- pospeševati trgovino in naložbe ter skladne gospodarske odnose med pogodbenicama in na ta način spodbujati njun trajnostni gospodarski razvoj,

- zagotoviti podlago za zakonodajno, gospodarsko, socialno, finančno, civilno-znanstveno, tehnološko in kulturno sodelovanje.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Spoštovanje demokracije, načel mednarodnega prava in človekovih pravic, kot so opredeljene zlasti v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, kot tudi načela tržnega gospodarstva, vključno s tistimi, ki so zapisana v dokumentih Bonske konference KVSE, tvorijo podlago notranje in zunanje politike pogodbenic in so bistvene sestavine partnerstva in tega sporazuma.

Člen 3

Pogodbenici menita, da je za prihodnjo blaginjo in stabilnost novih neodvisnih držav, ki so nastale z razpadom nekdanje Zveze sovjetskih socialističnih republik, v nadaljnjem besedilu imenovanih "Neodvisne države", bistveno, da ohranijo in razvijajo medsebojno sodelovanje v skladu z načeli Helsinške sklepne listine in mednarodnega prava ter v duhu dobrih sosedskih odnosov, ter bosta ukrenili vse, da spodbudita ta proces.

Člen 4

Pogodbenici, če je to primerno, pregledata spreminjajoče se razmere v Republiki Armeniji, zlasti glede tamkajšnjih gospodarskih pogojev ter izvajanje tržno usmerjenih gospodarskih reform. Svet za sodelovanje lahko v luči teh razmer pogodbenicam pošlje priporočila v zvezi z razvojem katerega koli dela tega sporazuma.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

Člen 5

Med pogodbenicama se vzpostavi reden politični dialog, ki ga nameravata razvijati in krepiti. Spremlja in utrjuje približevanje med Skupnostjo in Republiko Armenijo, podpira politične in gospodarske spremembe, ki potekajo v navedeni državi ter prispeva k vzpostavitvi novih oblik sodelovanja. Politični dialog:

- krepi vezi med Republiko Armenijo in Skupnostjo ter njenimi državami članicami in na ta način s skupnostjo demokratičnih držav v celoti. Gospodarska konvergenca, dosežena s tem sporazumom, bo okrepila politične odnose,

- omogoča pospešeno konvergenco stališč o mednarodnih zadevah v obojestranskem interesu in s tem povečuje varnost in stabilnost v regiji ter spodbuja prihodnji razvoj Neodvisnih držav Zakavkazja,

- predvideva, da se bosta pogodbenici trudili za sodelovanje v zadevah v zvezi s krepitvijo stabilnosti in varnosti v Evropi, spoštovanjem načel demokracije, spoštovanjem, varstvom in spodbujanjem človekovih pravic, zlasti pravic manjšin, in se bosta po potrebi posvetovali o ustreznih zadevah.

Takšen dialog lahko poteka na regionalni osnovi, z namenom prispevanja k reševanju regionalnih sporov in napetosti.

Člen 6

Politični dialog na ministrski ravni poteka v Svetu za sodelovanje, ustanovljenem po členu 78, ob drugih priložnostih pa po medsebojnem dogovoru.

Člen 7

Pogodbenici vzpostavita druge postopke in mehanizme političnega dialoga, zlasti v naslednjih oblikah:

- redna srečanja na ravni višjih uradnikov med predstavniki Skupnosti in njenih držav članic na eni strani in predstavniki Republike Armenije na drugi strani,

- polno uporabo vseh diplomatskih poti med pogodbenicama, vključno z ustreznimi dvostranskimi in večstranskimi stiki v okviru Organizacije združenih narodov, na srečanjih OVSE in drugje,

- vsa druga sredstva, vključno z možnostjo srečanj strokovnjakov, ki bi prispevala k utrjevanju in razvoju tega dialoga.

Člen 8

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru Odbora za parlamentarno sodelovanje, ustanovljenega na podlagi člena 83.

NASLOV III

BLAGOVNA MENJAVA

Člen 9

1. Pogodbenici si medsebojno odobrita obravnavo po načelu največjih ugodnosti na vseh področjih glede:

- carin in dajatev, ki se uporabljajo pri uvozu in izvozu, vključno z načinom pobiranja takšnih carin in dajatev,

- določb v zvezi s carinjenjem, tranzitom, skladišči in pretovarjanjem,

- davkov in drugih notranjih dajatev vseh vrst, ki se uporabljajo posredno ali neposredno za uvoženo blago,

- načinov plačevanja in prenosa takšnih plačil,

- pravil v zvezi s prodajo, nakupom, prevozom, distribucijo in uporabo blaga na domačem trgu.

2. Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo za:

(a) ugodnosti, odobrene z namenom oblikovanja carinske unije ali območja proste trgovine ali kot posledica oblikovanja take unije ali območja;

(b) ugodnosti, odobrene posameznim državam v skladu s pravili STO in drugimi mednarodnimi dogovori v korist držav v razvoju;

(c) ugodnosti, priznane sosednjim državam z namenom olajšanja obmejne trgovine.

3. Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo med prehodnim obdobjem, ki se izteče na datum pristopa Republike Armenije k STO ali 31. decembra 1998, kar nastopi prej, in za ugodnosti iz Priloge I, ki jih Republika Armenija odobri državam, nastalim po razpadu ZSSR.

Člen 10

1. Pogodbenici soglašata, da je načelo prostega tranzita temeljni pogoj za doseganje ciljev tega sporazuma.

V tej zvezi vsaka pogodbenica zagotavlja neomejen tranzit preko svojega ozemlja ali čez njega za blago s poreklom na carinskem območju druge pogodbenice ali je namenjeno na carinsko območje druge pogodbenice.

2. Med pogodbenicama se uporabljajo pravila iz člena V, odstavki 2, 3, 4 in 5 GATT.

3. Pravila tega člena ne posegajo v posebna pravila, ki se nanašajo na posebne sektorje, zlasti promet ali izdelke, o katerih sta se pogodbenici dogovorili.

Člen 11

Brez poseganja v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij o začasnem uvozu blaga, ki zavezujejo pogodbenici, vsaka pogodbenica drugi poleg tega odobri oprostitev uvoznih dajatev in carin za začasno uvoženo blago, v primerih in po postopkih, predvidenih v kateri koli drugi mednarodni konvenciji s tega področja, ki jo zavezuje, v skladu z nacionalno zakonodajo. Upoštevajo se pogoji, pod katerimi je zadevna pogodbenica sprejela obveznosti, ki izhajajo iz take konvencije.

Člen 12

1. Blago s poreklom iz Republike Armenije se uvaža v Skupnost brez količinskih omejitev, brez poseganja v določbe členov 14, 17 in 18 tega sporazuma.

2. Blago s poreklom iz Skupnosti se uvaža v Republiko Armenijo brez količinskih omejitev in ukrepov z enakim učinkom.

Člen 13

Blagovna menjava med pogodbenicama poteka po tržnih cenah.

Člen 14

1. Kadar se kateri koli izdelek uvaža na ozemlje ene pogodbenice v tako povečanih količinah ali pod takšnimi pogoji, da bi to povzročilo ali grozilo, da bo povzročilo znatno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, lahko Skupnosti oziroma Republika Armenija sprejmeta ustrezne ukrepe v skladu z naslednjimi postopki in pogoji.

2. Preden sprejmeta ukrepe, ali v primerih, za katere velja odstavek 4, čimprej po njihovem sprejemu Skupnost oziroma Republika Armenija, posredujeta Svetu za sodelovanje vse pomembne informacije, da le-ta poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici, kakor to predvideva naslov XI.

3. Če po posvetovanjih pogodbenici ne dosežeta sporazuma o ukrepih za preprečevanje nastalih razmer v 30 dneh od obvestila Svetu za sodelovanje, lahko stranka, ki je posvetovanje zahtevala, omeji uvoz zadevnega izdelka v tolikšni meri in za toliko časa, kakor je potrebno, da se prepreči ali popravi škoda, ali sprejme druge ustrezne ukrepe.

4. V kritičnih okoliščinah, ko bi odlašanje povzročilo težko popravljivo škodo, lahko pogodbenici sprejmeta ukrepe pred posvetovanji, pod pogojem, da bosta takoj po sprejemu takšnih ukrepov ponudili posvetovanja.

5. Pri izbiri ukrepov iz tega člena pogodbenici dajeta prednost tistim, ki najmanj škodijo doseganju ciljev tega sporazuma.

6. Nobena določba tega člena ne posega in ne preprečuje, da bi katera koli pogodbenica sprejela protidampinške ali izravnalne ukrepe v skladu s členom VI GATT, Sporazumom o izvajanju člena VI GATT, Sporazumom o razlagi in uporabi členov VI, XVI in XXIII GATT ali z njimi povezano nacionalno zakonodajo.

Člen 15

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta naklonjeni razvoju določb sporazuma o medsebojni blagovni menjavi, kolikor bodo dopuščale okoliščine, vključno s položajem nastalim po vstopu Republike Armenije v STO. Svet za sodelovanje lahko za pogodbenici pripravi priporočila o takšnem razvoju, ki bi lahko, če bodo sprejeta, začela veljati na podlagi sporazuma med pogodbenicama v skladu z njunimi zadevnimi postopki.

Člen 16

Sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali tranzitu blaga, ki so utemeljene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva naravnih virov; varstva naravnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo; ali varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali predpisov v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 17

Ta naslov se ne uporablja za trgovino s tekstilnimi izdelki iz poglavij 50 do 63 kombinirane nomenklature. Trgovino s temi izdelki ureja ločen sporazum, parafiran 18. januarja 1996, ki se začasno uporablja od 1. januarja 1996.

Člen 18

1. Trgovino z izdelki, urejenimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, urejajo določbe tega naslova, razen člena 12.

2. Ustanovi se kontaktna skupina za zadeve v zvezi s premogom in jeklom, v kateri so predstavniki Skupnosti na eni strani in predstavniki Republike Armenije na drugi.

Kontaktna skupina si redno izmenjuje informacije o vseh zadevah v zvezi s premogom in jeklom, ki so v interesu obeh pogodbenic.

Člen 19

Trgovina z jedrskim materialom poteka v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Po potrebi se trgovino z jedrskim materialom uredi z določbami posebnega sporazuma, ki se sklene med Evropsko Skupnostjo za atomsko energijo in Republiko Armenijo.

NASLOV IV

DOLOČBE O GOSPODARSTVU IN NALOŽBAH

POGLAVJE I

DELOVNI POGOJI

Člen 20

1. Ob upoštevanju zakonov, pogojev in postopkov, ki se uporabljajo v državah članicah, si Skupnost in države članice prizadevajo, da bi zagotovile, da armenski državljani, ki so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, niso diskriminirani zaradi svojega državljanstva v primerjavi z državljani države članice glede delovnih pogojev, nadomestil ali odpuščanja.

2. Ob upoštevanju zakonov, pogojev in postopkov, ki se uporabljajo v Republiki Armeniji, Republika Armenija zagotovi, da državljani držav članic, ki so zakonito zaposleni na ozemlju Republike Armenije, niso diskriminirani zaradi svojega državljanstva glede delovnih pogojev, nadomestil ali odpuščanja delavcev.

Člen 21

Svet za sodelovanje preuči, kaj je mogoče izboljšati pri delovnih pogojih za poslovneže v skladu z mednarodnimi obveznostmi pogodbenic, vključno z obveznostmi z Bonske konference KVSE.

Člen 22

Svet za sodelovanje pripravi priporočila za izvajanje členov 20 in 21.

POGLAVJE II

POGOJI, KI VPLIVAJO NA USTANAVLJANJE IN POSLOVANJE DRUŽB

Člen 23

1. Skupnost in njene države članice za ustanavljanje armenskih družb, kot je določeno v členu 25(d), zagotavljajo obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki velja za družbe katere koli tretje države.

2. Brez poseganja v pridržke, navedene v Prilogi IV, Skupnost in njene države članice za delovanje hčerinskih družb armenskih družb, ki so ustanovljene na njihovem ozemlju zagotavljajo obravnavo, ki glede njihovega delovanja ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavljajo družbam Skupnosti.

3. Skupnost in njene države članice zagotavljajo podružnicam armenskih družb, ustanovljenim na njihovih ozemljih, obravnavo, ki glede njihovega delovanja ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavljajo podružnicam družb katere koli tretje države.

