21994A1223(09)

Sporazum o izvajanju člena vi splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994

ČLANICE SE SPORAZUMEJO, KOT SLEDI:

DEL I

Člen 1

Načela

Protidumpinški ukrep se uporabi samo v okoliščinah, ki so predvidene v členu VI GATT 1994 in po uvedenih [1] preiskavah, ki se izvajajo v skladu z določbami tega sporazuma. Določbe, ki sledijo, urejajo uporabo člena VI GATT 1994 glede postopkov protidumpinške zakonodaje ali predpisov.

Člen 2

Ugotavljanje dumpinga

2.1 Za namene tega sporazuma velja, da je proizvod predmet dumpinga, t. j., da se vnaša v gospodarstvo druge države po nižji vrednosti, kot je normalna, če je izvozna cena proizvoda pri izvozu iz ene v drugo državo nižja od primerljive cene v redni trgovini za enak proizvod, ki je namenjen porabi v državi izvoza.

2.2 Če prodaje enakega proizvoda ni v redni trgovini na domačem trgu države izvoznice ali če zaradi določenih tržnih razmer ali nizke prodaje na domačem trgu države izvoza [2] taka prodaja ne dopušča prave primerjave, se stopnja dumpinga ugotavlja s primerjavo s primerljivo ceno enakega proizvoda ob izvozu v ustrezno tretjo državo pod pogojem, da je ta cena značilna, ali s stroški proizvodnje v državi porekla ob dodanem razumnem znesku administrativnih, prodajnih in splošnih stroškov in dobička.

2.2.1 Prodaja enakega proizvoda na domačem trgu države izvoza ali prodaja tretji državi po cenah na enoto, ki so pod (fiksnimi in variabilnimi) stroški proizvodnje, z dodanimi administrativnimi, prodajnimi in splošnimi stroški se lahko obravnava kot prodaja zunaj redne trgovine zaradi cene in se lahko zanemari pri ugotavljanju normalne vrednosti, le če oblasti [3] ugotovijo, da se prodaja odvija v daljšem obdobju [4] v znatnih količinah [5] po cenah, ki ne omogočajo nadomestitve vseh stroškov v določenem razumnem času. Če so cene, ki so pod ravnijo stroškov na enoto proizvoda med prodajo, nad ponderiranim povprečjem stroškov na enoto med preiskavo, tedaj te cene veljajo kot take, ki omogočajo nadomestitev stroškov v določenem razumnem obdobju.

2.2.1.1 Za namene odstavka 2 se stroški običajno računajo na osnovi knjigovodstva, ki ga vodi izvoznik ali proizvajalec, ki je v preiskavi, pod pogojem, da je to knjigovodstvo v skladu s splošno veljavnimi knjigovodskimi načeli v državi izvoza in na razumen način izraža stroške, ki so v zvezi s proizvodnjo in prodajo proizvoda, ki je predmet obravnave. Oblasti upoštevajo vse razpoložljive dokaze v zvezi s pravilno razdelitvijo stroškov, vključno s tistimi, ki jih med preiskavo zagotovita izvoznik ali proizvajalec, pod pogojem, da imajo take razdelitve zgodovinsko uporabo uvoznika ali proizvajalca, zlasti v zvezi z določitvijo ustrezne amortizacije in amortizacijskih obdobij ter deležev kapitalnih vlaganj in drugih razvojnih stroškov. Če že ni upoštevano pri razdelitvi stroškov v okviru tega pododstavka, je treba stroške ustrezno prilagoditi stroškovnim postavkam, ki se ne ponavljajo in so korist za tekočo in/ali bodočo proizvodnjo, ali razmeram, v katerih so stroški v obdobju preiskave pod vplivom zagonskih dejavnosti [6].

2.2.2 Za namene odstavka 2 zneski za administrativne, prodajne in splošne stroške ter dobičke temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo v običajni trgovini enakega proizvoda izvoznika ali proizvajalca, ki je v preiskavi. Če taki zneski niso določljivi na taki osnovi, se lahko zneski določijo na osnovi:

(i) dejanskih zneskov, ki so nastali in jih realizira določen izvoznik ali proizvajalec v zvezi s proizvodnjo in prodajo na domačem trgu države porekla enake splošne kategorije proizvodov;

(ii) ponderiranega povprečja dejansko nastalih in od drugih izvoznikov ali proizvajalcev realiziranih zneskov, ki so v preiskavi, v zvezi s proizvodnjo in prodajo enakega proizvoda na domačem trgu države porekla;

(iii) katere koli druge razumne metode pod pogojem, da določen znesek za dobiček ne presega dobička, ki ga normalno realizirajo drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji blaga enake splošne kategorije na domačem trgu države porekla.

2.3 Kadar ni izvozne cene ali pa se določenim oblastem zdi, da izvozna cena ni zanesljiva zaradi povezave ali kompenzacijskega dogovora med izvoznikom in uvoznikom ali tretjim udeležencem, je možno izvozno ceno sestaviti na podlagi cene, po kateri se uvoženi proizvodi najprej preprodajo neodvisnemu kupcu, ali če se proizvodi ne prodajo naprej neodvisnemu kupcu ali pa se ne preprodajo v enakem stanju, kot so bili uvoženi, na taki razumni osnovi, kot jo oblasti same določijo.

2.4 Treba je opraviti pravično primerjavo med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Ta primerjava se mora opraviti na enaki trgovinski ravni, običajno na ravni franko tovarna, in v zvezi s prodajo, do katere je prišlo ob kolikor možno približno istem času. V vsakem primeru je treba ustrezno upoštevati, odvisno od pomena, razlike, ki vplivajo na primerljivost cen, vključno z razlikami v okoliščinah in prodajnih pogojih, davkih, ravneh trgovine, količinah, fizičnih značilnostih in katerih koli razlikah, za katere se izkaže, da vplivajo na primerljivost cen [7]. V primerih iz odstavka 3 je treba upoštevati stroške, vključno s carinami in dajatvami, ki so nastali med uvozom in prodajo, ter pripadajoči dobiček. Če je v teh primerih prizadeta primerljivost cen, tedaj oblasti ugotovijo normalno vrednost na ravni trgovine, ki je enaka ravni trgovine sestavljene izvozne cene, ali pa upoštevajo tisto, kar je predvideno v tem odstavku. Oblasti sporočijo določenim udeležencem, kateri podatki so potrebni, da se zagotovi pravična primerjava, in ne smejo povzročati nerazumnega dokaznega bremena za te udeležence.

2.4.1 Če primerjava na podlagi odstavka 4 zahteva preračun valut, se tak preračun opravi z uporabo tečaja na dan prodaje [8], vendar pod pogojem, če je prodaja valute na prostem trgu neposredno v zvezi z določenim izvozom, da se uporabi tečaj te prodaje. Nihanja tečajev se ne upoštevajo v preiskavi, pri čemer dajo oblasti v preiskavi izvoznikom na razpolago vsaj 60 dni, da prilagodijo svoje izvozne cene tako, da izražajo povprečno gibanje tečaja med preiskavo.

2.4.2 Pod pogoji določb, ki urejajo pravično primerjavo v odstavku 4, se obstoj dumpinga v fazi preiskave običajno ugotovi na podlagi primerjave ponderiranega povprečja normalne vrednosti s ponderiranim povprečjem cen vseh primerljivih izvoznih transakcij ali s primerjavo normalne vrednosti in izvoznih cen od primera do primera. Normalna vrednost, ki se ugotovi na podlagi ponderiranega povprečja, se lahko primerja s cenami posameznih izvoznih transakcij, če oblasti ugotovijo določen vzorec izvoznih cen, ki se znatno razlikujejo od kupca do kupca, po območjih ali glede na različen čas in če obstaja razlaga za to, zakaj takih razlik ni možno ustrezno upoštevati z uporabo ponderiranega povprečja ali primerjav od primera do primera.

2.5 V primerih, v katerih se proizvodi ne uvažajo neposredno iz države porekla, temveč se izvažajo v državo članico uvoznico skozi posredniško državo, tedaj se cena, po kateri se proizvod prodaja iz države izvoza v članico uvoznico, običajno primerja s primerljivo ceno v državi izvoza. Možna je primerjava s ceno v državi porekla, če so na primer proizvodi v tranzitu v državi izvoza ali če se taki proizvodi ne proizvajajo v državi izvoza ali pa ne obstaja primerljiva cena za te proizvode v državi izvoza.

2.6 V sporazumu se pojem enak proizvod ("produit similaire") razlaga tako, da pomeni proizvod, ki je identičen, t. j. v vseh pogledih enak proizvodu, ki se obravnava, ali če takega proizvoda ni, tedaj drugi proizvod, ki, četudi ni enak v vseh pogledih, ima značilnosti zelo podobne tistim, ki jih ima proizvod, ki se obravnava.

2.7 Ta člen ne posega v drugo Dopolnilno določbo k odstavku 1 člena VI v Prilogi I h GATT 1994.

Člen 3

Ugotavljanje škode [9]

3.1 Za namene člena VI GATT 1994 ugotavljanje škode temelji na pozitivnih dokazih in pomeni objektivno proučitev obojega, t. j. (a) obsega dumpinškega uvoza in učinka tega uvoza na cene na domačem trgu za enake proizvode in (b) posledičnega vpliva tega uvoza na domače proizvajalce teh proizvodov.