4. Republika Armenija za ustanavljanje družb Skupnosti, kot je opredeljeno v členu 25(d), zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja armenskim družbam ali družbam katere koli tretje države, kar je bolj ugodno, in za delovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti, ustanovljenih na njenem ozemlju, zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki velja za njene družbe ali podružnice oziroma družbe ali podružnice katere koli tretje države, kar je ugodnejše.

Člen 24

1. Brez poseganja v določbe iz člena 97, se določbe iz člena 23 ne uporabljajo za zračni prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz.

2. Vendar pa za dejavnosti, kot je navedeno spodaj, ki jih opravljajo pomorske agencije za zagotavljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, vključno z intermodalnim prevozom, ki vključuje pomorski del prevozne verige, vsaka pogodbenica dovoli družbam druge pogodbenice trgovsko prisotnost na svojem ozemlju v obliki hčerinskih družb ali podružnic, pod pogoji ustanavljanja in poslovanja, ki niso manj ugodni od tistih, ki veljajo za njene družbe ali hčerinske družbe ali podružnice družb katere koli tretje države, kar je bolj ugodno, v skladu z zakonodajo in predpisi, ki se uporabljajo v vsaki pogodbenici.

3. Te dejavnosti vključujejo, niso pa omejene na:

(a) trženje in prodajo storitev pomorskega prevoza in sorodnih storitev z neposrednimi stiki s strankami, od ponudbe do izstavitve računa, ne glede na to, ali te storitve opravlja ali ponuja ponudnik storitev sam ali ponudniki storitev, s katerimi je ponudnik storitev sklenil stalne poslovne dogovore;

(b) nakup in uporabo, na lasten račun ali v imenu strank (in ponovna prodaja strankam) prevoza in sorodnih storitev, vključno z notranjim prevozom vseh vrst, zlasti po celinskih plovnih poteh, cesti in železnici, ki je potreben za ponujanje integriranih storitev;

(c) pripravo dokumentacije za prevozne dokumente, carinske dokumente ali druge dokumente v zvezi s poreklom in značilnostmi blaga, ki se prevaža;

(d) zagotavljanje poslovnih informacij na kateri koli način, vključno z računalniškimi informacijskimi sistemi in elektronsko izmenjavo podatkov (ob upoštevanju vseh nediskriminatornih omejitev glede telekomunikacij);

(e) sklepanje poslovnih dogovorov, vključno z udeležbo v kapitalu družbe in zaposlovanjem lokalnega osebja (oziroma v primeru tujega osebja v skladu z ustreznimi določbami tega sporazuma) s katero koli lokalno pomorsko agencijo;

(f) organiziranje v imenu družb, med drugim pristanka plovil ali po potrebi prevzema tovora.

Člen 25

V tem sporazumu:

(a) "družba Skupnosti" oziroma "armenska družba" pomeni družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Republike Armenije z registriranim sedežem ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Republike Armenije. Če pa ima družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice oziroma Republike Armenije, samo svoj registriran sedež na ozemlju Skupnosti ali Republike Armenije, se taka družba šteje za družbo Skupnosti oziroma Republike Armenije, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic oziroma Republike Armenije;

(b) "hčerinska družba" neke družbe pomeni družbo pod dejanskim nadzorom prve družbe;

(c) "podružnica" družbe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(d) "pravica do ustanavljanja" pomeni za družbe Skupnosti ali Armenije iz točke (a) pravico, da začno izvajati gospodarske dejavnosti v obliki ustanavljanja hčerinskih družb in podružnic v Republiki Armeniji oziroma v Skupnosti;

(e) "delovanje" pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(f) "gospodarske dejavnosti" pomenijo industrijske, trgovinske in strokovne dejavnosti.

Glede mednarodnega pomorskega prevoza vključno z intermodalnimi dejavnostmi, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tudi za državljane držav članic oziroma Republike Armenije, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Republike Armenije, in za ladjarske družbe, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Republike Armenije in so pod nadzorom državljanov države članice oziroma državljanov Republike Armenije, če so njihova plovila registrirana v navedeni državi članici oziroma Republiki Armeniji v skladu z njihovo zakonodajo.

Člen 26

1. Ne glede na na katere koli druge določbe tega sporazuma se pogodbenici ne sme preprečiti, da sprejme ukrepe, v skladu z načelom varnega in skrbnega poslovanja, vključno z ukrepi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali da bi zagotovila celovitost in stabilnost finančnega sistema. V kolikor ti ukrepi niso v skladu z določbami tega sporazuma, se ne uporabijo kot sredstvo s katerim bi se pogodbenica izognila obveznostim po tem sporazumu.

2. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

3. V tem sporazumu izraz "finančne storitve" pomeni dejavnosti, opisane v Prilogi III.

Člen 27

Določbe tega sporazuma ne posegajo v uporabo katerega koli ukrepa s strani ene ali druge pogodbenice potrebnega, da se prepreči uporaba tega sporazuma z namenom obida njenih ukrepov glede dostopa tretje države na njen trg.

Člen 28

1. Ne glede na določbe poglavja I tega naslova ima družba Skupnosti oziroma armenska družba, ustanovljena na ozemlju Republike Armenije oziroma Skupnosti pravico v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavno zakonodajo države gostiteljice tako ustanovljene družbe na ozemlju Republike Armenije oziroma Skupnosti zaposliti ali imeti zaposlene delavce državljane držav članic Skupnosti oziroma Republike Armenije pod pogojem, da so te osebe ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2 in da so zaposleni izključno pri družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo takih delavcev veljajo samo za čas take zaposlitve.

2. Ključno osebje zgoraj navedenih družb, v nadaljnjem besedilu "organizacij", so "premeščenci znotraj podjetja", kot so opredeljeni v točki (c) v spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile zadevne osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni družbeniki (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred tako premestitvijo:

(a) osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki vodijo zlasti upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, kar vključuje:

- vodenje podjetja, njegovega oddelka ali pododdelka,

- nadziranje in usmerjanje drugih nadzornih, strokovnih ali poslovodnih delavcev,

- pooblastilo za zaposlovanje in odpuščanje ali priporočanje zaposlovanja, odpuščanja ali drugih kadrovskih ukrepov;

(b) osebe, zaposlene v organizaciji s posebnimi znanji, bistvenimi za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za podjetje, izraža tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje;

(c) "premeščenec znotraj podjetja" je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, premestitev pa mora biti opravljena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) navedene organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 29

1. Pogodbenici se trudita, da se izogneta sprejemanju ukrepov, ki zaostrujejo pogoje za ustanavljanje in poslovanje družb druge pogodbenice v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo na dan pred datumom podpisa sporazuma.

2. Določbe tega člena ne posegajo v člen 37: primere iz člena 37 urejajo izključno njegove določbe.

3. V duhu partnerstva in sodelovanja in v skladu z določbami člena 43 vlada Republike Armenije obvesti Skupnost o namenu predlagati novo zakonodajo ali sprejeti nove predpise, ki bi lahko poostrili pogoje za ustanavljanje in poslovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti v Republiki Armeniji v primerjavi s stanjem, obstoječim na dan pred datumom podpisa sporazuma. Skupnost lahko zahteva od Republike Armenije, da ji posreduje osnutke takšne zakonodaje ali predpisov in da se o teh osnutkih posvetuje.

4. Če bi sprejem nove zakonodaje ali predpisov v Republiki Armeniji poostril pogoje za poslovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti, ustanovljenih v Republiki Armeniji, v primerjavi s stanjem, obstoječim na dan podpisa tega sporazuma, se takšna zakonodaja ali predpisi ne uporabljajo tri leta po začetku veljavnosti ustreznih zakonov za tiste hčerinske družbe in podružnice, ki so že ustanovljene v Republiki Armeniji na dan začetka veljavnosti ustreznega zakona.

POGLAVJE III

ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV MED SKUPNOSTJO IN REPUBLIKO ARMENIJO

Člen 30

1. V skladu z določbami tega poglavja se pogodbenici zavezujeta, da bosta sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi bosta postopno omogočili, čezmejno opravljanje storitev družbam Skupnosti ali armenskim družbam, ustanovljenim v državi pogodbenici, ki ni država osebe, kateri so te storitve namenjene, z upoštevanjem razvoja storitvenih sektorjev v pogodbenicah.

2. Svet za sodelovanje pripravi priporočila za izvajanje odstavka 1.

Člen 31

Pogodbenici sodelujeta z namenom razvoja tržno usmerjenega storitvenega sektorja v Republiki Armeniji.

Člen 32

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do mednarodnega pomorskega trga in prometa na trgovinski osnovi:

(a) zgoraj navedena določba ne posega v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije Združenih narodov o Kodeksu vedenja linijskih konferenc, kot jih uporablja ena ali druga pogodbenica tega sporazuma. Ladjarji, ki niso člani Konference, lahko prosto konkurirajo Konferenci, dokler se ravnajo po načelu lojalne konkurence na trgovinski osnovi;

(b) pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost poslovanju v skladu z načelom svobodne konkurence, kot bistvene značilnosti trgovine s suhim in tekočim razsutim tovorom.

2. Pri uporabi načel iz odstavka 1 pogodbenici:

(a) od začetka veljavnosti tega sporazuma ne uporabljata določb o delitvi tovora iz dvostranskih sporazumov med katero koli državo članico Skupnosti in nekdanjo Sovjetsko zvezo;

(b) ne vključujeta klavzul o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami, razen v izjemnih okoliščinah, ko bi prevozniki v linijskem prevozu po morju iz ene ali druge pogodbenice tega sporazuma sicer ne imeli učinkovite možnosti za redno trgovsko linijo z zadevno tretjo državo;

(c) prepovedujeta dogovore o delitvi tovora v prihodnjih dvostranskih sporazumih o trgovini s suhim in tekočim razsutim tovorom;

(d) ob začetku veljavnosti tega sporazuma odpravita vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu.

3. Vsaka pogodbenica med drugim zagotavlja ladjam, ki jih upravljajo državljani ali družbe druge pogodbenice obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo priznava svojim ladjam za dostop do pristanišč, odprtih za mednarodno trgovino, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev v pristaniščih, ter s tem povezanih pristojbin in dajatev, carinskih objektov in določitve privezov ter naprav za natovarjanje in raztovarjanje.

4. Državljani in družbe Skupnosti, ki ponujajo storitve mednarodnega pomorskega prevoza lahko ponujajo storitve mednarodnega pomorskega prevoza in mednarodnega prevoza po rekah na celinskih plovnih poteh Republike Armenije in vice versa.

Člen 33

Za zagotovitev usklajenega razvoja prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi tržnimi potrebami, se lahko pogoji vzajemnega dostopa na trg in zagotavljanja storitev v prevozu po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh in, če je primerno, v zračnem prometu uredijo s posebnimi sporazumi, o katerih se bosta pogodbenici dogovorili po začetku veljavnosti tega sporazuma.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 34

1. Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2. Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju vsake od pogodbenic, četudi le občasno, povezane z izvajanjem javne oblasti.

Člen 35

Za namen tega naslova določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo uporabe svojih zakonov in drugih predpisov v zvezi z vstopom fizičnih oseb v državo in bivanjem v njej, zaposlitvijo, delovnimi pogoji, prijavo stalnega prebivališča, in opravljanjem storitev, pod pogojem, da jih pogodbenici ne uporabljata tako, da bi z uporabo izničili ali omejili koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Zgoraj navedena določba ne posega v uporabo člena 34.

Člen 36

Družbe, ki so pod nadzorom in v izključni lasti armenskih družb in družbe Skupnosti so skupaj tudi upravičenci določb iz poglavij II, III in IV.

Člen 37

Obravnava, ki jo zagotavlja ena pogodbenica drugi na podlagi tega sporazuma od enega meseca pred začetkom veljavnosti ustreznih obveznosti iz Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) za sektorje ali za ukrepe, ki so zajeti v GATS, v nobenem primeru ne sme biti bolj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja takšna prva pogodbenica na podlagi določb GATS za vsak storitveni sektor, podsektor in način zagotavljanja storitev.