3.2 Glede obsega dumpinškega uvoza preiskovalne oblasti presodijo, ali se je znatno povečal dumpinški uvoz bodisi v absolutnem ali v relativnem smislu glede na proizvodnjo in porabo v članici uvoznici. Glede učinkov dumpinškega uvoza na cene preiskovalne oblasti presodijo, ali je prišlo do znatnega izpodbijanja cen zaradi dumpinškega uvoza v primerjavi s ceno enakega proizvoda članice uvoznice, ali pa je učinek takega uvoza v tem, da znatno pritiska cene ali da preprečuje znatno povečanje cen, do katerega bi sicer prišlo. Noben ali več dejavnikov skupaj nujno ne pomeni, da ima oziroma imajo odločilen pomen.

3.3 Če je uvoz določenega proizvoda iz več držav sočasno predmet protidumpinških preiskav, smejo preiskovalne oblasti kumulativno presojati učinke takih uvozov, samo če ugotovijo, da je (a) stopnja dumpinga, ki se ugotovi v zvezi z uvozi iz vsake posamezne države, več kot de minimis, ki je definiran v odstavku 8 člena 5 oziroma da obseg uvoza ni zanemarljiv in (b) da je kumulativna ocena učinkov uvoza ustrezna konkurenčnim pogojem med uvoženimi proizvodi in konkurenčnim pogojem med uvoženimi proizvodi in enakim domačim proizvodom.

3.4 Proučitev učinkovanja dumpinškega uvoza na določeno domačo industrijo vključuje ovrednotenje vseh ustreznih gospodarskih dejavnikov in pokazateljev, ki vplivajo na stanje industrije, vključno z dejanskim in potencialnim padanjem prodaje, dobička, proizvodnje, tržnega deleža, produktivnosti, povračil na vlaganje ali izrabe zmogljivosti; dejavnikov, ki vplivajo na domače cene; pomembnosti stopnje dumpinga; dejanskih ali potencialnih negativnih učinkov na likvidnost, zaloge, zaposlovanje, plače, rast, sposobnost pridobivanja kapitala ali novih vlaganj. Ta seznam ni izčrpen, niti en ali več teh dejavnikov skupaj ne morejo imeti prevladujočega vpliva.

3.5 Dokazano mora biti, da dumpinški uvoz z učinki dumpinga, kot so predvideni v odstavkih 2 in 4, povzroča škodo v smislu tega sporazuma. Dokaz vzročne zveze med dumpinškim uvozom in škodo domači industriji mora temeljiti na proučitvi vseh ustreznih dokazov, s katerimi oblasti razpolagajo. Oblasti morajo prav tako proučiti katere koli znane dejavnike poleg dumpinškega uvoza, ki sočasno povzročajo škodo domači industriji, pri čemer škoda, ki jo povzročajo ti drugi dejavniki, ne sme biti pripisana dumpinškemu uvozu. Dejavniki, ki utegnejo biti ustrezni v tem smislu, so med drugim obseg in cene uvoza, ki se ne prodaja po dumpinških cenah, zmanjševanje povpraševanja ali spremembe v potrošniških navadah, trgovinsko omejitvena praksa in konkurenca med tujimi in domačimi proizvajalci, razvoj tehnologije ter izvozna učinkovitost in produktivnost domače industrije.

3.6 Učinki dumpinškega uvoza se presojajo po domači proizvodnji enakega proizvoda, če razpoložljivi podatki dovoljujejo ločeno obravnavo te proizvodnje na podlagi takih meril, kot so proizvodni postopek, proizvajalčeva prodaja in dobiček. Če taka izločena obravnava te proizvodnje ni možna, se učinki dumpinškega uvoza presojajo s proučitvijo proizvodnje najožje skupine ali vrste proizvodov, ki vključuje tudi enak proizvod, za katero je možno pridobiti potrebne informacije.

3.7 Ugotavljanje grožnje materialne škode temelji na dejstvih in ne zgolj na sumih, domnevah ali oddaljenih možnostih. Sprememba okoliščin, ki utegne ustvariti razmere, v katerih bi dumping lahko povzročal škodo, mora biti jasno predvidena in imeti nujne posledice [10]. Pri nastajanju ugotovitve v zvezi z obstojem grožnje materialne škode oblasti med drugim upoštevajo dejavnike:

(i) znatno povečanje dumpinškega uvoza na domačem trgu, kar kaže na verjetnost splošnega povečanja uvoza;

(ii) zadostne razpoložljive oziroma znatno povečane zmogljivosti izvoznika, kar kaže na verjetnost znatno povečanega dumpinškega izvoza na trg članice uvoznice, pri čemer je treba upoštevati tudi možnosti izvoza na tretje trge oziroma njihovo sposobnost, da sprejmejo dodaten izvoz;

(iii) ali uvoz prihaja čez mejo po cenah, ki pomembno zniževalno ali zadrževalno vplivajo na domače cene ter bi po vsej verjetnosti povzročile povečanje povpraševanja po dodatnem uvozu; in

(iv) zaloge proizvoda, ki se obravnava.

Nobeden od teh dejavnikov sam po sebi ne more imeti odločilnega vpliva, toda celota upoštevanih dejavnikov mora voditi k sklepu, da je nadaljnji dumpinški izvoz nujen in, če se ne uvedejo zaščitni ukrepi, da bi nastala materialna škoda.

3.8 V zvezi s primeri, ko obstaja grožnja škode zaradi dumpinškega uvoza, se mora s posebno pozornostjo proučiti in sprejeti odločitev o uporabi protidumpinških ukrepov.

Člen 4

Opredelitev domače industrije

4.1 Za namene tega sporazuma se izraz "domača industrija" razlaga, kot da se nanaša na domače proizvajalce enakega proizvoda kot celoto ali na tisti del proizvajalcev, katerih skupen obseg proizvodov pomeni glavni delež domače proizvodnje teh proizvodov, razen:

(i) če so proizvajalci v razmerju [11] z izvozniki ali uvozniki ali so sami uvozniki domnevno dumpinškega proizvoda, se izraz "domača industrija" razlaga, kot da se nanaša na preostale proizvajalce;

(ii) v izjemnih razmerah se lahko ozemlje članice za določeno proizvodnjo deli na dva ali več konkurenčnih trgov, proizvajalci na vsakem od teh pa se lahko obravnavajo kot posebna industrija, če (a) proizvajalci na takem trgu prodajo vso ali skoraj vso svojo proizvodnjo določenega proizvoda, in (b) proizvajalci določenega proizvoda, ki so na drugih delih ozemlja, povpraševanja na takem trgu ne zadovoljujejo v znatnem delu. V takih okoliščinah je možno ugotoviti, da škoda obstaja, četudi večji del celotne domače proizvodnje ni oškodovan, pod pogojem, da obstaja koncentracija dumpinškega uvoza na takem izoliranem trgu in pod nadaljnjim pogojem, da dumpinški uvoz povzroča škodo proizvajalcem vsej ali skoraj vsej proizvodnji na tem trgu.

4.2 Če se domača industrija razlaga, kot da se nanaša na proizvajalce določenega območja, t. j. trga, kot je definiran v odstavku 1 (ii), tedaj se odmerijo protidumpinške carine [12] samo za določene proizvode, ki so namenjeni končni porabi na tem območju. Če ustavno pravo članice uvoznice ne dopušča uvedbe protidumpinških carin na taki podlagi, sme članica uvoznica uvajati protidumpinške carine brez omejitev samo, če (a) je bila izvoznikom dana možnost, da prenehajo izvažati po dumpinških cenah na določeno območje ali da dajo zagotovila v skladu s členom 8, vendar pa ta zagotovila niso bila pravočasno dana, in (b) take carine ni mogoče uvajati za proizvode določenih proizvajalcev, ki preskrbujejo določeno območje.

4.3 Če sta dve ali če je več držav doseglo v skladu z določbami odstavka 8(a) člena XXIV GATT 1994 tako stopnjo združitve, da imajo značilnosti enotnega trga, se obravnava industrija celotnega združenega območja kot domača industrija, na katero se nanaša odstavek 1.

4.4 Določbe odstavka 6 člena 3 se uporabljajo v zvezi s tem členom.

Člen 5

Uvedba postopka in preiskava

5..1 Z izjemo določbe odstavka 6 se preiskava z namenom ugotavljanja obstoja, stopnje in učinkov domnevanega dumpinga sproži na podlagi pisne vloge domače industrije ali vloge v njenem imenu.