Člen 38

Za namene poglavij II, III in IV se ne upošteva obravnava, ki jo zagotavljajo Skupnost, države članice ali Republika Armenija v skladu z obveznostmi iz sporazumov o gospodarski integraciji, v skladu z načeli člena V GATS.

Člen 39

1. Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, odobreno v skladu z določbami tega naslova se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2. Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi pogodbenicama preprečevala sprejem ali uveljavitev ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3. Nobena določba iz tega naslova se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Republiki Armeniji pri uporabi ustreznih določb svoje davčne zakonodaje preprečevalo razlikovanje med davkoplačevalci, ki so v različnih položajih, zlasti glede na kraj njihovega bivanja.

Člen 40

Brez poseganja v člen 28, se določbe poglavij II, III in IV tega sporazuma ne razlagajo, da bi lahko omogočile:

- državljanom držav članic oziroma Republike Armenije, da bi v kakršni koli vlogi vstopali na ozemlje Republike Armenije oziroma Skupnosti ali tam bivali, zlasti kakor delničarji ali partnerji v družbi ali direktorji ali zaposleni v družbi ali ponudniki ali prejemniki storitev,

- hčerinskim družbam ali podružnicam armenskih družb v Skupnosti, da na ozemlju Skupnosti zaposlijo ali zaposlujejo državljane Republike Armenije,

- hčerinskim družbam ali podružnicam družb Skupnosti v Republiki Armeniji, da na ozemlju Republike Armenije zaposlijo ali zaposlujejo državljane držav članic,

- armenskim družbam ali hčerinskim družbam ali podružnicam armenskih družb v Skupnosti, da armenskim državljanom omogočajo, da na podlagi pogodb o začasni zaposlitvi delajo za in pod nadzorom drugih oseb,

- družbam Skupnosti ali hčerinskim družbam ali podružnicam družb Skupnosti v Armeniji, da državljanim držav članic omogočajo, da na podlagi pogodb o začasni zaposlitvi delajo za in pod nadzorom drugih oseb.

POGLAVJE V

TEKOČA PLAČILA IN KAPITAL

Člen 41

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta med prebivalci Skupnosti in Republike Armenije v prosto konvertibilni valuti dovolili vsa tekoča plačila, ki so povezana s pretokom blaga, oseb in storitev, izvedenim v skladu z določbami tega sporazuma.

2. Glede transakcij na kapitalski račun plačilne bilance se od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotavljajo prost pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu s predpisi države gostiteljice in z naložbami v skladu z določbami poglavja II, kakor tudi za likvidacijo ali repatriacijo teh naložb ali kakršnega koli dobička, ki iz njih izvira.

3. Brez poseganja v določbe odstavka 2 ali odstavka 5, se od začetka veljavnosti tega sporazuma ne uvedejo nobene nove devizne omejitve na pretok kapitala in s tem povezanimi tekočimi plačili med prebivalci Skupnosti in Republike Armenije, obstoječi dogovori pa se ne poostrijo.

4. Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da zaradi pospeševanja uresničevanja ciljev tega sporazuma omogočita lažji pretok oblik kapitala med Skupnostjo in Republiko Armenijo, razen tistih iz odstavka 2.

5. V skladu s tem členom lahko Republika Armenija, dokler ni vzpostavljena popolna konvertibilnost armenske valute v smislu člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v izrednih okoliščinah uvede devizne omejitve za odobravanje ali najemanje kratkoročnih in srednjeročnih finančnih posojil, če se takšne omejitve uvedejo za Republiko Armenijo za odobritev takšnih posojil in so dovoljene v skladu s statusom Republike Armenije v IMF. Republika Armenija uporablja te omejitve na nediskriminatoren način. Uporabljajo se na način, ki čim manj moti izvajanje tega sporazuma. Republika Armenija nemudoma obvesti Svet za sodelovanje o uvedbi takšnih ukrepov in o vseh spremembah teh ukrepov.

6. Če v izrednih okoliščinah pretok kapitala med Skupnostjo in Republiko Armenijo povzroči ali grozi, da bo povzročil resne težave pri delovanju tečajne ali monetarne politike v Skupnosti ali Republiki Armeniji, lahko Skupnost oziroma Republika Armenijo brez poseganja v odstavka 1 in 2 za največ šest mesecev sprejmeta zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Republiko Armenijo, če so taki ukrepi nujno potrebni.

POGLAVJE VI

ZAŠČITA INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE

Člen 42

1. V skladu z določbami tega člena in Priloge II Republika Armenija nadaljuje z izboljševanjem zaščite pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine z namenom, da ob koncu petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi raven zaščite, ki je podobna ravni zaščite v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

2. Ob koncu petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Republika Armenija pristopi k večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine iz odstavka 1 Priloge II, katerih pogodbenice so države članice ali ki jih države članice de facto uporabljajo v skladu z ustreznimi določbami teh konvencij.

NASLOV V

ZAKONODAJNO SODELOVANJE

Člen 43

1. Pogodbenici priznavata, da je približevanje obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Armenije zakonodaji Skupnosti pomemben pogoj za krepitev gospodarskih vezi med RepublikoArmenijo in Skupnostjo. Republika Armenija si prizadeva postopno zagotoviti združljivost svoje zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

2. Približevanje zakonodaje zajema zlasti naslednja področja: carinsko pravo, pravo družb, bančno pravo, računovodstvo družb in obdavčenje družb, intelektualno lastnino, varstvo delavcev pri delu, finančne storitve, pravila konkurence, javna naročila, varstvo zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, okolje, varstvo potrošnikov, posredno obdavčevanje, tehnična pravila in standarde, jedrsko pravo in predpise ter prevoz.

3. Skupnost zagotavlja Republiki Armeniji tehnično pomoč pri izvajanju teh ukrepov, ki lahko med drugim vključuje:

- izmenjavo strokovnjakov,

- zagotavljanje zgodnjih informacij, zlasti o ustrezni zakonodaji,

- organizacijo seminarjev,

- izobraževanje in usposabljanje,

- pomoč pri prevajanju zakonodaje Skupnosti v ustreznih sektorjih.

4. Pogodbenici soglašata, da bosta preučili način uporabe svoje zakonodaje na področju konkurence v primerih, ko je prizadeta njuna medsebojna trgovina.

NASLOV VI

GOSPODARSKO SODELOVANJE

Člen 44

1. Skupnost in Republika Armenija vzpostavita gospodarsko sodelovanje s ciljem prispevati k procesu reforme in okrevanja gospodarstva in trajnostnemu razvoju Republike Armenije. To sodelovanje bo okrepilo obstoječe gospodarske vezi v korist obeh pogodbenic.

2. Usmeritve in drugi ukrepi bodo zasnovani v smeri gospodarskih in družbenih reform in prestrukturiranja gospodarskega in trgovinskega sistema v Republiki Armeniji, vodile jih bodo potrebe trajnosti in skladnega družbenega razvoja; v celoti bodo zajete tudi zahteve varstva okolja.

3. V ta namen bo sodelovanje osredotočeno zlasti na gospodarski in družbeni razvoj, razvoj človeških virov, podporo družbam (vključno s privatizacijo, spodbujanjem in varstvom naložb, malimi in srednje velikimi podjetji), rudarstvo in surovine, znanost in tehnologijo, kmetijstvo in prehrano, energetiko, prevoz, turizem, telekomunikacije, finančne storitve, preprečevanje pranja denarja, trgovino, carine, sodelovanje na področju statistike, informacije in komunikacije, varstvo okolja in regionalno sodelovanje.

4. Posebna pozornost se posveti ukrepom, ki lahko utrjujejo sodelovanje med Neodvisnimi državami Zakavkazja ter z drugimi sosednjimi državami, z namenom spodbujanja usklajenega regionalnega razvoja.

5. Gospodarsko sodelovanje in druge oblike sodelovanja, predvidene s tem sporazumom, se, kjer je to primerno, lahko podpre s tehnično pomočjo Skupnosti, ob upoštevanju ustrezne uredbe Sveta, ki se uporablja za tehnično pomoč v Neodvisnih državah, prednostnih nalog, ki so bile sprejete v okviru programa v zvezi s tehnično pomočjo Skupnosti Republiki Armeniji, ter uveljavljenih postopkov usklajevanja in izvajanja.

Člen 45

Sodelovanje na področju blagovne menjave in trgovine s storitvami

Pogodbenici bosta sodelovali z namenom zagotoviti, da mednarodna trgovina Republike Armenije poteka v skladu s pravili STO.

Tako sodelovanje vključuje posebne zadeve, povezane z olajševanjem trgovine, vključno:

- oblikovanje politike o trgovini in trgovinskih zadevah, vključno s plačili in klirinškim sistemom,

- pripravo ustrezne zakonodaje,

- nadaljnjo pomoč za pripravo za kasnejši vstop Republike Armenije v STO.

Člen 46

Industrijsko sodelovanje

1. Cilj sodelovanja je predvsem pospeševanje:

- razvoja poslovnih vezi med gospodarskimi subjekti obeh pogodbenih strani,

- sodelovanja Skupnosti pri naporih Republike Armenije za prestrukturiranje gospodarstva in nato za privabljanje naložb v njeno gospodarstvo,

- izboljšanja upravljanja,

- razvoja ustreznih trgovinskih pravil in prakse,

- varstva okolja.

2. Določbe tega člena ne vplivajo na izvajanje predpisov Skupnosti o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja.

Člen 47

Spodbujanje in zaščita naložb

1. Ob upoštevanju ustreznih pristojnosti in pooblastil Skupnosti in držav članic je cilj sodelovanja ustvariti ugodno naložbeno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, predvsem z izboljšanjem pogojev za zaščito naložb, prenos kapitala ter izmenjavo informacij o možnostih za naložbe.

2. Cilji sodelovanja so zlasti:

- sklepanje sporazumov med državami članicami in Republiko Armenijo o spodbujanju in zaščiti naložb, kjer je to primerno,

- sklepanje sporazumov med državami članicami in Republiko Armenijo o izogibanju dvojnemu obdavčenju, kjer je to primerno,

- ustvarjanje ugodnih naložbenih pogojev z namenom pritegniti tuje naložbe v armensko gospodarstvo,

- vzpostavitev stabilnega in primernega poslovnega prava in pogojev, ter izmenjava informacij o zakonih in drugih predpisih in upravni praksi na področju naložb,

- izmenjava informacij o naložbenih priložnostih, med drugim na trgovinskih sejmih, razstavah, trgovinskih tednih in drugih prireditvah.

Člen 48

Javna naročila

Pogodbenici sodelujeta pri razvoju pogojev za odprto in konkurenčno dodeljevanje naročil za blago in storitve, zlasti preko javnih razpisov.

Člen 49

Sodelovanje na področju standardov in ugotavljanje skladnosti

1. Sodelovanje med pogodbenicama spodbuja usklajevanje z mednarodnimi kriteriji, načeli in smernicami na področju kakovosti. Potrebni ukrepi bodo pospešili napredek k medsebojnemu priznavanju na področju ugotavljanja skladnosti ter k izboljšanju kakovosti armenskih izdelkov.

2. V ta namen si pogodbenici prizadevata sodelovati pri projektih tehnične pomoči, ki bodo:

- spodbujali ustrezno sodelovanje z organizacijami in institucijami, specializiranimi za ta področja,

- spodbujali uporabo tehničnih predpisov Skupnosti ter izvajanje evropskih standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti,

- omogočili izmenjavo izkušenj in tehničnih informacij na področju upravljanja kakovosti.

Člen 50

Rudarstvo in surovine

1. Cilj pogodbenic je povečati naložbe in trgovino na področju rudarstva in surovin.

2. Sodelovanje se zlasti osredotoči na naslednja področja:

- izmenjava informacij o pričakovanjih v rudarskem sektorju in sektorju barvnih kovin,

- vzpostavitev pravne podlage za sodelovanje,

- trgovinske zadeve,

- sprejem in izvajanje okoljske zakonodaje,

- izobraževanje in usposabljanje,

- varstvo v rudarstvu.

Člen 51

Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije

1. Pogodbenici spodbujata sodelovanje pri civilnih znanstvenih raziskavah in tehnološkem razvoju (RTR) na podlagi vzajemnih koristi in z upoštevanjem razpoložljivosti sredstev, primernega dostopa do njunih lastnih programov in ob upoštevanju ustrezne ravni učinkovite zaščite pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2. Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije obsega:

- izmenjavo znanstvenih in tehničnih informacij,

- skupne razvojne in tehnološko raziskovalne dejavnosti,

- usposabljanje ter programi izmenjave znanstvenikov, raziskovalcev in tehnikov, ki se ukvarjajo s raziskavami in tehnološkim razvojem na obeh straneh.

Če ima takšno sodelovanje obliko dejavnosti, ki vključujejo izobraževanje in/ali usposabljanje, se mora izvajati v skladu z določbami iz člena 52.

Pogodbenici lahko na podlagi medsebojnega sporazuma vzpostavita druge oblike znanstvenega in tehnološkega sodelovanja.

Pri tem sodelovanju se posebno pozornost posveti prerazporeditvi znanstvenikov, inženirjev, raziskovalcev in tehnikov, ki sodelujejo ali so sodelovali pri raziskavah in/ali proizvodnji orožja za množično uničevanje.

3. Sodelovanje iz tega člena se izvaja v skladu s posebnimi dogovori, o katerih se pogodbenici pogajata in jih skleneta po postopkih, ki jih sprejmeta, in ki med drugim vsebujejo ustrezne določbe o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Člen 52

Izobraževanje in usposabljanje

1. Pogodbenici sodelujeta z namenom dviga ravni splošne izobrazbe in poklicnih kvalifikacij v Republiki Armeniji v javnem in zasebnem sektorju.

2. Sodelovanje se zlasti osredotoči na naslednja področja:

- posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja in usposabljanja v Republiki Armeniji, vključno s sistemom izdajanja potrdil visokošolskih zavodov in visokošolskih diplom,

- usposabljanje vodstvenih delavcev v javnem in zasebnem sektorju in državnih uradnikov na prednostnih področjih, ki bodo še določeni,

- sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami ter med izobraževalnimi ustanovami in podjetji,

- možnost izmenjave učiteljev, diplomantov, upravljalcev, mladih znanstvenikov in raziskovalcev ter mladih,

- spodbujanje poučevanja na področju evropskih študij v ustreznih institucijah,

- poučevanje jezikov Skupnosti,

- podiplomsko usposabljanje konferenčnih tolmačev,

- usposabljanje novinarjev,

- usposabljanje mentorjev.

3. Možnost sodelovanja ene pogodbenice v ustreznih programih druge pogodbenice na področju izobraževanja in usposabljanja se lahko predvidi v skladu z njunimi postopki in, kjer je primerno, se vzpostavijo še institucionalni okviri in načrti za sodelovanje na podlagi udeležbe Republike Armenije v programu Tempus.

Člen 53

Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor

Namen sodelovanja na tem področju je izvajanje agrarne reforme, modernizacija, privatizacija in prestrukturiranje kmetijstva, živilskopredelovalnega in storitvenega sektorja v Republiki Armeniji, razvoj notranjega trga in tujih trgov za armenske proizvode, v skladu s pogoji, ki zagotavljajo varstvo okolja, ob upoštevanju nujnosti izboljšanja varstva oskrbe s hrano in razvoja kmetijskih dejavnosti, predelave in distribucije kmetijskih proizvodov. Cilj pogodbenic je tudi postopno približevanje armenskih standardov tehničnim predpisom Skupnosti o industrijskih in kmetijskih živilskih proizvodih, vključno s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi.

Člen 54

Energetika

1. V skladu z načeli tržnega gospodarstva in Evropsko energetsko listino ter ob upoštevanju Pogodbe o energetski listini ter Protokola o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki, pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta postopno združitev energetskih trgov v Evropi.

2. Sodelovanje med drugim vključuje naslednja področja:

- oblikovanje in razvoj energetske politike,

- izboljšanje vodenja in ureditve elektroenergetskega sektorja v skladu s tržnim gospodarstvom,

- izboljšanje energetske oskrbe, vključno z varnostjo oskrbe, na gospodaren in okolju neškodljiv način,

- spodbujanje varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti ter izvajanja Protokola k Energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki,

- modernizacija energetske infrastrukture,

- izboljšanje energetskih tehnologij za preskrbo in uporabo vseh vrst energije,

- upravljanje in tehnično usposabljanje v sektorju energetike,

- prevoz in tranzit energetskih materialov in proizvodov,

- uvedba vrste institucionalnih, pravnih, davčnih in drugih pogojev, nujnih za vzpodbuditev trgovine in naložb na področju energetike,

- razvoj hidroelektrične energije in drugih obnovljivih virov energije.

3. Pogodbenici si izmenjata ustrezne informacije o naložbenih projektih v sektorju energetike, zlasti glede izgradnje in obnove naftnega in plinskega omrežja ali drugih načinov za prevoz energentov. Pogodbenici sodelujeta z namenom čimbolj učinkovitega izvajanja določb iz naslova IV in iz člena 47 glede naložb v sektorju energetike.

Člen 55

Okolje

1. Ob upoštevanju Evropske energetske listine in izjave konference v Luzernu 1993 ter ob upoštevanju Pogodbe o energetski listini in zlasti njenega člena 19 ter Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki, pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju varovanja okolja in zdravja ljudi.

2. Cilj sodelovanja je boj proti onesnaževanju okolja in predvsem:

- učinkovit nadzor nad ravnijo onesnaževanja in ocenjevanje okolja; sistem obveščanja o stanju okolja,

- boj proti lokalnemu, regionalnemu in čezmejnemu onesnaževanju zraka in vode,

- ekološka obnova,

- trajnostna, energetsko in okoljsko učinkovita proizvodnja in raba energije,

- varnost industrijskih obratov,

- razvrščanje kemikalij in varno ravnanje z njimi,

- kakovost vode,

- zmanjševanje količine odpadkov, njihova reciklaža in varno odlaganje, izvajanje Baselske konvencije,

- vpliv kmetijstva, erozije zemlje in onesnaževanja s kemikalijami, na okolje,

- varstvo gozdov,

- ohranjanje biološke raznolikosti, zaščitenih območij in trajnostne uporabe in ravnanja z biološkimi viri,

- načrtovanje rabe prostora, vključno z gradbeništvom in urbanističnim načrtovanjem,

- uporaba ekonomskih in fiskalnih instrumentov,

- globalne podnebne spremembe,

- okoljsko izobraževanje in ozaveščanje,

- tehnična pomoč za sanacijo območij, ki jih je prizadela radioaktivnost, in spopadanje z zdravstvenimi in družbenimi težavami, ki so povezane z njimi,

- izvajanje Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje iz Espooja.

3. Sodelovanje se odvija predvsem v obliki:

- načrtovanja za ravnanja v primeru nesreč in drugih izrednih razmer,

- izmenjave informacij in strokovnjakov, vključno s strokovnjaki s področja prenosa čistih tehnologij in varne ter okolju neškodljive uporabe biotehnologij,

- skupnih raziskovalnih dejavnosti,

- približevanja zakonodaje standardom Skupnosti,

- okoljskega izobraževanja in krepitvijo institucij,

- sodelovanja na regionalni ravni, vključno s sodelovanjem v okviru Evropske agencije za okolje, in na mednarodni ravni,

- razvoja strategij, še zlasti glede globalnih vprašanj in vprašanj v zvezi s podnebjem, ter za doseganje trajnostnega razvoja,

- presoje vplivov na okolje.

Člen 56

Prevoz

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju prometa.

Cilj tega sodelovanja je med drugim prestrukturiranje in posodobitev prometnih sistemov in omrežij v Republiki Armeniji ter razvoj in po potrebi zagotavljanje združljivosti prometnih sistemov z namenom vzpostavitve globalnega prometnega sistema. Posebej je treba obravnavati delovanje tradicionalnih komunikacijskih povezav med Neodvisnimi državami Zakavkazja in z drugimi sosednjimi državami.

Sodelovanje med drugim zajema:

- posodobitev vodenja in poslovanja cestnega prometa, železnice, pristanišč in letališč,

- posodobitev in razvoj železnic, vodnih poti, cest, pristanišč, letališč in infrastrukture za zračno plovbo, vključno s posodobitvijo glavnih prometnih poti, ki so v skupnem interesu ter čezevropskih povezav za navedene načine prevoza, zlasti tistih, ki so povezane s projektom Traceca,

- spodbujanje in razvoj multimodalnega prevoza,

- spodbujanje skupnih raziskovalnih in razvojnih programov,

- pripravo zakonodajnega in institucionalnega okvira za razvoj in izvajanje politike, vključno s privatizacijo prevoznega sektorja.

Člen 57

Poštne storitve in telekomunikacije

V mejah svojih pooblastil in pristojnosti pogodbenici širita in krepita sodelovanje na naslednjih področjih:

- oblikovanje politik in smernic za razvoj sektorja telekomunikacij in poštnih storitev,

- razvoj načel tarifne politike in trženja telekomunikacij in poštnih storitev,

- prenos tehnologije ter znanja in izkušenj, vključno z Evropskimi tehničnimi standardi in sistemom izdajanja certifikatov,

- spodbujanje razvoja telekomunikacijskih projektov in projektov poštnih storitev in pridobivanje naložb,

- povečanje učinkovitosti in kakovosti nudenja telekomunikacij in poštnih storitev, med drugim z liberalizacijo dejavnosti podsektorjev,

- napredna uporaba telekomunikacij, zlasti na področju elektronskega prenosa sredstev,

- upravljanje telekomunikacijskih omrežij in njihova optimizacija,

- ustrezna pravna podlaga za nudenje telekomunikacijskih in poštnih storitev ter za uporabo radiofrekvenčnega spektra,

- usposabljanje na področju telekomunikacij in poštnih storitev za poslovanje pod tržnimi pogoji.

Člen 58

Finančne storitve

Cilj sodelovanja je zlasti olajšanje vključevanja Republike Armenije v splošno sprejete sisteme medsebojnih poravnav. Tehnična pomoč je osredotočena na:

- razvoj bančnih in finančnih storitev, razvoj skupnega trga kreditnih virov, vključitev Republike Armenije v splošno sprejete sisteme medsebojnih poravnav,

- razvoj davčnega sistema in ustanov v Republiki Armeniji, izmenjava izkušenj in usposabljanje osebja,

- razvoj zavarovalniških storitev, ki bi med drugim vzpostavil ustrezen okvir za sodelovanje družb Skupnosti pri ustanavljanju skupnih vlaganj v zavarovalniškem sektorju v Republiki Armeniji, ter razvoj zavarovanja izvoznih kreditov.

To sodelovanje zlasti prispeva k hitrejšemu razvoju odnosov med Republiko Armenijo in državami članicami na področju finančnih storitev.

Člen 59

Regionalni razvoj

1. Pogodbenici krepita sodelovanje na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora.

2. V ta namen pogodbenici spodbujata izmenjavo informacij med državnimi, regionalnimi in lokalnimi organi oblasti o regionalni politiki in politiki načrtovanja rabe prostora ter o načinih oblikovanja regionalnih politik, s posebnim poudarkom na razvoju prikrajšanih območij.

Spodbujata tudi neposredne stike med zadevnimi regijami in javnimi organizacijami, odgovornimi za načrtovanje regionalnega razvoja, med drugim z namenom izmenjave metod in sredstev za spodbujanje regionalnega razvoja.

Člen 60

Sodelovanje na socialnem področju

1. Na področju zdravja in varstva pogodbenici razvijata medsebojno sodelovanje z namenom, da izboljšata raven varovanja zdravja in varstva delavcev.

Sodelovanje vključuje predvsem:

- izobraževanje in usposabljanje na področju zdravja in varstva, s poudarkom na sektorjih z visoko stopnjo tveganja,

- razvoj in spodbujanje preventivnih ukrepov za boj proti boleznim povezanimi z delom in drugimi z delom povezanimi težavami,

- preprečevanje tveganja hudih nesreč in ravnanje s strupenimi kemikalijami,

- raziskave za razvoj temeljnih znanj glede delovnega okolja in zdravja in varstva delavcev.