5.2 Vloga iz odstavka 1 vključuje dokaze o (a) dumpingu, (b) škodi v smislu člena VI GATT 1994, kot ga razlaga ta sporazum, in (c) vzročni zvezi med dumpinškim uvozom in domnevno škodo. Navadna trditev, ki ni podprta z ustreznimi dokazi, ne zadošča zahtevam tega odstavka. Vloga mora vsebovati take podatke, ki so razumno dosegljivi vlagatelju v zvezi z naslednjim:

(i) opredelitev vlagatelja, opis vlagateljevega obsega in vrednosti domače proizvodnje enakega proizvoda. Če je pisna vloga vložena v imenu domače industrije, mora vlagatelj opredeliti industrijo, v katere imenu je vloga vložena, s seznamom vseh znanih domačih proizvajalcev enakega proizvoda (ali združenj domačih proizvajalcev enakega proizvoda) in v okviru možnosti opis obsega in vrednosti domače proizvodnje enakega proizvoda, ki odpade na te proizvajalce;

(ii) popoln opis domnevanega dumpinškega proizvoda, imena države oziroma držav porekla ali določenega izvoza, istovetnost vsakega znanega izvoznika ali tujega proizvajalca in seznam znanih oseb, ki uvažajo določen proizvod;

(iii) podatke o cenah, po katerih se določen proizvod prodaja, če je namenjen porabi na domačem trgu države ali držav porekla ali izvoza (ali če je to primerno, podatke o cenah, po katerih se proizvod prodaja iz države ali držav porekla ali izvoza tretji državi ali državam, ali v zvezi s sestavljeno vrednostjo proizvoda), in podatke o izvoznih cenah ali, če je primerno, o cenah, po katerih se proizvod prvič preproda neodvisnemu kupcu na območju članice uvoznice;

(iv) podatke o razvoju obsega domnevnega dumpinškega uvoza, učinkih tega uvoza na cene enakega proizvoda na domačem trgu in posledičnih vplivih uvoza na domačo industrijo, ki se kažejo v ustreznih dejavnikih in pokazateljih, ki se nanašajo na stanje domače industrije, kot so tisti, ki so našteti v odstavkih 2 in 4 člena 3.

5.3 Oblasti preverijo točnost in ustreznost danih dokazov v vlogi z namenom, da se ugotovi, ali je dovolj dokazov za to, da se utemelji uvedba preiskave.

5.4 Preiskava se ne sme sprožiti na podlagi odstavka 1, razen če oblasti na podlagi proučitve stopnje podpore ali nasprotovanja vlogi, ki jo/ga izražajo [13] domači proizvajalci enakega proizvoda, ugotovijo, da je vlogo vložila domača industrija oziroma da je vložena v njenem imenu [14]. Šteje se, da je vlogo "vložila domača industrija oziroma da je vložena v njenem imenu", če jo podpirajo tisti domači proizvajalci, katerih skupen obseg proizvodnje pomeni več kot 50 odstotkov celotne proizvodnje enakega proizvoda, ki ga proizvede ta del domače industrije, ki izraža podporo ali nasprotovanje vlogi. Toda preiskava se ne sme uvesti, če domači proizvajalci, ki izrecno podpirajo vlogo, pomenijo manj kakor 25 odstotkov celotne proizvodnje enakega proizvoda domače industrije.

5.5 Oblasti se izogibajo, razen če je sprejeta odločitev, da se uvede preiskava, vsakršnega objavljanja vloge za uvedbo preiskave. Potem ko je ustrezno dokumentirana vloga sprejeta, toda pred samo uvedbo postopka, oblasti obvestijo vlado prizadete članice izvoznice.

5.6 Če zaradi posebnih okoliščin pristojne oblasti sprejmejo odločitev, da se sproži preiskava brez tega, da prejmejo vlogo za uvedbo take preiskave od ali v imenu domače industrije, tedaj pričnejo s preiskavo samo, če imajo dovolj dokazov o obstoju dumpinga, o škodi in o vzročni zvezi, kakor je določena v odstavku 2, da bi lahko bila uvedba preiskave utemeljena.

5.7 Dokazi o dumpingu in škodi se obravnavajo sočasno (a) pri sprejemanju odločitve, ali se oziroma ali naj se ne uvede preiskava, in (b) med preiskavo z začetkom tistega dne, ki ni poznejši od najzgodnejšega datuma, ko se v skladu z določbami tega sporazuma smejo uporabljati začasni ukrepi.

5.8 Vloga na podlagi odstavka 1 se zavrže, preiskava pa se ustavi takoj, ko se pristojne oblasti prepričajo, da ni dovolj dokazov o dumpingu ali škodi, da bi bilo primer upravičeno nadaljevati. Postopek se ustavi takoj, ko oblasti ugotovijo, da obstaja de minimis stopnja dumpinga ali da je obseg dejanskega ali potencialnega dumpinškega uvoza ali škode zanemarljiv. Stopnja dumpinga se šteje kot de minimis, če je nižja od 2 odstotkov, kar izraža odstotek izvozne cene. Obseg dumpinškega uvoza običajno velja kot zanemarljiv, če se ugotovi, da obseg dumpinškega uvoza iz določene države pomeni manj kot 3 odstotke uvoza enakega proizvoda v članici uvoznici, razen če države, ki vsaka zase pomenijo manj kot 3 odstotke uvoza enakega proizvoda v članici uvoznici, skupaj pomenijo več kakor 7 odstotkov uvoza enakega proizvoda v članici uvoznici.

5.9 Protidumpinški postopek ne ovira carinskega postopka.

5.10 Z izjemo posebnih okoliščin morajo biti preiskave končane v enem letu, v nobenem primeru pa v več kot osemnajstih mesecih od dneva uvedbe.

Člen 6

Dokazi

6.1 Vse zainteresirane strani v protidumpinški preiskavi dobijo obvestilo o podatkih, ki jih oblasti potrebujejo, in dovolj možnosti, da pisno predložijo vse dokaze, za katere menijo, da so ustrezni glede na določeno preiskavo.

6.1.1 Izvozniki ali tuji proizvajalci, ki prejmejo vprašalnike, ki se uporabljajo v protidumpinški preiskavi, morajo imeti vsaj 30 dni za odgovor [15]. Ustrezno je treba obravnavati vsako zahtevo za podaljšanje 30-dnevnega roka in na podlagi utemeljenih razlogov tako podaljšanje odobriti, kadar koli je to izvedljivo.

6.1.2 Ob upoštevanju potreb po varovanju zaupnih podatkov se dokazi, ki jih zainteresirane strani dajejo v pisni obliki, takoj dajo na razpolago drugim zainteresiranim udeležencem preiskave.

6.1.3 Takoj, ko se preiskava uvede, oblasti dostavijo celotno besedilo pisne vloge, ki so jo prejeli v smislu odstavka 1 člena 5, znanim izvoznikom [16] in oblastem članice izvoznice, na zahtevo pa tudi drugim zainteresiranim stranem, ki so vpletene v postopek. Ustrezno se pazi na potrebe varovanja zaupnih podatkov, kakor je določeno v odstavku 5.

6.2 Med protidumpinško preiskavo imajo vse strani polno možnost, da branijo svoje interese. S tem namenom oblasti na zahtevo vsem stranem dajo možnost, da se soočijo s tistimi udeleženci, ki imajo nasprotne interese, da se predstavijo nasprotna stališča in ponudijo nasprotni argumenti. Zagotavljanje takih možnosti upošteva potrebo po varovanju zaupnosti in po ustrežljivosti udeležencem. Ne sme biti nobene obveznosti udeležbe na sestanku za katero koli stran ter odsotnost ne sme imeti škodljivih posledic za primer določene strani. Zainteresirani udeleženci imajo iz utemeljenih razlogov prav tako pravico, da podatke povedo ustno.

6.3 Ustne podatke na podlagi odstavka 2 oblasti upoštevajo samo, če so ti podatki pozneje predloženi v pisni obliki in dostavljeni drugim zainteresiranim udeležencem, kakor je predvideno v pododstavku 1.2.

6.4 Oblasti, kadar koli je to možno, zagotavljajo pravočasno možnost, da vsi zainteresirani udeleženci vidijo vse podatke, ki se nanašajo na predstavitev njihovega primera, če niso zaupni v smislu odstavka 5 in če jih oblasti uporabljajo v protidumpinški preiskavi, tako da lahko pripravijo predstavitev na podlagi teh podatkov.

6.5 Vsak zaupen podatek (na primer, če bi razkritje tega podatka pomenilo znatno konkurenčno prednost za konkurenta ali če bi razkritje podatka imelo znatne škodljive posledice za osebo, ki je podatek dala, ali za osebo, od katere je ta oseba podatek dobila) ali ki so ga udeleženci preiskave dali na zaupni podlagi, morajo oblasti na podlagi utemeljitve obravnavati kot zaupnega. Taki podatki se ne smejo razkrivati brez izrecnega dovoljenja tiste strani, ki je tak podatek dala [17].

6.5.1 Oblasti od zainteresiranih strani, ki so dale zaupne podatke, zahtevajo, da zagotovijo povzetke, ki niso zaupni. Ti povzetki morajo biti dovolj natančni, da omogočajo razumen vpogled v vsebino zaupno danih podatkov. V izjemnih okoliščinah te strani lahko sporočijo, da takih podatkov ni možno pripraviti v obliki povzetka. V takih izjemnih okoliščinah je treba zagotoviti izjavo o razlogih, zakaj priprava povzetka ni možna.

6.5.2 Če oblasti ugotovijo, da zahteva po zaupnosti ni utemeljena, in če tisti, ki je podatek dal, ni pripravljen objaviti podatkov ali pa dati pooblastila za objavo teh podatkov v splošni ali povzeti obliki, lahko oblasti take podatke zanemarijo, razen če je možno oblastem na zadovoljiv način dokazati iz ustreznih virov, da so podatki točni [18].

6.6 Z izjemo okoliščin, ki so določene v odstavku 8, se oblasti prepričajo o točnosti podatkov, ki so jih dali zainteresirani udeleženci, na katerih temeljijo njihove ugotovitve.

6.7 Z namenom, da preverijo podatke ali pridobijo nadaljnje podrobnosti, smejo oblasti po potrebi opraviti preiskavo na ozemlju druge članice pod pogojem, da dobijo soglasje določenih podjetij in obvestijo predstavnike vlade prizadete članice ter če ta članica tej preiskavi ne nasprotuje. Postopki, ki so opisani v Prilogi I, se uporabljajo v preiskavah, ki se izvajajo na ozemlju druge članice. Pod pogojem varovanja zaupnih podatkov morajo oblasti rezultate vsake take preiskave dajati na razpolago ali pa jih razkriti na podlagi odstavka 9 podjetjem, na katera se nanašajo, ter lahko te rezultate dajo na razpolago tudi vlagateljem.

6.8 Kadar katera koli zainteresirana stran odkloni dostop do ali sicer ne zagotovi potrebnih podatkov v določenem razumnem času, ali znatno ovira preiskavo, je dovoljeno, da se sprejmejo predhodne in dokončne ugotovitve, pritrdilne ali odklonilne, na podlagi razpoložljivih podatkov. Določbe Priloge II se upoštevajo pri uporabi tega odstavka.

6.9 Pred dokončno ugotovitvijo oblasti obvestijo vse zainteresirane strani o bistvenih dejstvih v obravnavi, ki pomenijo podlago za odločitev o tem, ali naj se uporabijo dokončni ukrepi. Tako obvestilo je treba opraviti v ustreznem času, da lahko udeleženci branijo svoje interese.

6.10 Praviloma oblasti ugotovijo posamezno stopnjo dumpinga za vsakega znanega uvoznika ali prizadetega proizvajalca proizvoda, ki je v preiskavi. Kadar je izvoznikov, proizvajalcev, uvoznikov ali vrst proizvodov v preiskavi toliko, da je taka ugotovitev praktično neizvedljiva, se smejo oblasti pri njihovih proučevanjih omejiti na razumno število zainteresiranih strani ali proizvodov z uporabo statistično veljavnih vzorcev na podlagi podatkov, ki so oblastem v določenem času na razpolago, ali z uporabo najvišjega odstotka obsega izvoza iz določene države, ki ga je možno na razumen način preiskovati.

6.10.1 Za vsako izbiro izvoznikov, proizvajalcev, uvoznikov ali proizvodov, ki se opravi na podlagi tega odstavka, je priporočljivo, da se opravi na podlagi posvetovanja ali soglasja izvoznikov, proizvajalcev ali prizadetih uvoznikov.

6.10.2 Kadar oblasti omejijo svoje proučevanje, kakor je določeno v tem odstavku, ne glede na to ugotovijo posamezno stopnjo dumpinga za vsakega izvoznika ali proizvajalca, ki prvotno ni izbran in v preiskavi pravočasno predloži potrebne podatke, tako da jih je možno upoštevati v preiskavi, razen če je izvoznikov ali proizvajalcev toliko, da bi proučitev neprimerno obremenjevala oblasti in bi onemogočala pravočasen sklep preiskave. Prostovoljni odzivi se ne smejo zavračati.

6.11 V tem sporazumu izraz "zainteresirane strani" pomeni:

(i) izvoznik ali tuj proizvajalec ali uvoznik proizvoda, ki je v preiskavi, ali trgovinsko ali poslovno združenje, katerega večina članov so proizvajalci, izvozniki ali uvozniki takega proizvoda;

(ii) vlada članice izvoznice; in

(iii) proizvajalec enakega proizvoda članice uvoznice ali trgovinsko oziroma poslovno združenje, katerega večina članov proizvaja enak proizvod na ozemlju članice uvoznice.

Ta seznam članicam ne preprečuje, da dovolijo domačim ali tujim stranem poleg tistih, ki so omenjene zgoraj, da se obravnavajo kot udeleženci.

6.12 Oblasti zagotavljajo možnosti industrijskim uporabnikom proizvoda v preiskavi in predstavnikom organizacij potrošnikov, kadar gre za proizvod, ki je v široki prodaji na drobnoprodajni ravni, da dajejo podatke, ki so pomembni za preiskavo v zvezi z dumpingom, škodo in vzročno zvezo.

6.13 Oblasti na primeren način upoštevajo kakršne koli težave, ki jih imajo zainteresirani udeleženci, zlasti majhna podjetja, v zvezi z zagotavljanjem zahtevanih podatkov, in zagotavljajo vsako pomoč, ki je izvedljiva.

6.14 Postopki, ki so določeni zgoraj, niso namenjeni, da se z njimi preprečuje oblastem članice, da učinkovito ravnajo v zvezi z uvedbo preiskave, oblikovanjem predhodne ali dokončne ugotovitve, bodisi pritrdilne ali zavrnilne, ali da uporabijo začasne ali dokončne ukrepe v skladu z ustreznimi določbami tega sporazuma.

Člen 7

Začasni ukrepi

7.1 Začasne ukrepe je možno uporabljati le, če:

(i) je preiskava sprožena v skladu z določbami člena 5, dana javna objava v zvezi s tem in če je zainteresiranim stranem danih dovolj priložnosti, da predložijo podatke in dajo pripombe;

(ii) je sprejeta začasna pritrdilna ugotovitev o obstoju dumpinga in posledični škodi za domačo industrijo; in

(iii) pristojne oblasti menijo, da so taki ukrepi potrebni, da bi se preprečila škoda med trajanjem preiskave.

7.2 Začasni ukrepi so lahko v obliki začasnih carin ali priporočljivo, v obliki varščine v gotovini ali s kavcijo, ki je enaka znesku protidumpinške carine, ki se okvirno določi, ne sme pa biti višja od začasno ugotovljene stopnje dumpinga. Zadrževanje cenitve je ustrezen začasen ukrep pod pogojem, da se izrazi normalna carina in da je ocenjen znesek protidumpinške carine, ter pod pogojem, da je zadrževanje te cenitve pogojeno z enakimi pogoji kakor drugi začasni ukrepi.

7.3 Začasni ukrepi se ne uporabljajo prej kakor v 60 dneh od dneva uvedbe preiskave.

7.4 Uporaba začasnih ukrepov je omejena na čim krajši možen čas, ki ne sme presegati 4 mesecev ali na podlagi odločitve pristojnih oblasti na zahtevo izvoznikov, ki pomenijo znaten odstotek določene trgovine, na obdobje, ki ne presega 6 mesecev. Ko oblasti v preiskavi proučujejo, ali bi carina, ki je nižja od stopnje dumpinga, zadostovala za to, da se odpravi škoda, so lahko ti roki 6 oziroma 9 mesecev.

7.5 Pri uporabi začasnih ukrepov je treba ravnati na podlagi ustreznih določb člena 9.

Člen 8

Cenovne zaveze

8.1 Postopki se lahko [19] ustavijo ali končajo brez uvedbe začasnih ukrepov ali protidumpinških carin na podlagi prejema zadovoljivih prostovoljnih zavez od katerega koli izvoznika v zvezi s spremembo cen ali prenehanjem izvoza na določeno območje po dumpinških cenah, tako da so oblasti prepričane, da je s tem odpravljen škodljiv učinek dumpinga. Dvigi cen v okviru takih zavez ne smejo biti večji, kot je potrebno, da se izravna stopnja dumpinga. Zaželeno je, da bi bili dvigi cen nižji od stopnje dumpinga, če bi taki dvigi zadostovali za odpravo škode domači industriji.

8.2 Cenovne zaveze se ne smejo zahtevati ali sprejeti od izvoznikov, razen če so oblasti članice uvoznice že prej pritrdilno ugotovile obstoj dumpinga in škode, ki jo je povzročil tak dumping.

8.3 Ni nujno, da oblasti sprejmejo cenovne zaveze, če menijo, da tak sprejem ni izvedljiv, na primer, če je število dejanskih ali potencialnih izvoznikov preveliko ali iz drugih razlogov, vključno z razlogi splošnega interesa. V takem primeru, če je izvedljivo, oblasti izvozniku sporočijo razloge za to, da sprejem cenovne zaveze ni umesten in morajo do tiste mere, kolikor je možno, dati izvozniku možnost, da na omenjeni podlagi da pripombe.