2. Pri zaposlovanju sodelovanje vključuje predvsem tehnično pomoč pri:

- optimizaciji trga delovne sile,

- posodobitvi storitev pri iskanju zaposlitve in storitev poklicnega svetovanja,

- načrtovanju in vodenju programov prestrukturiranja,

- spodbujanju razvoja lokalnega zaposlovanja,

- izmenjavi informacij o programih fleksibilnega zaposlovanja, vključno s programi, ki spodbujajo samozaposlovanje, ter pospešujejo podjetništvo.

3. Pogodbenici posvečata posebno pozornost sodelovanju na področju socialnega varstva, ki med drugim vključuje sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju reform socialnega varstva v Republiki Armeniji.

Cilj teh reform je razvijanje načinov socialnega varstva v Republiki Armeniji, kot jih poznajo tržna gospodarstva, in zajemajo vse oblike socialnega varstva.

Člen 61

Turizem

Pogodbenici povečujeta in razvijata medsebojno sodelovanje, ki zajema:

- olajševanje turistične menjave,

- povečevanje pretoka informacij,

- prenašanje znanja in izkušenj,

- preučevanje možnosti za skupno delo,

- sodelovanje med uradnimi turističnimi organi,

- usposabljanje za razvoj turizma.

Člen 62

Mala in srednje velika podjetja

1. Pogodbenici si prizadevata za razvoj in krepitev malih in srednje velikih podjetij in njihovih združenj ter za sodelovanje med MSP iz Skupnosti in Republike Armenije.

2. Sodelovanje vključuje tehnično pomoč na naslednjih področjih:

- razvoj zakonodajnega okvira za MSP,

- razvoj ustrezne infrastrukture (agencija za podporo MSP, komunikacije, pomoč pri oblikovanju sklada za MSP),

- razvoj tehnoloških parkov.

Člen 63

Informacije in komunikacije

Pogodbenici podpirata razvoj sodobnih načinov ravnanja z informacijami, vključno z mediji, in spodbujata učinkovito medsebojno izmenjavo informacij. Prednost dajeta programom, katerih namen je nuditi splošni javnosti osnovne informacije o Skupnosti in Republiki Armeniji, vključno, če je mogoče, z dostopom do podatkovnih zbirk, ob polnem spoštovanju pravic intelektualne lastnine.

Člen 64

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici tesno sodelujeta z namenom doseganja združljivosti njunih sistemov varstva potrošnikov. To sodelovanje lahko zajema izmenjavo podatkov o zakonodajnem delu in institucionalni reformi, oblikovanje trajnih sistemov za izmenjavo podatkov o nevarnih izdelkih, izboljšanje obveščenosti potrošnikov zlasti o cenah, značilnostih ponujenih izdelkov in storitev, razvoj izmenjav med predstavniki interesov potrošnikov, ter povečanje skladnosti politik varstva potrošnikov ter organizacijo seminarjev in usposabljanj.

Člen 65

Carine

1. Cilj sodelovanja je zagotoviti skladnost z vsemi določbami, ki naj bi bile sprejete v zvezi s trgovino in pošteno trgovino in doseči uskladitev carinskega sistema Republike Armenije s sistemom Skupnosti.

2. Sodelovanje vključuje zlasti:

- izmenjavo informacij,

- izboljšanje delovnih metod,

- uveljavitev kombinirane nomenklature in enotne upravne listine,

- medsebojno povezavo med tranzitnima sistemoma Skupnosti in Republike Armenije,

- poenostavitev pregledov in formalnosti glede prevoza blaga,

- podporo uvedbi sodobnih carinskih informacijskih sistemov,

- organizacijo seminarjev in usposabljanj.

Po potrebi se zagotavlja tehnična pomoč.

3. Brez poseganja v nadaljnje sodelovanje, predvideno v tem sporazumu in zlasti v členih 69 in 71, si upravni organi pogodbenic v carinskih zadevah medsebojno pomagajo v skladu z določbami Protokola, priloženega temu sporazumu.

Člen 66

Sodelovanje na področju statistike

Namen sodelovanja na tem področju je razvoj učinkovitega statističnega sistema, ki bo zagotavljal zanesljive statistične podatke, potrebne za podporo in spremljanje gospodarske reforme, in ki bodo pripomogli k razvoju zasebnega podjetništva v Republiki Armeniji.

Pogodbenici sodelujeta zlasti na naslednjih področjih:

- prilagoditev armenskega statističnega sistema mednarodnim metodam, standardom in klasifikaciji,

- izmenjava statističnih informacij,

- zagotavljanje potrebnih statističnih makro in mikroekonomskih informacij za izvajanje in vodenje gospodarskih reform.

V ta namen Skupnost zagotovi Republiki Armeniji tehnično pomoč.

Člen 67

Gospodarstvo

Pogodbenici olajšujeta potek gospodarske reforme in usklajevanje gospodarskih politik s sodelovanjem z namenom izboljšanja razumevanja temeljev njunih gospodarstev ter oblikovanje in izvajanje gospodarske politike v tržnem gospodarstvu. V ta namen si pogodbenici izmenjujeta informacije o makroekonomskih dosežkih in obetih.

Skupnost zagotovi tehnično pomoč z namenom, da:

- pomaga Republiki Armeniji v procesu gospodarske reforme z zagotavljanjem strokovnega svetovanja in tehnične pomoči,

- spodbuja sodelovanje med gospodarstveniki z namenom pospešiti prenos znanja in izkušenj za načrtovanje gospodarske politike in zagotovi, da je z rezultati raziskav v zvezi s to politiko seznanjen najširši krog ljudi.

NASLOV VII

SODELOVANJE V ZADEVAH, POVEZANIH Z DEMOKRACIJO IN ČLOVEKOVIMI PRAVICAMI

Člen 68

Pogodbenici sodelujeta pri vseh vprašanjih, ki zadevajo ustanovitev in krepitev demokratičnih institucij, vključno s tistimi, ki so potrebne za krepitev pravne države, za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnim pravom in načeli OVSE.

To sodelovanje poteka v obliki programov tehnične pomoči, namenjenih med drugim za pomoč pri pripravi ustrezne zakonodaje in drugih predpisov, izvajanju takšne zakonodaje; delovanju sodne veje oblasti; vlogi države v pravosodnih zadevah; ter delovanju volilnega sistema. Če je primerno, lahko vključuje usposabljanje. Pogodbenici spodbujata stike in izmenjave med svojimi državljani, regionalnimi in sodnimi organi oblasti, člani parlamenta in nevladnimi organizacijami.

NASLOV VIII

SODELOVANJE NA PODROČJU PREPREČEVANJA NEZAKONITIH DEJAVNOSTI IN PREPREČEVANJA IN NADZORA ILEGALNIH MIGRACIJ

Člen 69

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje z namenom preprečiti nezakonite dejavnosti, kot so:

- nezakonite gospodarske dejavnosti, vključno s korupcijo,

- nezakoniti posli z različnim blagom, vključno z industrijskimi odpadki,

- ponarejanje.

Sodelovanje na zgoraj navedenih področjih temelji na medsebojnih posvetovanjih in tesnih medsebojnih odnosih. Lahko se zagotovi tehnična in upravna pomoč, vključno za naslednja področja:

- pripravo notranje zakonodaje na področju preprečevanja nezakonitih dejavnosti,

- ustanavljanje informacijskih središč,

- izboljšanje učinkovitosti ustanov, odgovornih za preprečevanje nezakonitih dejavnosti,

- usposabljanje osebja in razvoj preiskovalne infrastrukture,

- oblikovanje obojestransko sprejemljivih ukrepov za preprečevanje nezakonitih dejavnosti.

Člen 70

Pranje denarja

1. Pogodbenici se strinjata, da si je nujno potrebno prizadevati in sodelovati z namenom preprečevanja, da se njuni finančni sistemi uporabljajo za pranje pridobljenih sredstev iz kriminalnih dejavnosti na splošno in še zlasti nedovoljenega prometa z mamili.

2. Sodelovanje na tem področju vključuje upravno in tehnično pomoč z namenom razvijanja primernih standardov za boj proti pranju denarja, ki so enaki standardom, sprejetim na tem področju v Skupnosti in mednarodnih forumih, še zlasti v Projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 71

Mamila

V okviru svojih pristojnosti in pooblastil pogodbenici sodelujeta pri povečevanju učinkovitosti politik in ukrepov proti nedovoljeni proizvodnji, preskrbi in prometu s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi, vključno s preprečevanjem zlorabe predhodnih kemikalij, ter pri spodbujanju preprečevanja in zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah. Sodelovanje na tem področju temelji na medsebojnem posvetovanju in tesnem sodelovanju med pogodbenicama glede ciljev in ukrepov na posameznih področjih, ki so povezani s prepovedanimi drogami.

Člen 72

Ilegalne migracije

1. Skupnost in Republika Armenija se strinjata, da bosta sodelovali z namenom preprečevanja in nadzora ilegalnih migracij. V ta namen:

- se Republika Armenija strinja, da bo ponovno sprejela vse svoje državljane, ki so nezakonito navzoči na ozemlju države članice, na zahtevo slednje in brez nadaljnjih formalnosti,

- se vsaka država članica strinja, da bo ponovno sprejela vse svoje državljane, kot so opredeljeni za namene Skupnosti, ki so nezakonito navzoči na ozemlju Republike Armenije, na zahtevo slednjega in brez nadaljnjih formalnosti.

Države članice in Republika Armenija bodo svojim državljanom zagotovile tudi ustrezne osebne dokumente za take namene.

2. Republika Armenija se strinja, da bo sklenila dvostranske sporazume z državami članicami, ki to zahtevajo, ki bodo urejali posebne obveznosti za ponovni sprejem, vključno z obveznostjo ponovnega sprejema državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva, ki so prišli na ozemlje take države članice iz Republike Armenije ali ki so prišli na ozemlje Republike Armenije iz katere koli take države članice.

3. Svet za sodelovanje preuči, s katerimi drugimi skupnimi prizadevanji bi bilo mogoče preprečevati in nadzorovati ilegalne migracije.

NASLOV IX

SODELOVANJE NA PODROČJU KULTURE

Člen 73

Pogodbenici se obvezujeta, da bosta pospeševali, spodbujali in olajševali sodelovanje na področju kulture. Sodelovanje se, kadar je to primerno, odvija v okviru programov kulturnega sodelovanja Skupnosti ali programov ene ali več držav članic, razvijajo se lahko tudi druge obojestransko zanimive dejavnosti.

NASLOV X

FINANČNO SODELOVANJE NA PODROČJU TEHNIČNE POMOČI

Člen 74

Da bi dosegli cilje tega sporazuma in v skladu s členi 75, 76 in 77 Republika Armenija prejema začasno finančno pomoč Skupnosti preko tehnične pomoči v obliki nepovratnih sredstev. Namen te pomoči je pospešiti gospodarsko prestrukturiranje Republike Armenije.

Člen 75

Ta finančna pomoč je zajeta v okviru programa TACIS iz ustrezne uredbe Sveta Skupnosti.

Člen 76

Cilji in področja finančne pomoči Skupnosti se določijo v okvirnem programu, ki odraža vzpostavljene prednostne naloge, o katerih se pogodbenici dogovorita z upoštevanjem potreb Republike Armenije, sposobnosti sektorjev, da to pomoč porabijo ter napredek pri reformah. Pogodbenici o tem obvestita Svet za sodelovanje.

Člen 77

Da bi omogočili optimalno porabo razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki tehnične pomoči Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, kot so države članice, druge države in mednarodne organizacije, kot so Mednarodna banka za obnovo in razvoj in Evropska banka za obnovo in razvoj.

NASLOV XI

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 78

Ustanovi se Svet za sodelovanje, ki nadzira izvajanje tega sporazuma. Sestane se enkrat letno na ministrski ravni. Z namenom doseganja ciljev tega sporazuma preučuje vsa pomembna vprašanja, ki izhajajo iz tega sporazuma in vsa druga dvostranska ali mednarodna vprašanja vzajemnega interesa. V dogovoru med pogodbenicama lahko Svet za sodelovanje pripravi ustrezna priporočila.

Člen 79

1. Svet za sodelovanje sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter člani vlade Republike Armenije na drugi strani.

2. Svet za sodelovanje določi svoj poslovnik.

3. Svetu za sodelovanje izmenoma predsedujeta predstavnik Skupnosti in član vlade Republike Armenije.

Člen 80

1. Svetu za sodelovanje pri opravljanju njegovih nalog pomaga Odbor za sodelovanje, ki ga sestavljajo predstavniki članov Sveta Evropske unije in članov Komisije Evropske skupnosti na eni strani in predstavniki Vlade Republike Armenije na drugi strani, običajno na ravni višjih državnih uradnikov. Funkcijo predsednika Odbora za sodelovanje izmenoma opravljata Skupnost in Republika Armenija.

Svet za sodelovanje v svojem poslovniku določi naloge Odbora za sodelovanje, ki vključujejo pripravo sestankov Sveta za sodelovanje in določajo delovanje Odbora.

2. Svet za sodelovanje lahko prenese katero koli svoje pooblastilo na Odbor za sodelovanje, ki bo zagotovil kontinuiteto med sestanki Sveta za sodelovanje.

Člen 81

Svet za sodelovanje lahko sprejme sklep o ustanovitvi katerega koli drugega posebnega odbora ali organa, ki mu lahko pomaga pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti, ter določi sestavo in dolžnosti takih odborov ali organov in način njihovega delovanja.

Člen 82

Pri preučevanju zadev, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma glede določb, ki se nanašajo na člen GATT/STO, Svet za sodelovanje v največji možni meri upošteva razlago zadevnega člena GATT/STO, ki jo na splošno uporabljajo članice STO.

Člen 83

Ustanovi se Parlamentarni odbor za sodelovanje. To je forum, v katerem se sestajajo člani državnega zbora Republike Armenije in člani Evropskega parlamenta ter si izmenjujejo mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih sam določi.

Člen 84

1. Parlamentarni odbor za sodelovanje sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani državnega zbora Republike Armenije na drugi strani.

2. Parlamentarni odbor za sodelovanje določi svoj poslovnik.

3. Parlamentarnemu odboru za sodelovanje izmenično predsedujeta Evropski parlament in državni zbor Republike Armenije v skladu z določbami njegovega poslovnika.

Člen 85

Parlamentarni odbor za sodelovanje lahko od Sveta za sodelovanje zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, ta pa potem odboru predloži zahtevane informacije.

Parlamentarni odbor za sodelovanje se obvešča o priporočilih Sveta za sodelovanje.

Parlamentarni odbor za sodelovanje lahko daje priporočila Svetu za sodelovanje.

Člen 86

1. V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavezujeta zagotavljati fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice v primerjavi z njenimi državljani nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenice, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice, vključno s pravicami v zvezi z intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino.

2. V mejah svojih pooblastil in pristojnosti pogodbenici:

- spodbujata sprejem arbitraže za reševanje sporov, ki nastanejo pri poslovnih transakcijah ali sodelovanju med gospodarskimi subjekti Skupnosti in Republike Armenije,

- soglašata, da lahko ob predložitvi spora razsodišču vsaka stranka v sporu, razen če pravilnik arbitražnega centra, ki sta ga pogodbenici izbrali, določa drugače, izbere svojega razsodnika, ne glede na njegovo državljanstvo, in da je lahko predsedujoči tretji razsodnik ali edini razsodnik državljan tretje države,

- svojim gospodarskim subjektom priporočata, da v medsebojnem soglasju izberejo pravo, ki se uporablja za njihovo pogodbo,

- spodbujata uporabo arbitražnih pravil, ki jih je izdala Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) in arbitraže centrov iz držav podpisnic Konvencije o priznavanju in izvajanju tujih arbitražnih razsodb, podpisane v New Yorku dne 10. junija 1958.

Člen 87

Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katere koli ukrepe:

(a) za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b) ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne omejujejo pogojev konkurence za izdelke, ki niso izrecno predvideni v vojaške namene;

(c) ki se ji zdijo nujni zaradi varnosti v primeru resnih notranjih nemirov, ki negativno vplivajo na vzdrževanje javnega reda in miru, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki predstavljajo vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela zaradi ohranjanja miru in mednarodne varnosti;

(d) ki se ji zdijo nujni zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti in zavez glede nadzora blaga in tehnologije z dvojno rabo.

Člen 88

1. Na področjih, ki jih zajema ta sporazum in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

- dogovori, ki jih Republika Armenija uporablja v razmerju do Skupnosti, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani in njihovimi družbami ali podjetji,

- dogovori, ki jih Skupnost uporablja v odnosu do Republike Armenije, ne povzročajo diskriminacije med armenskimi državljani in njihovimi družbami ali podjetji.

2. Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na kraj svojega prebivališča niso v enakem položaju.

Člen 89

1. Pogodbenici lahko Svetu za sodelovanje predložita vse spore glede uporabe ali razlage določb tega sporazuma.

2. Svet za sodelovanje lahko spor reši s priporočilom.

3. Če spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 2, lahko pogodbenica uradno obvesti sopogodbenico o imenovanju spravnega posredovalca; druga pogodbenica mora potem v dveh mesecih imenovati drugega spravnega posredovalca. Za uporabo tega postopka se šteje, da so Skupnost in države članice ena stranka v sporu.

Tretjega spravnega posredovalca imenuje Svet za sodelovanje.

Spravni posredovalci sprejemajo priporočila z večino glasov. Ta priporočila za pogodbenici niso zavezujoča.

4. Svet za sodelovanje lahko sestavi poslovnik za reševanje sporov.

Člen 90

Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene izmed njiju nemudoma preko ustreznih poti posvetujeta o obravnavi vseh zadev v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

Določbe tega člena ne vplivajo in ne posegajo v določbe členov 14, 89 in 95.

Člen 91

Obravnava Republike Armenije, ki je odobrena s tem sporazumom, v nobenem primeru ni bolj ugodna od tiste, ki jo države članice priznavajo druga drugi.

Člen 92

Za namene tega sporazuma izraz "pogodbenici" pomeni Republiko Armenijo na eni strani in Skupnost ali njene države članice ali Skupnost in države članice, v skladu z njihovimi pooblastili, na drugi strani.

Člen 93

Če zadeve, ki jih zajema ta sporazum, zajema tudi Pogodbo o energetski listini in njene protokole, se ob začetku veljavnosti za takšne zadeve uporablja Pogodba o energetski listini s protokoli, vendar le, če je taka uporaba v njej predvidena.

Člen 94

Ta sporazum se sklene za začetno obdobje 10 let. Ta sporazum se avtomatsko obnavlja vsako leto pod pogojem, da nobena pogodbenica ne odpove sporazuma s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici šest mesecev pred prenehanjem njegove veljavnosti.

Člen 95

1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

2. Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kake obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden to stori, predloži Svetu za sodelovanje, razen v posebno nujnih primerih, vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov imajo prednost tisti, ki najmanj motijo uresničevanje sporazuma. Če druga pogodbenica to zahteva, se takšni ukrepi nemudoma uradno sporočijo Svetu za Sodelovanje.

Člen 96

Priloge I, II, III in IV ter Protokol so sestavni del tega sporazuma.

Člen 97

Dokler se ne dosežejo enakovredne pravice za posameznike in gospodarske subjekte po tem sporazumu, ta sporazum nima vpliva na pravice, ki jim jih zagotavljajo veljavni sporazumi, ki zavezujejo eno ali več držav članic na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani, razen na področjih, ki so v pristojnosti Skupnosti in brez poseganja v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz tega sporazuma na področjih, ki so v njihovi pristojnosti.

Člen 98

Sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, kjer se uporabljajo Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in v skladu s pogoji, določenimi v navedenih pogodbah, na drugi strani pa na ozemlju Republike Armenije.

Člen 99

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.

Člen 100

Izvirnik tega sporazuma, katerega besedila v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem, švedskem in armenskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Sveta Evropske unije.

Člen 101

Ta sporazum pogodbenici odobrita v skladu s svojimi nacionalnimi postopki.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu, ko pogodbenici uradno obvestita generalnega sekretarja Sveta Evropske unije, da so končani postopki, navedeni v prvem odstavku.

Ta sporazum z dnem začetka veljavnosti na področju odnosov med Republiko Armenijo in Skupnostjo nadomesti Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter Zvezo sovjetskih socialističnih republik o trgovini in gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, podpisan v Bruslju dne 18. decembra 1989.

Člen 102

Če začnejo pred zaključkom postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma, določbe nekaterih delov tega sporazuma veljati na podlagi začasnega sporazuma med Skupnostjo in Republiko Armenijo, se pogodbenici strinjata, da v takih okoliščinah izraz "datum začetka veljavnosti sporazuma" pomeni datum začetka veljavnosti začasnega sporazuma.

+++++ TIFF +++++

Hecho en Luxemburgo, el veintidós de abril de mil novecientos noventa y seis.Udfærdiget i Luxembourg den toogtyvende april nitten hundrede og seksoghalvfems.Geschehen zu Luxemburg am zweiundzwanzigsten April neunzehnhundertsechsundneunzig.Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι δύο Απριλίου χίλια εννιακόσια ενενήντα έξι.Done at Luxembourg on the twenty-second day of April in the year one thousand nine hundred and ninety-six.Fait à Luxembourg, le vingt-deux avril mil neuf cent quatre-vingt-seize.Fatto a Lussemburgo, addì ventidue aprile millenovecentonovantasei.Gedaan te Luxemburg, de tweeëntwintigste april negentienhonderd zesennegentig.Feito no Luxemburgo, em vinte e dois de Abril de mil novecentos e noventa e seis.Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenätoisena päivänä huhtikuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäkuusi.Som skedde i Luxemburg den tjugoandra april nittonhundranittiosex.

Pour le Royaume de BelgiqueVoor het Koninkrijk BelgiëFür das Königreich Belgien

+++++ TIFF +++++

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brusselse Hoofdstedelijke Gewest.

Diese Unterschrift verbindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

For Kongeriget Danmark

+++++ TIFF +++++

Für die Bundesrepublik Deutschland

+++++ TIFF +++++

Για την Ελληνική Δημοκρατία

+++++ TIFF +++++

Por el Reino de España

+++++ TIFF +++++

Pour la République française

+++++ TIFF +++++

Thar ceann na hÉireannFor Ireland

+++++ TIFF +++++

Per la Repubblica italiana

+++++ TIFF +++++

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

+++++ TIFF +++++

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

+++++ TIFF +++++

Für die Republik Österreich

+++++ TIFF +++++

Pela República Portuguesa

+++++ TIFF +++++

Suomen tasavallan puolestaFör Republiken Finland

+++++ TIFF +++++

För Konungariket Sverige

+++++ TIFF +++++

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

+++++ TIFF +++++

Por las Comunidades Europeas

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Voor de Europese Gemeenschappen

Pelas Comunidades Europeias

Euroopan yhteisöjen puolesta

För Europeiska gemenskaperna

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

[1] Sporazum, sestavljen v enajstih uradnih jezikih Evropske unije (španščini, danščini, nemščini, grščini, angleščini, francoščini, italijanščini, nizozemščini, portugalščini, finščini, švedščini), je bil objavljen v UL L 239, 9.9.1999, str. 3.Različice v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku so objavljene v pričujočem zvezku Posebne izdaje 2004.

--------------------------------------------------

SEZNAM PRILOŽENIH DOKUMENTOV

--------------------------------------------------

PRILOGA I

UGODNOSTI, KI JIH REPUBLIKA ARMENIJA PRIZNAVA NEODVISNIM DRŽAVAM V SKLADU S ČLENOM 9(3)

Vse Neodvisne države:

Uvozne dajatve se ne obračunavajo.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

KONVENCIJE O INTELEKTUALNI, INDUSTRIJSKI IN POSLOVNI LASTNINI IZ ČLENA 42

1. Člen 42(2) se nanaša na naslednje večstranske konvencije:

- Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Pariški akt, 1971),

- Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rim, 1961),

- Protokol v zvezi z Madridskim sporazumom o mednarodnem registriranju znamk (Madrid, 1989),

- Nicejski aranžma o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk (Ženeva 1977, revidiran 1979),

- Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (1977, spremenjena 1980),

- Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin (UPOV) (Ženevska listina, 1991).

2. Svet za sodelovanje lahko priporoči, da se člen 42(2) uporablja tudi za druge večstranske konvencije. Če se pojavijo problemi na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice skličejo nujna posvetovanja, da se doseže obojestransko zadovoljive rešitve.

3. Pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisuje obveznostim, ki izhajajo iz naslednjih večstranskih konvencij:

- Pariška konvencija o varstvu industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967, spremenjena 1979),

- Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk (Stockholmska listina, 1967, spremenjena 1979),

- Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Washington 1970, dopolnjena in spremenjena 1979 in 1984).

4. Od začetka veljavnosti tega sporazuma Republika Armenija zagotovi družbam in državljanom Skupnosti glede priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja kateri koli tretji državi na podlagi dvostranskih sporazumov.

5. Določbe odstavka 4 se ne uporabljajo za ugodnosti, ki jih Republika Armenija priznava tretjim državam na podlagi dejanske vzajemnosti ali za ugodnosti, ki jih Republika Armenija priznava drugim državam nekdanje ZSSR.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

FINANČNE STORITVE IZ ČLENA 26(3)

Finančna storitev je vsaka storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančnih storitev pogodbenice. Finančne storitve zajemajo naslednje dejavnosti:

A. Vse zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

1. Neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(i) življenjsko;

(ii) premoženjsko.

2. Pozavarovanje in retrocesija.

3. Posredovanje zavarovanja, kot je posredništvo in zastopništvo.

4. Pomožne zavarovalne storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocenjevanje tveganja in likvidacija škod.

B. Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

1. Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov.

2. Vse vrste posojil, kar med drugim vključuje potrošniška posojila, hipotekarna posojila, faktoring in financiranje trgovinskih transakcij.

3. Finančni leasing.

4. Opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi plačilnimi in bančnimi plačilnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami.

5. Garancije in finančne obveze.

6. Trgovanje za lastni račun ali za račun strank, bodisi na borzi, na trgu OTC ali drugače:

(a) z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, potrdila o vlogi itd.);

(b) devizno poslovanje;

(c) z izvedenimi finančnimi instrumenti, med drugim s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami;

(d) z instrumenti menjalnih tečajev in obrestnih mer, vključno s produkti, kot so swap posli, nestandardizirane terminske pogodbe itd.;

(e) s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

(f) z drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami.

7. Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno s prevzemom jamstev in plasiranjem prek agenta (javno ali zasebno), ter nudenje storitev v zvezi s takšnimi izdajami.

8. Denarno posredniški posli.

9. Upravljanje premoženja, kot na primer upravljanje gotovine ali portfelja, vse oblike upravljanja skupnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in skrbniške storitve.

10. Storitve poravnav in obračunov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, izvedenimi vrednostnicami in drugimi prenosnimi instrumenti.

11. Svetovalno posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v točkah 1 do 10, vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanje pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij.

12. Ponujanje in prenos finančnih informacij, obdelave finančnih podatkov in z njimi povezane programske opreme s strani ponudnikov drugih finančnih storitev.

Iz opredelitve finančnih storitev so izključene naslednje dejavnosti:

(a) dejavnosti, ki jih opravljajo centralne banke in druge javne ustanove pri uresničevanju monetarne politike ali tečajne politike;

(b) dejavnosti, ki jih za račun ali s poroštvom vlade opravljajo centralne banke, državni organi ali javne ustanove, razen kadar te dejavnosti opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci s takimi javnimi subjekti;

(c) dejavnosti, ki so del zakonskega sistema socialnega varstva ali javnega pokojninskega načrta, razen kadar te dejavnosti lahko opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PRIDRŽKI SKUPNOSTI V SKLADU S ČLENOM 23(2)

Rudarstvo

V nekaterih državah članicah se za rudarske pravice in za pravice izkoriščanja mineralnih surovin lahko zahteva koncesija za podjetja, ki niso pod nadzorom Skupnosti.

Ribištvo

Dostop in koriščenje bioloških virov in ribolovnih območij, ki se nahajajo v morskih vodah pod suverenostjo ali pristojnostjo držav članic Skupnosti je omejena na ribiške ladje, ki plujejo pod zastavo države članice Skupnosti in so registrirane na ozemlju Skupnosti, če ni določeno drugače.

Nakup nepremičnin

V nekaterih državah članicah se za družbe, ki niso pod nazdorom Skupnosti uporabljajo omejitve za nakup nepremičnin.

Avdiovizualne storitve, vključno z radiem

Nacionalna obravnava glede proizvodnje in distribucije, vključno z radiodifuzijo in drugimi oblikami posredovanja javnosti, se lahko rezervira za avdiovizualna dela, ki izpolnjujejo nekatera merila o poreklu.

Telekomunikacijske storitve, vključno z mobilnimi in satelitskimi storitvami

Rezervirane storitve.

V nekaterih državah članicah veljajo omejitve za dostop na trg z dodatnimi storitvami in infrastrukturo.

Strokovne storitve

Storitve, rezervirane za fizične osebe, ki so državljani držav članic. Te osebe lahko pod določenimi pogoji ustanavljajo družbe.

Kmetijstvo

Nacionalna obravnava se v nekaterih državah članicah ne priznava družbam, ki niso pod nadzorom Skupnosti, ko se želijo ukvarjati s kmetijskim podjetništvom. Nakup vinogradov morajo družbe, ki niso pod nadzorom Skupnosti, priglasiti ali po potrebi zanj pridobiti odobritev.

Storitve tiskovnih agencij

V nekaterih državah članicah so omejitve za tujo udeležbo v založniških in radiodifuzijskih družbah.

--------------------------------------------------

PROTOKOL

o medsebojni pomoči med upravnimi organi v carinskih zadevah

Člen 1

Opredelitve pojmov

Za namene tega Protokola:

(a) "carinska zakonodaja" pomeni vse pravne ali uredbene določbe, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenic in urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter dajanje blaga v kakršen koli carinski postopek, vključno z ukrepi o prepovedi, omejevanju in nadzoru;

(b) "organ prosilec" pomeni pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica v ta namen imenuje in zaprosi za pomoč v carinskih zadevah;

(c) "zaprošeni organ" pomeni pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica v ta namen imenuje in prejme zaprosilo za pomoč v carinskih zadevah;

(d) "osebni podatki" pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika.

Člen 2

Področje uporabe

1. Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagata, na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, pri preprečevanju, odkrivanju in preiskavi dejanj, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

2. Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, se uporablja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v pravila, ki urejajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema informacij, pridobljenih pri izvrševanju pooblastil na zahtevo sodnega organa, razen če se navedeni organi s tem strinjajo.

Člen 3

Pomoč po zaprosilu

1. Po zaprosilu organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, ki bi mu lahko omogočile, da se zagotoviti pravilna uporabe carinske zakonodaje, vključno z informacijami o opaženih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila ta zakonodaja.

2. Po zaprosilu organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti, ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice ter navede, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago.

3. Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ, v okviru svoje nacionalne zakonodaje, sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:

(a) fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere obstaja razlog za utemeljen sum, da kršijo ali da so kršile carinsko zakonodajo;

(b) kraji, kjer se blago skladišči na način, zaradi katerega obstaja razlog za sum, da je namenjeno dejanjem, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(c) gibanjem blaga, za katerega je bilo sporočeno, da bi lahko povzročilo bistvene kršitve carinske zakonodaje;

(d) prevoznimi sredstvi, za katera obstaja razlog za utemeljen sum, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri carinski zakonodaji.

Člen 4

Pomoč na lastno pobudo

Pogodbenici medsebojno v skladu s svojimi zakoni, pravili in drugimi pravnimi instrumenti zagotavljata pomoč brez predhodnega zaprosila, če sta mnenja, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebej, kadar dobita informacije o:

- dejanjih, ki kršijo ali bi lahko kršila tako zakonodajo, in bi lahko bila v interesu druge pogodbenice,

- novih načinih ali metodah, uporabljenih za uresničevanje takih dejanj,

- blagu, za katero je znano, da v zvezi z njim prihaja do kršitev carinske zakonodaje,

- fizičnih ali pravnih osebah, za katere obstaja razlog za utemeljen sum, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo,

- prevoznih sredstvih, za katere obstaja razlog za utemeljen sum, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri dejanjih, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

Člen 5

Dostava / Uradno obveščanje

Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ v skladu z nacionalno zakonodajo sprejme vse potrebne ukrepe za:

- dostavo vseh dokumentov, ali

- uradno obveščanje o vseh odločitvah,

ki sodijo v obseg uporabe tega protokola, naslovniku, ki ima stalno prebivališče ali sedež na njegovem ozemlju. V takem primeru se za tako zaprosilo uporablja člen 6(3).

Člen 6

Oblika in vsebina zaprosil za pomoč

1. Zaprosila morajo biti v skladu s tem protokolom pisna. Spremljati jih morajo dokumenti, potrebni za obravnavo teh zaprosil. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustna zaprosila, ki morajo biti takoj pisno potrjena.

2. Zaprosila, na podlagi odstavka 1 tega člena morajo vsebovati naslednje informacije:

(a) navedbo organa prosilca, ki zaprosi za pomoč;

(b) zaprošeni ukrep;

(c) predmet zaprosila in razlog zanj;

(d) zakone, pravila in druge pravne instrumente v zvezi s tem;

(e) kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki se preiskujejo;

(f) povzetek pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb, razen v primerih, predvidenih v členu 5.

3. Zaprosila se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv.

4. Če zaprosilo ne ustreza uradnim zahtevam, se lahko zahteva njen popravek ali dopolnitev; lahko pa se odredijo tudi previdnostni ukrepi.

Člen 7

Obravnavanje zaprosil

1. Da bi ugodil zaprosilu za pomoč, ravna zaprošeni organ v okviru svoje prisojnosti in razpoložljivih sredstev, kakor bi deloval za svoj račun ali po zaprosilu drugih organov iste pogodbenice, ter sporoča informacije, ki jih že ima, opravi ustrezne poizvedbe ali poskrbi, da se te opravijo. Ta določba velja tudi za upravni oddelek, na katerega je zaprošeni organ naslovil zaprosilo, če ta ne more sam ukrepati.

2. Zaprosila za pomoč se obravnavajo v skladu z zakoni, pravili in drugimi pravnimi instrumenti zaprošene pogodbenice.

3. Pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko sporazumno z organi druge pogodbenice ter pod pogoji, ki jih ta določi, od uradov zaprošenega organa ali drugega organa, za katerega je zaprošeni organ odgovoren, dobijo informacije o dejanjih, ki so ali se nanašajo na kršitve carinske zakonodaje in ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.

4. Uradniki pogodbenice so lahko na podlagi sporazuma z drugo pogodbenico ter v skladu s pogoji, ki jih določi slednja, prisotni pri poizvedbah, ki se opravljajo na ozemlju slednje pogodbenice.

Člen 8

Oblika za sporočanje informacij

1. Zaprošeni organ sporoči rezultate poizvedb organu prosilcu v obliki dokumentov, overjenih kopij dokumentov, poročil in podobnega.

2. Namesto dokumetov, predvidenih v odstavku 1, se lahko uporabljajo računalniško pripravljene informacije v kakršni koli obliki, ki so bile izdelane za enak namen.

Člen 9

Izjeme od obveznosti zagotavljanja pomoči

1. Pogodbenici lahko zavrneta dajanje pomoči, kot je predvidena v tem protokolu, če bi:

(a) lahko negativno vplivala na suverenost Republike Armenije ali države članice, ki je bila zaprošena za pomoč na podlagi tega protokola; ali

(b) lahko negativno vplivala na javno politiko, varnost ali druge bistvene interese, zlasti v primerih iz člena 10(2); ali

(c) vključevala denarne ali davčne predpise, razen predpisov o carinah; ali

(d) kršila industrijsko, poslovno ali poklicno tajnost.

2. Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel priskrbeti, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svojem zaprosilu opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo odgovoril na tako zaprosilo.

3. Če je pomoč odklonjena, je treba odločitev in razloge zanjo brez odlašanja sporočiti organu prosilcu.

Člen 10

Izmenjava informacij in zaupnost

1. Vsaka informacja, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom je zaupne ali interne narave, odvisno od pravil, ki veljajo v pogodbenicah. Za tako informacijo velja obveznost varovanja uradne tajnosti in mora biti varovana tako, kakor je varovana podobna informacija z ustreznimi zakoni pogodbenice, ki ga je prejela, in po ustreznih določbah, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

2. Osebni podatki se lahko izmenjujejo le pod pogojem, da se pogodbenica, ki jih je prejela zaveže, da bo tem podatkom zagotovila vsaj raven varstva, kot se uporablja v pogodbenici, ki je te podatke poslala.