8.4 Če se zaveza sprejme, se ne glede na to konča preiskava v zvezi z ugotavljanjem dumpinga in škode, če izvoznik tako želi oziroma če oblasti sprejmejo tako odločitev. Če je ugotovitev dumpinga in škode negativna, tedaj zaveza sama po sebi izgubi veljavo, z izjemo tistih primerov, v katerih je taka ugotovitev rezultat v pretežni meri obstoja cenovnih zavez. V takih primerih lahko oblasti zahtevajo, da se zaveza ohrani v določenem razumnem obdobju v skladu z določbami tega sporazuma. Ob potrdilni ugotovitvi dumpinga in škode se zaveza nadaljuje v skladu s sprejetimi pogoji in določbami tega sporazuma.

8.5 Cenovne zaveze lahko predlagajo tudi oblasti članice uvoznice, toda noben izvoznik ne sme biti prisiljen v to, da take zaveza sprejme. Dejstvo, da izvozniki sami ne ponujajo takih zavez ali da jih ne sprejmejo, ne sme na noben način vplivati na presojo primera. Toda oblasti lahko svobodno ugotovijo, da ima grožnja škode večjo možnost uresničitve, če se dumpinški uvoz nadaljuje.

8.6 Oblasti članice uvoznice lahko zahtevajo od katerega koli izvoznika, katerega zaveza je sprejeta, da občasno poroča o tej zavezi in dovoli preverjanje ustreznih podatkov. Ob kršitvi zaveze smejo oblasti članice uvoznice na osnovi tega sporazuma v skladu z njegovimi določbami izvajati hitre postopke, katerih vsebina je takojšnja uporaba začasnih ukrepov na podlagi razpoložljivih informacij. V takih primerih se lahko zaračunavajo končno določene carine v skladu s tem sporazumom v zvezi s proizvodi, ki so prišli v porabo najpozneje v 90 dneh pred uporabo takih začasnih ukrepov, ne glede na to pa tak ukrep ne velja za uvoz, ki je uresničen pred kršitvijo zaveze.

Člen 9

Uvedba in pobiranje protidumpinških carin

9.1 Odločitev, ali se oziroma se ne uvede protidumpinška carina, če so izpolnjene vse zahteve za uvedbe take carine, ter odločitev, ali naj bo višina protidumpinške carine v polnem ali manjšem znesku od stopnje dumpinga, sta odločitvi, ki ju sprejmejo oblasti članice uvoznice. Zaželeno je, da je uvedba dovoljena na ozemlju vseh članic ter da bi bila carina nižja, kot je stopnja dumpinga, če bi taka nižja carina zadostovala za odpravo škode domači industriji.

9.2 Če se uvede protidumpinška carina v zvezi z določenim proizvodom, se taka carina pobira v ustrezni višini v vsakem primeru na nediskriminacijski podlagi za uvoz takega proizvoda iz vseh virov, za katere se ugotovi, da gre za dumping in da povzročajo škodo, z izjemo uvoza iz tistih virov, za katere so sprejete cenovne zaveze v okviru pogojev tega sporazuma. Oblasti imenujejo prizadetega dobavitelja oziroma prizadete dobavitelje določenega proizvoda. Če gre za več dobaviteljev iz ene države in je neizvedljivo imenovati vse te dobavitelje, smejo oblasti imenovati le določeno državo dobaviteljico. Če gre za več dobaviteljev iz več kot ene države, smejo oblasti imenovati vse prizadete dobavitelje, ali če to ni izvedljivo, vse prizadete države dobaviteljice.

9.3 Znesek protidumpinške carine ne sme preseči stopnje dumpinga, kakor je določena s členom 2.

9.3.1 Če se znesek protidumpinške carine določi za nazaj, je treba čim prej določiti končno obvezo plačila protidumpinške carine, običajno pa v 12 mesecih, v nobenem primeru pa ne pozneje kot v 18 mesecih od dneva, ko je vložena zahteva, da se določi dokončen znesek protidumpinške carine [20]. Kakršno koli povračilo je potrebno opraviti takoj in običajno najpozneje v 90 dneh po tem, ko je ugotovljena končna obveza na podlagi tega pododstavka. V vsakem primeru, če se povračilo ne opravi v 90 dneh, morajo oblasti dati ustrezno razlago, če se ta zahteva.

9.3.2 Če se določi znesek protidumpinške carine vnaprej, je treba na zahtevo upoštevati možnost takojšnjega povračila vsakršne carine, ki se plača več, kot znaša stopnja dumpinga. Povračilo vsakršne carine, ki je plačana več, kot znaša dejanska stopnja dumpinga, se običajno opravi v 12 mesecih, v nobenem primeru pa ne v daljšem času kakor 18 mesecev od dneva, ko je uvoznik proizvoda, ki je bil predmet protidumpinške carine, vložil zahtevo za povračilo, ustrezno opremljeno z dokazi. Odobreno povračilo je treba običajno izvesti v 90 dneh od dneva zgoraj omenjene odločitve.

9.3.3 Pri ugotavljanju, ali in v kakšni meri je treba dati povračilo, kadar je izvozna cena sestavljena v skladu z odstavkom 3 člena 2, oblasti upoštevajo vsakršno spremembo normalne vrednosti v stroških, nastalih med uvozom in preprodajo, ter gibanje preprodajne cene, ki je ustrezno izražena v naslednjih prodajnih cenah, in morajo izračunati izvozno ceno brez odbitkov za plačane protidumpinške carine, ko se pridobijo neizpodbitni dokazi v zvezi z zgornjimi spremembami.

9.4 Če oblasti omejijo svoje proučevanje v skladu z drugim stavkom odstavka 10 člena 6, tedaj vsaka protidumpinška carina, ki se uporabi za uvoz od izvoznikov ali proizvajalcev, ki niso vključeni v to proučitev, ne sme presegati:

(i) ponderiranega povprečja stopnje dumpinga, ki je ugotovljeno v zvezi z izbranimi izvozniki ali proizvajalci; ali

(ii) razlike med ponderiranim povprečjem normalne vrednosti izbranih izvoznikov ali proizvajalcev in izvozne cene izvoznikov in proizvajalcev, ki se posamezno ne proučujejo, če se obveznost plačila protidumpinških carin računa na podlagi predvidene normalne vrednosti,

pod pogojem, da oblasti zanemarijo za namene tega odstavka kakršne koli ničelne ali de minimisstopnje in stopnje, ki so ugotovljene pod pogoji, na katere se nanaša odstavek 8 člena 6. Oblasti uporabijo posamezne carine ali normalne vrednosti za uvoz od katerega koli izvoznika ali proizvajalca, ki ni vključen v proučevanje, ki je zagotovil potrebne informacije med preiskavo, kakor je določeno v odstavku 10.2 člena 6.

9.5 Če je določen proizvod predmet protidumpinške carine v članici uvoznici, morajo oblasti pravočasno opraviti pregled z namenom, da se določijo posamezne stopnje dumpinga za vsakega izvoznika ali proizvajalca v državi izvoznici, ki ni izvažala proizvoda v članico uvoznico med preiskavo, pod pogojem, da ti izvozniki ali proizvajalci lahko dokažejo, da niso v razmerju z izvozniki oziroma proizvajalci v državi izvoznici, ki so predmet protidumpinških carin za njihov proizvod. Tak pregled se opravi in izvede pospešeno v primerjavi z določanjem normalne carine in pregledom postopkov v članici uvoznici. Med pregledom se ne smejo zaračunavati protidumpinške carine za uvoz od takih izvoznikov in proizvajalcev. Toda oblasti smejo zadrževati ugotavljanje in/ali zahtevati jamstva, da si zagotovijo, če je rezultat takega pregleda ugotovitev dumpinga v zvezi s takimi izvozniki in proizvajalci, da bodo protidumpinške carine plačane za nazaj od dneva uvedbe pregleda.

Člen 10

Veljavnost za nazaj

10.1 Začasni ukrepi in protidumpinške carine se uporabljajo za proizvode, ki preidejo v porabo potem, ko odločitev v okviru odstavka 1 člena 7 in odstavka 1 člena 9 postane pravnomočna, pod pogoji izjem, ki so določene v tem členu.

10.2 Če se sprejme dokončna ugotovitev škode (vendar ne grožnje ali materialnega omejevanja razvoja določene industrije) ali končna ugotovitev grožnje škode in bi bili učinki dumpinškega uvoza brez začasnih ukrepov podlaga za ugotovitev škode, se smejo protidumpinške carine zaračunavati za nazaj za čas, ko so se, če so se, uporabljali začasni ukrepi.

10.3 Če je dokončna protidumpinška carina višja od začasne carine, ki je plačana ali je plačljiva, ali od zneska, ki je določen kot varščina, se razlika ne sme pobirati. Če je dokončna carina nižja od začasne carine, ki je plačana ali plačljiva, ali od zneska, ki je določen kot varščina, se razlika vrne ali pa se carina preračuna, odvisno od konkretnega primera.

10..4 Z izjemo določbe odstavka 2, ko se ugotovi grožnja škode ali materialnega omejevanja (vendar nobena škoda še ni nastala), tedaj je dovoljena uvedba protidumpinške carine od dneva, ko je ugotovljena grožnja škode oziroma materialno omejevanje, ter se vsi gotovinski pologi, ki so dani med uporabo začasnih ukrepov, vrnejo ter se vse kavcije sprostijo na učinkovit način.