3. Pridobljene informacije se uporabljajo samo za namene tega protokola. Če ena od pogodbenic zahteva te informacije za druge namene, mora predhodno zaprositi upravni organ, ki je informacije priskrbel za pisno soglasje. Poleg tega mora upoštevati kakršne koli omejitve, ki jih določi navedeni organ.

4. Odstavek 3 ne preprečuje uporabe informacij v sodnih ali upravnih postopkih, ki se naknadno sprožijo zaradi neizpolnjevanja carinske zakonodaje. O taki uporabi se obvesti pristojni organ, ki je priskrbel navedeno informacijo.

5. Pogodbenici lahko v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije in dokumente, ki sta jih dobili v skladu z določbami tega protokola.

Člen 11

Izvedenci in priče

1. Uradnika zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih glede zadev, ki jih zajema ta protokol in so v pristojnosti druge pogodbenice, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene kopije, potrebne v postopkih. V zaprosilu za navzočnost mora biti posebej navedeno, v katerih zadevah in na podlagi katerega naziva ali položaja bo uradnik zaslišan.

2. Pooblaščeni uradnik uživa zaščito, ki jo uradnikom organa prosilca na ozemlju tega organa zagotavlja veljavna zakonodaja.

Člen 12

Stroški pomoči

Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih v skladu s tem protokolom, razen, če je to primerno, stroškom za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso javni uslužbenci.

Člen 13

Izvajanje

1. Izvajanje tega protokola se zaupa osrednjim carinskim organom Republike Armenije na eni strani in pristojnim službam Komisije Evropskih skupnosti in, kjer je to primerno, carinskim organom držav članic Evropske unije na drugi strani. Odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo ob upoštevanju veljavnih pravil na področju varstva podatkov. Pristojnim organom lahko priporočijo spremembe, za katere menijo, da bi jih bilo treba vnesti v protokol.

2. Pogodbenici se med seboj posvetujeta in obveščata o podrobnih pravilih za izvajanje, sprejetih v skladu z določbami tega protokola.

Člen 14

Komplementarnost

Brez poseganja v člen 10 sporazumi o medsebojni pomoči, sklenjeni med posameznimi ali več državami članicami in Republiko Armenijo, ne posegajo v določbe Skupnosti, ki urejajo sporočanje informacij med pristojnimi službami Komisije Evropskih skupnosti in carinskimi organi držav članic o carinskih zadevah, ki bi bile lahko v interesu Skupnosti.

--------------------------------------------------

SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci:

KRALJEVINE BELGIJE,

KRALJEVINE DANSKE,

ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

HELENSKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE ŠPANIJE,

FRANCOSKE REPUBLIKE,

IRSKE,

ITALIJANSKE REPUBLIKE,

VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,

KRALJEVINE NIZOZEMSKE,

REPUBLIKE AVSTRIJE,

PORTUGALSKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE FINSKE,

KRALJEVINE ŠVEDSKE,

ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenic Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

v nadaljnjem besedilu "države članice", in

EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO in EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO, v nadaljnjem besedilu "Skupnost",

na eni strani in

pooblaščenci REPUBLIKE ARMENIJE

na drugi strani,

ki so se sestali v Luxembourgu dne dvaindvajsetega aprila tisoč devetsto šestindevetdeset, da podpišejo Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani, v nadaljnjem besedilu imenovan "sporazum", so sprejeli naslednja besedila:

Sporazum s prilogami in naslednjim protokolom:

Protokol o medsebojni pomoči med upravnimi organi v carinskih zadevah

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti ter pooblaščenci Republike Armenije so sprejeli besedila spodaj navedenih skupnih deklaracij, priloženih k tej sklepni listini:

Skupna deklaracija o členu 4 sporazuma

Skupna deklaracija o členu 6 sporazuma

Skupna deklaracija o členu 15 sporazuma

Skupna deklaracija o pomenu izraza "nadzor" v členih 25(b) in 36

Skupna deklaracija o členu 35 sporazuma

Skupna deklaracija o členu 42 sporazuma

Skupna deklaracija o členu 95 sporazuma

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti in pooblaščenci Republike Armenije so se seznanili z naslednjo izmenjavo pisem, ki je priložena k tej sklepni listini:

Izmenjava pisem med Skupnostjo in Republiko Armenijo glede ustanavljanja družb

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti in pooblaščenci Republike Armenije so se seznanili z naslednjo izjavo, ki je priložena k tej sklepni listini:

Deklaracija francoske vlade

+++++ TIFF +++++

Hecho en Luxemburgo, el veintidós de abril de mil novecientos noventa y seis.Udfærdiget i Luxembourg den toogtyvende april nitten hundrede og seksoghalvfems.Geschehen zu Luxemburg am zweiundzwanzigsten April neunzehnhundertsechsundneunzig.Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι δύο Απριλίου χίλια εννιακόσια ενενήντα έξι.Done at Luxembourg on the twenty-second day of April in the year one thousand nine hundred and ninety-six.Fait à Luxembourg, le vingt-deux avril mil neuf cent quatre-vingt-seize.Fatto a Lussemburgo, addì ventidue aprile millenovecentonovantasei.Gedaan te Luxemburg, de tweeëntwintigste april negentienhonderd zesennegentig.Feito no Luxemburgo, em vinte e dois de Abril de mil novecentos e noventa e seis.Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenätoisena päivänä huhtikuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäkuusi.Som skedde i Luxemburg den tjugoandra april nittonhundranittiosex.

Pour le Royaume de BelgiqueVoor het Koninkrijk BelgiëFür das Königreich Belgien

+++++ TIFF +++++

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brusselse Hoofdstedelijke Gewest.

Diese Unterschrift verbindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

For Kongeriget Danmark

+++++ TIFF +++++

Für die Bundesrepublik Deutschland

+++++ TIFF +++++

Για την Ελληνική Δημοκρατία

+++++ TIFF +++++

Por el Reino de España

+++++ TIFF +++++

Pour la République française

+++++ TIFF +++++

Thar ceann na hÉireannFor Ireland

+++++ TIFF +++++

Per la Repubblica italiana

+++++ TIFF +++++

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

+++++ TIFF +++++

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

+++++ TIFF +++++

Für die Republik Österreich

+++++ TIFF +++++

Pela República Portuguesa

+++++ TIFF +++++

Suomen tasavallan puolestaFör Republiken Finland

+++++ TIFF +++++

För Konungariket Sverige

+++++ TIFF +++++

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

+++++ TIFF +++++

Por las Comunidades Europeas

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Voor de Europese Gemeenschappen

Pelas Comunidades Europeias

Euroopan yhteisöjen puolesta

För Europeiska gemenskaperna

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 4

Pri pregledovanju spreminjajočih se razmer v Republiki Armeniji, kot je predvideno v členu 4, pogodbenici obravnavata pomembne spremembe, ki bi lahko imele velik vpliv na prihodnji razvoj Armenije. Vključevale bi lahko vstop Armenije v STO, Svet Evrope ali druge mednarodne organe ali pristop h kateri koli regionalni carinski uniji ali h kakršni koli obliki sporazuma o regionalni integraciji.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 6

Če bi se pogodbenice strinjale, da okoliščine zahtevajo srečanje na najvišji ravni, se tako srečanje lahko uredi ad hoc.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 15

Dokler Republika Armenija ne vstopi v STO, se pogodbenici v okviru Odbora za sodelovanje posvetujeta o njuni politiki uvoznih tarif, vključno s spremembami tarifne zaščite. Taka posvetovanja se zlasti skličejo pred povečanjem tarifne zaščite.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o pomenu izraza "nadzor" v členih 25(b) in 36

1. Pogodbenici potrjujeta, da obstaja medsebojno razumevanje, da je vprašanje nadzora odvisno od dejanskih okoliščin posameznega primera.

2. Šteje se, na primer, da je družba pod "nadzorom" druge družbe in torej njena hčerinska družba, če:

- ima druga družba posredno ali neposredno večino glasov, ali

- ima druga družba pravico do imenovanja ali razrešitve večine članov upravnega organa, izvršilnega organa ali nadzornega organa ter je istočasno delničar ali član hčerinske družbe.

3. Pogodbenici se strinjata, da seznam meril iz odstavka 2 ni dokončen.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 35

Samo dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih pogodbenic zahteva vizum, za druge pa ne, se ne šteje, kot da izničuje ali krši ugodnosti na podlagi posebne obveze.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 42

Pogodbenici soglašata, da za namene sporazuma intelektualna, industrijska in poslovna lastnina vključuje predvsem avtorske pravice, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na patente, industrijske vzorce in modele, geografske označbe, vključno z oznakami porekla, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij in varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10a Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov o znanju in izkušnjah.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 95

1. Za točno razlago in praktično uporabo tega sporazuma pogodbenici soglašata, da so "posebno nujni primeri", navedeni v členu 95 tega sporazuma, primeri, ko pride do bistvene kršitve sporazuma s strani ene od pogodbenic. Bistvena kršitev sporazuma je:

(a) neupoštevanje sporazuma, ki ni sankcionirano s splošnimi pravili mednarodnega prava; ali

(b) kršitev bistvenih elementov sporazuma, navedenih v členu 2.

2. Pogodbenici soglašata, da so "ustrezni ukrepi" iz člena 95 ukrepi, sprejeti v skladu z mednarodnim pravom. Če pogodbenica sprejme ukrep v posebno nujnih primerih v skladu s členom 95, lahko druga pogodbenica uporabi postopek za reševanje sporov.

--------------------------------------------------

IZMENJAVA PISEM

med Skupnostjo in Republiko Armenijo glede ustanavljanja družb

A. Pismo vlade Republike Armenije

Gospod,

sklicujem se na Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, parafiran dne 15. decembra 1995.

Kot sem poudaril med pogajanji, Republika Armenija družbam Skupnosti, ki se ustanovijo in poslujejo v Republiki Armeniji, v nekaterih pogledih zagotavlja priviligirano obravnavo. Razložil sem, da to zrcali politiko Republike Armenije, da z vsemi sredstvi spodbuja ustanavljanje družb Skupnosti v Republiki Armeniji.

Ob upoštevanju tega razumem, da v obdobju med datumom parafiranja tega sporazuma in začetkom veljavnosti ustreznih členov o ustanavljanju družb, Republika Armenija ne bo sprejela ukrepov ali predpisov, ki bi uvajali ali poslabšali diskriminacijo družb Skupnosti vis-a-vis armenskim družbam ali družbam iz katerih koli tretjih držav v primerjavi s položajem, ki je obstajal na datum parafiranja tega sporazuma.

Hvaležen vam bom, če boste potrdili prejem tega pisma.

Prosim, sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

Za vlado Republike Armenije

B. Pismo Evropske skupnosti

Gospod,

hvala za pismo z današnjim datumom, v katerem je zapisano:

"Sklicujem se na Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, parafiran dne 15. decembra 1995.

Kot sem poudaril med pogajanji, Republika Armenija družbam Skupnosti, ki se ustanovijo in poslujejo v Republiki Armeniji, v nekaterih pogledih zagotavlja priviligirano obravnavo. Razložil sem, da to zrcali politiko Republike Armenije, da z vsemi sredstvi spodbuja ustanavljanje družb Skupnosti v Republiki Armeniji.

Ob upoštevanju tega razumem, da v obdobju med datumom parafiranja tega sporazuma in začetkom veljavnosti ustreznih členov o ustanavljanju družb Republika Armenija ne bo sprejela ukrepov ali predpisov, ki bi uvajali ali poslabšali diskriminacijo družb Skupnosti vis-a-vis armenskim družbam ali družbam iz katerih koli tretjih držav v primerjavi s položajem, ki je obstajal na datum parafiranja tega sporazuma.

Hvaležen vam bom, če boste potrdili prejem tega pisma."

Potrjujem prejem pisma.

Prosim, sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

V imenu Evropske skupnosti

--------------------------------------------------

Deklaracija francoske vlade

Francoska republika ugotavlja, da se Sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Armenijo ne uporablja za čezmorske države in ozemlja, ki so pridružena Skupnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

--------------------------------------------------

Top