10.5 Če je dokončna ugotovitev negativna, se vsi gotovinski pologi, ki so dani med uporabo začasnih ukrepov, vrnejo, ter se vse kavcije sprostijo na učinkovit način.

10.6 Dokončna protidumpinška carina se sme zaračunati za proizvode, ki so prišli v porabo najpozneje v 90 dneh od dneva uporabe začasnih ukrepov, če oblasti glede proizvoda, ki je predmet dumpinga, ugotovijo, da:

(i) obstajajo prejšnji primeri dumpinga, ki so povzročali škodo, ali da se je uvoznik zavedal ali pa bi se moral zavedati, da izvoznik izvaja dumping in da tak dumping lahko povzroči škodo; in

(ii) je škoda povzročena zaradi množičnega dumpinškega uvoza določenega proizvoda v relativno kratkem času, ki ima v trenutku določenega dumpinškega uvoza in drugih okoliščin (kot na primer hitro povečevanje zalog uvoženega proizvoda) možnosti, da resno ogrozi učinke dokončne protidumpinške carine, ki naj bi se uporabila pod pogojem, da je prizadetim uvoznikom dana možnost, da dajo pripombe.

10.7 Oblasti lahko po uvedbi preiskave uporabijo take ukrepe, kot so zadrževanje ovrednotenja oziroma ocenitve zaradi plačila protidumpinške carine za nazaj, kot je določeno v odstavku 6, kadar imajo dovolj dokazov za to, da so izpolnjeni pogoji, ki so v tem odstavku določeni.

10.8 Nobena carina se ne sme na podlagi odstavka 6 zaračunavati za nazaj za proizvode, ki so prišli v porabo pred uvedbo preiskave.

Člen 11

Trajanje in proučitev protidumpinških carin in cenovne zaveze

11.1 Protidumpinška carina ostane v veljavi toliko časa in do te mere, kolikor je potrebno, da se izravna dumping, ki povzroča škodo.

11.2 Oblasti proučijo potrebe po nadaljnji uporabi carine, kadar je to primerno, po lastni presoji ali pod pogojem, da je preteklo neko razumno obdobje od dneva uvedbe dokončne protidumpinške carine na zahtevo katere koli zainteresirane strani, ki predloži pritrdilne informacije, ki utemeljujejo potrebo po taki proučitvi [21]. Zainteresirane strani imajo pravico od oblasti zahtevati, da proučijo, ali je nadaljnja uporaba carine potrebna za izravnavo dumpinga, ali je verjetno, da bi škoda še naprej nastajala ali se ponavljala, če bi bila carina odpravljena ali spremenjena ali oboje. Če oblasti kot rezultat proučitve na podlagi tega odstavka ugotovijo, da protidumpinška carina ni več upravičena, jo je treba takoj ukiniti.

11.3 Ne glede na določbe odstavkov 1 in 2 mora biti katera koli dokončna protidumpinška carina odpravljena na dan, ko poteče pet let od uvedbe (ali od dneva zadnje proučitve v okviru odstavka 2, če se je ta nanašala na dumping in škodo, ali na podlagi tega odstavka), razen če oblasti ugotovijo v proučitvi, za katero je pobuda dana pred datumom, ko so oblasti same sprejele pobudo zanj ali na podlagi utemeljene zahteve domače industrije oziroma zahteve v njenem imenu, ki je dana v razumnem roku pred omenjenim datumom, da bi ukinitev carine verjetno povzročila nadaljevanje oziroma ponavljanje dumpinga in škode [22]. Carina lahko ostane veljavna do izida take proučitve.

11.4 Določbe člena 6 se v zvezi z dokazi in postopki uporabljajo za kakršno koli proučitev na podlagi tega člena. Vsaka taka proučitev mora biti učinkovita in po normalni poti končana v 12 mesecih od dneva uvedbe proučitve.

11.5 Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za cenovne zaveze, sprejete na podlagi člena 8.

Člen 12

Razglas in razlaga ugotovitev

12.1 Ko oblasti menijo, da je dovolj dokazov, ki utemeljujejo uvedbo protidumpinške preiskave v skladu s členom 5, tedaj mora biti članica oziroma članice, katerih proizvodi so predmet take preiskave, in druge zainteresirane strani, za katere preiskovalne oblasti vedo, da imajo interes, obveščene ter se s tem namenom objavi razglas.

12.1.1 Razglas o uvedbi preiskave mora vsebovati ali na drug način zagotoviti v obliki ločenega poročila [23] dovolj informacij o:

(i) imenu države ali držav izvoznic in določenega proizvoda;

(ii) datumu uvedbe preiskave;

(iii) podlagi v vlogi, na kateri temelji domneva, da gre za dumping;

(iv) povzetku dejavnikov, na katerih temelji domnevna škoda;

(v) naslovu, kamor naj zainteresirani pošiljajo svoje pisne izjave;

(vi) časovnih rokih, ki se dopuščajo zainteresiranim, da sporočajo svoja mnenja.

12.2 Razglas se da za vsako začasno ali končno ugotovitev, bodisi pritrdilno ali zavrnilno, ter za vsako odločitev o sprejemanju zaveze na podlagi člena 8, o koncu take zaveze in o določitvi dokončne protidumpinške carine. Vsak tak razglas mora vsebovati ali na drugačen način zagotoviti v obliki ločenega poročila dovolj podrobnosti o ugotovitvah in sprejetih sklepih v zvezi z vsemi dejanskimi in pravnimi vprašanji, za katere preiskovalne oblasti menijo, da so materialne narave. Vsi taki razglasi in poročila se morajo poslati članici ali članicam, katerih proizvodi so predmet takih ugotovitev oziroma dejanj, in drugim zainteresiranim stranem, za katere je znano, da imajo interes.

12.2.1 Razglas o uvedbi začasnih ukrepov mora vsebovati ali drugače zagotavljati v obliki ločenega poročila dovolj podrobne razlage v zvezi s predhodnimi ugotovitvami o obstoju dumpinga in škode in se morajo nanašati na dejanska in pravna vprašanja, ki so bila podlaga za to, da se argumenti sprejmejo ali zavrnejo. Tak razglas ali poročilo mora ob ustreznem upoštevanju zahteve za varovanje zaupnih informacij vsebovati zlasti:

(i) imena dobaviteljev, ali če to ni izvedljivo, ime države dobaviteljice;

(ii) opis proizvoda, ki ustreza potrebam carine;

(iii) ugotovljeno stopnjo dumpinga in celovito razlago razlogov za uporabljeno metodologijo pri ugotavljanju in primerjanju izvozne cene in normalne vrednosti na osnovi člena 2;

(iv) okoliščine, ki se nanašajo na škodo, kot so določene v členu 3;

(v) poglavitne razloge, ki so podlaga za določene ugotovitve.

12.2.2 Razglas o končani ali prekinjeni preiskavi ob pritrdilni ugotovitvi, ki je podlaga za uvedbo dokončne carine ali za sprejem cenovne zaveze, mora vsebovati ali drugače zagotoviti v obliki ločenega poročila vse ustrezne informacije o dejanskih in pravnih zadevah in razlogih, ki so bili podlaga za uvedbo končnega ukrepa ali za sprejem cenovne zaveze ob ustreznem upoštevanju zahteve po varovanju zaupnih informacij. Razglas ali poročilo mora vsebovati zlasti informacije, ki so opisane v pododstavku 2.1, kakor tudi razloge za sprejem ali zavrnitev relevantnih argumentov ali trditev izvoznikov ali uvoznikov ter osnovo za katero koli odločitev na podlagi pododstavka 10.2 člena 6.

12.2.3 Razglas o končani ali prekinjeni preiskavi, ki sledi sprejeti zavezi na podlagi člena 8, mora vključevati ali drugače zagotavljati v obliki ločenega poročila tudi tisti del zaveze, ki ni zaupen.

12.3 Določbe tega člena se smiselno nanašajo na uvedbo in konec proučitev na podlagi člena 11 in na odločitve na podlagi člena 10 v zvezi z uporabo carin za nazaj.

Člen 13

Sodna revizija

Vsaka članica, katere nacionalna zakonodaja vsebuje določbe o protidumpinških ukrepih, mora imeti sodne, arbitražne ali upravne svete ali postopke, med drugim z namenom takojšnje proučitve upravnih ukrepov, ki se nanašajo na dokončne ugotovitve in proučitve ugotovitev v smislu člena 11. Taki sveti ali postopki morajo biti neodvisni od oblasti, ki so odgovorne za omenjene ugotovitve ali proučitve.

Člen 14

Protidumpinški postopek v korist tretje države

14.1 Vlogo za uvedbo protidumpinškega postopka v korist tretje države vložijo oblasti tretje države, ki zahteva tak postopek.

14.2 Taki vlogi morajo biti priložene informacije o cenah, ki kažejo na to, da obstaja dumpinški uvoz, in podrobne informacije, ki kažejo, da domnevni dumping povzroča škodo določeni domači industriji v tretji državi. Vlada tretje države mora zagotoviti vso pomoč oblastem države uvoznice, da bi dobili vse nadaljnje informacije, ki jih slednja utegne potrebovati.

14.3 Pri obravnavi take vloge morajo oblasti države uvoznice upoštevati učinke domnevnega dumpinga na določeno industrijo kot celoto v tretji državi; drugače rečeno, škoda se ne določa zgolj po učinkih domnevnega dumpinga na izvoz te industrije v državo uvoznico ali celo na celoten izvoz te industrije.

14.4 Odločitev o tem, ali voditi postopek v določenem primeru, ostaja pri državi uvoznici. Če se država uvoznica odloči, da je pripravljena na določeno dejavnost, je stvar države, da pristopi k Svetu za trgovino in blago zaradi pridobitve soglasja za tako dejavnost.

Člen 15

Članice države v razvoju

Splošno je znano, da morajo razvite države članice posebej upoštevati posebne okoliščine članic držav v razvoju pri obravnavi vloge za uvedbo protidumpinških ukrepov na podlagi tega sporazuma. Možnosti konstruktivnih ukrepov, ki jih določa ta sporazum, morajo biti raziskane pred uporabo protidumpinških carin, če bi te prizadele temeljne interese članic držav v razvoju.

DEL II

Člen 16

Odbor za protidumping

16.1 Ustanovi se Odbor za protidumping (v nadaljnjem besedilu Odbor), ki ga sestavljajo predstavniki vsake članice. Odbor izvoli svojega predsedujočega in se sestaja najmanj dvakrat na leto in drugače, če je predvideno z ustreznimi določbami tega sporazuma na zahtevo vsake članice. Odbor ima odgovornosti, določene s tem sporazumom ali ki jih določijo članice, ter mora dati članicam možnosti, da se posvetujejo o vseh zadevah, ki se nanašajo na izvajanje tega sporazuma ali na uveljavljanje njegovih ciljev. Sekretariat WTO opravlja naloge Sekretariata Odbora.

16.2 Odbor lahko po potrebi ustanavlja pomožna telesa.

16.3 Pri opravljanju svojih nalog se lahko Odbor in katera koli pomožna telesa posvetujejo in zahtevajo informacije pri katerem koli viru, za katerega menijo, da je primeren. Toda preden Odbor ali pomožno telo zahteva informacije iz vira, ki je v pravni pristojnosti določene članice, mora o tem obvestiti to članico. Pridobiti mora soglasje članice in katerega koli podjetja, s katerim se želijo posvetovati.

16.4 Članice brez odlašanja Odboru poročajo o vseh sprejetih predhodnih ali končnih protidumpinških ukrepih. Taka poročila morajo biti na voljo v Sekretariatu zaradi vpogleda drugim članicam. Članice prav tako predložijo polletna poročila v zvezi s kakršno koli protidumpinško dejavnostjo, ki so jo začele v zadnjem 6-mesečnem obdobju. Polletna poročila se predložijo v dogovorjeni običajni obliki.

16.5 Vsaka članica sporoči Odboru, (a) katere od njenih oblasti so pristojne za to, da sprožijo in vodijo preiskave, na katere se nanaša člen 5, in (b) domače postopke, ki urejajo uvedbo in vodenje takih preiskav.

Člen 17

Posvetovanje in reševanje sporov

17.1 Razen če ni drugače določeno, se uporablja Dogovor o reševanju sporov v zvezi s posvetovanji in reševanjem sporov na podlagi tega sporazuma.

17.2 Vsaka članica z razumevanjem obravnava in dopušča dovolj možnosti za posvetovanje v zvezi s stališči druge članice do katere koli zadeve, ki vpliva na izvajanje tega sporazuma.

17.3 Če določena članica meni, da je kakršna koli korist, ki ji neposredno ali posredno pripada na podlagi tega sporazuma, izničena ali omejena, ali da je doseganje katerega koli cilja ovirano zaradi druge ali drugih članic, tedaj sme z namenom, da se doseže obojestransko zadovoljiva rešitev, pisno zahtevati posvetovanje z določeno članico ali članicami. Vsaka članica z razumevanjem obravnava vsako zahtevo druge članice za posvetovanje.

17.4 Če članica, ki je zahtevala posvetovanje, meni, da se s posvetovanjem v skladu z odstavkom 3 ni uspelo doseči obojestransko dogovorjene rešitve, in če so upravna telesa članice uvoznice opravila neko končno dejanje z namenom določitve dokončne protidumpinške carine ali z namenom sprejetja cenovne zaveze, tedaj sme zadevo posredovati Organu za reševanje sporov (Dispute Settlement Body, DSB). Če ima začasen ukrep znaten učinek in članica, ki je posvetovanje zahtevala, meni, da je bil ukrep sprejet v nasprotju z določbami odstavka 1 člena 7, sme ta članica tako zadevo prav tako poslati DSB.

17.5 DSB na zahtevo pritožbene strani ustanovi ugotovitveni svet, da prouči zadevo na podlagi:

(i) pisne izjave članice, ki je zahtevo dala, ki pove, na kakšen način je korist, ki ji pripada neposredno ali posredno na podlagi tega sporazuma, izničena ali omejena ali na kakšen način je ovirano doseganje ciljev tega sporazuma; in

(ii) dejstev, ki so dostopna oblastem članice uvoznice v skladu z ustreznimi domačimi postopki.

17.6 Pri proučevanju zadeve, na katero se nanaša odstavek 5:

(i) ugotovitveni svet pri presoji dejstev v zadevi določi, ali so oblasti na pravilen način ugotovile dejstva in ali je bilo njihovo ovrednotenje teh dejstev nepristransko in objektivno. Če je bila ugotovitev dejstev pravilna ter je bilo ovrednotenje nepristransko in objektivno, četudi bi ugotovitveni svet utegnil sprejeti drugačne sklepe, se tako ovrednotenje ne zavrne;

(ii) ugotovitveni svet razlaga ustrezne določbe tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava. Če svet ugotovi, da sporazum dopušča več kot eno možno razlago, tedaj svet ugotovi, da je ukrep oblasti usklajen s sporazumom, če temelji na eni od možnih razlag.

17.7 Zaupne informacije, ki so dane ugotovitvenemu svetu, se ne smejo razkrivati brez formalnega pooblastila osebe, organa ali oblasti, ki je te informacije dala. Če se take informacije zahtevajo od ugotovitvenega sveta, toda svet nima pooblastila take informacije razkriti, tedaj se zagotovi povzetek, ki ni zaupen in ga odobri oseba, organ ali oblast, ki je dala informacije.

DEL III

Člen 18

Končne določbe

18.1 Opraviti se ne sme nobeno konkretno dejanje proti dumpinškemu izvozu iz druge članice, razen v skladu z določbami GATT 1994, kakor jih razlaga ta sporazum [24].

18.2 Ni možen noben pridržek glede katere koli določbe tega sporazuma brez soglasja drugih članic.

18.3 Pod pogoji pododstavkov 3.1 in 3.2 se določbe tega sporazuma uporabljajo za preiskave in proučitve obstoječih ukrepov, ki so sprožene na podlagi vlog, vloženih na dan ali po datumu začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za določeno članico.

18.3.1 V zvezi z izračunom stopnje dumpinga in postopki povračil v odstavku 3 člena 9 se uporabljajo pravila, ki so se uporabljala v zadnjem postopku ugotavljanja obstoja dumpinga oziroma proučitve.

18.3.2 Za namene odstavka 3 člena 11 se domneva, da so obstoječi protidumpinški ukrepi uvedeni na dan, ki ni poznejši od dneva začetka veljavnosti Sporazum o WTO za določeno članico, z izjemo tistih primerov, v katerih je v veljavni domači zakonodaji članice že vključena določba enake vrste kakor tista v omenjenem odstavku.

18.4 Vsaka članica naredi vse potrebno, splošno ali posebno, da najpozneje do dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO zanjo zagotovi skladnost svojih zakonov, predpisov in upravnih postopkov z določbami tega sporazuma, kakor se te uporabljajo za določeno članico.

18.5 Vsaka članica obvesti Odbor o kateri koli spremembi v svojih zakonih in predpisih, ki so pomembni za ta sporazum, kakor tudi pri izvajanju takih zakonov in predpisov.

18.6 Odbor letno prouči izvajanje tega sporazuma ob upoštevanju njegovih ciljev. Vsako leto obvešča Svet za trgovino z blagom o razvoju v obdobju, na katero se nanaša določena proučitev.

18.7 Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del.

[1] Izraz "uveden", ki se uporablja v tem sporazumu, pomeni dejanje, s katerim članica formalno sproži preiskavo, kot je določeno v členu 5.

[2] Za prodajo enakega proizvoda, ki je namenjen porabi na domačem trgu države izvoznice, običajno velja, da je v zadostni količini za ugotavljanje normalne vrednosti, če taka prodaja pomeni 5 odstotkov ali več od prodaje določenega proizvoda v članici uvoznici, pod pogojem, da je nižji delež sprejemljiv, če dokazi kažejo, da je domača prodaja v takem nižjem deležu v zadostnem obsegu, da zagotavlja pravo primerjavo.

[3] Uporaba izraza "oblasti" se v tem sporazumu razlaga, da pomeni oblasti na primerni višji ravni.

[4] Podaljšani čas bi moral biti običajno eno leto, v nobenem primeru pa ne sme biti krajši od 6 mesecev.

[5] Prodaja pod ravnijo stroškov na enoto se odvija v znatnih količinah, če oblasti ugotovijo, da je ponderirana povprečna prodajna cena v transakcijah, ki se obravnavajo zaradi ugotavljanja normalne vrednosti, pod ravnijo ponderiranega povprečja stroškov na enoto ali da obseg prodaje pod ravnijo stroškov na enoto pomeni manj kot 20 odstotkov prodanega obsega v transakcijah, ki se obravnavajo zaradi ugotavljanja normalne vrednosti.

[6] Prilagoditve, ki so namenjene zagonskim dejavnostim, morajo izražati stroške na koncu zagonskega obdobja ali, če je to obdobje daljše od trajanja preiskave, zadnje stroške, ki jih lahko oblasti na razumen način upoštevajo med preiskavo.

[7] Razume se, da se posamezni od zgoraj omenjenih dejavnikov lahko prekrivajo in oblasti zagotavljajo, da se ne podvajajo tiste prilagoditve, ki so že upoštevane na podlagi te določbe.

[8] Običajno je datum prodaje datum pogodbe, naročilnice, potrditve naročila ali fakture, kar vsebuje materialne prodajne pogoje.

[9] V tem sporazumu se z izrazom "škoda", če ni drugače določeno, razume materialna škoda domači industriji, grožnja materialne škode domači industriji ali materialno omejevanje ustanovitve take industrije in se razlaga v skladu z določbami tega člena.

[10] Primer tega, četudi ne edini, je obstoj prepričljivega razloga, da se verjame, da se bo v bližnji prihodnosti znatno povečal uvoz proizvodov po dumpinških cenah.

[11] Za namen tega odstavka se šteje, da so proizvajalci v razmerju z izvozniki ali uvozniki samo, če (a) ima eden izmed njih neposredno ali posredno kontrolo nad drugim; ali (b) sta oba neposredno ali posredno pod kontrolo tretje osebe; ali (c) skupaj, neposredno ali posredno kontrolirajo tretjo osebo, pod pogojem, da obstajajo osnove za prepričanje, da je učinek tega razmerja tak, da vpliva na to, da se določen proizvajalec drugače ravna kot proizvajalci, ki niso v razmerju. Za namene tega odstavka velja, da eden kontrolira drugega, če je prejšnji pravno ali operativno v položaju, da lahko uveljavlja omejitve ali daje navodila drugemu.

[12] V tem sporazumu "odmerjen" pomeni dokončno ali končno pravno določitev ali izterjavo carine ali takse.

[13] Če je industrija razdrobljena in obsega izjemno veliko število proizvajalcev, smejo oblasti ugotoviti podporo in nasprotovanje z uporabo veljavnih metod statističnega vzorčenja.

[14] Članice se zavedajo, da na ozemlju določenih članic delojemalci domačih proizvajalcev enakega proizvoda ali predstavniki teh delojemalcev lahko vložijo ali podprejo vlogo za preiskavo na podlagi odstavka 1.

[15] Kot splošno pravilo se omejitev časa za izvoznika računa od dneva, ko ta prejme vprašalnik, za katerega se za te namene domneva, da je prejet v enem tednu od dneva, ko je poslan tistemu, ki mora nanj odgovoriti, ali je poslan ustreznemu diplomatskemu predstavniku članice izvoznice, ali v primeru ločenega carinskega ozemlja članice WTO uradnemu predstavniku tega izvoznega ozemlja.

[16] Razume se, da kadar gre za posebej veliko število določenih izvoznikov, se celotno besedilo pisne vloge da samo oblastem članice izvoznice ali ustreznemu trgovinskemu združenju.

[17] Članice se zavedajo, da je na ozemlju določenih članic razkritje možno v skladu z ozko opredeljenim varovalnim ukazom.

[18] Članice soglašajo, da zahtev za varovanje zaupnosti ne bi smeli arbitrarno zavračati.

[19] Beseda "lahko" se ne sme razlagati tako, da je dovoljeno sočasno nadaljevanje postopkov z uporabo cenovnih zavez, z izjemo določbe odstavka 4.

[20] Razume se, da se lahko zgodi, da spoštovanje rokov, ki so omenjeni v tem pododstavku in pododstavku 3.2, ne bi bilo možno, če je določen proizvod predmet postopka sodne revizije.

[21] Določitev končne obveznosti plačila protidumpinške carine, kot je določeno v tretjem odstavku člena 9, sama po sebi ni proučitev v smislu tega člena.

[22] Če se znesek protidumpinške carine določa za nazaj, ugotovitev v zadnjem ugotovitvenem postopku na podlagi pododstavka 3.1 člena 9, da se ne terja carina, sama po sebi ne nalaga oblastem, da odpravijo dokončno določeno carino.

[23] Tam, kjer oblasti zagotavljajo informacije in razlage v okviru določb tega člena v obliki ločenega poročila, morajo poskrbeti, da je tako poročilo dejansko na voljo širši javnosti.

[24] Ni namen tega, da so izključene dejavnosti v skladu z ustreznimi določbami GATT 1994.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

POSTOPKI ZA PREISKAVE NA KRAJU SAMEM NA PODLAGI ODSTAVKA 7 ČLENA 6

1. Ob uvedbi preiskave morajo biti oblasti članice izvoznice in podjetja, za katera je znano, da so prizadeta, obveščeni o namenu izvedbe preiskave na kraju samem.

2. Če je namen, da se v izjemnih primerih v preiskovalno skupino vključijo tudi nevladni strokovnjaki, morajo biti o tem obveščene oblasti in podjetja članice izvoznice. Za take nevladne strokovnjake morajo veljati učinkovite sankcije za kršitev zaupnosti.

3. Pridobivanje izrecnega privoljenja prizadetih podjetij članice izvoznice pred dokončnim dogovorom o obisku bi moralo biti običajna praksa.

4. Takoj ko je prejeto soglasje določenih podjetij, morajo preiskovalne oblasti obvestiti oblasti članice izvoznice o imenih in naslovih podjetij, ki naj bi jih obiskali, in o dogovorjenih datumih.

5. Pred obiskom je treba prizadeta podjetja obvestiti dovolj vnaprej.

6. Obiske z namenom razlage vprašalnika je treba opraviti le na zahtevo izvoznega podjetja. Tak obisk se sme opraviti le, če (a) oblasti članice uvoznice o tem obvestijo predstavnike določene članice, in (b) slednja ne nasprotuje obisku.

7. Ker je poglavitni namen preiskave na kraju samem preveriti dane informacije ali pridobiti nadaljnje podrobnosti, jo je treba opraviti, potem ko je prejet odgovor na vprašalnik, razen če podjetje soglaša z nasprotnim ter vlado članice izvoznice preiskovalne oblasti obvestijo o predvidenem obisku in ta temu ne nasprotuje; običajna praksa pa bi morala biti, da se določena podjetja pred obiskom obvestijo o splošni naravi informacij, ki naj bi bile preverjene, in o tem, katere nadaljnje informacije je treba zagotoviti, vendar to ne izključuje zahtev na kraju samem, da se zagotovijo nadaljnje podrobnosti v luči že pridobljenih informacij.

8. Na poizvedovanja ali vprašanja, ki jih postavljajo oblasti ali podjetja članice izvoznice in so bistvena za uspešno preiskavo na kraju samem, je treba odgovoriti, kadar je možno, pred obiskom.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

NAJBOLJŠE DOSTOPNE INFORMACIJE V SMISLU ODSTAVKA 8 ČLENA 6

1. Kakor hitro je možno, morajo po uvedbi preiskave preiskovalne oblasti natančno določiti informacije, ki jih zahtevajo od katere koli zainteresirane strani, in način, na katerega mora zainteresirana stran te informacije pripraviti v svojem odgovoru. Oblasti morajo prav tako zagotoviti, da je določena stran seznanjena, če informacij ne zagotovi v razumnem času, da bodo oblasti prosto sprejemale ugotovitve na podlagi podatkov, ki so na voljo, vključno s tistimi, ki so vsebovani v vlogi za uvedbo preiskave, ki jo je vložila domača industrija.

2. Oblasti lahko tudi zahtevajo, da zainteresirana stran da svoj odgovor v obliki določenega sredstva (npr. računalniški trak) ali v računalniškem jeziku. Če je taka zahteva dana, tedaj morajo oblasti upoštevati razumno sposobnost zainteresirane strani, da odgovori v obliki zaželenega sredstva ali računalniškega jezika, in ne smejo zahtevati od zainteresirane strani, da v svojem odgovoru uporablja računalniški sistem, ki je drugačen od tistega, ki ga ta stran sama uporablja. Oblasti ne smejo vztrajati pri zahtevi, da se odgovor da kot računalniški zapis, če zainteresirana stran nima računalniške obdelave knjigovodskih podatkov in če bi zagotovitev zahtevanega odgovora imela za posledico neprimerno breme za zainteresirano stran, npr. povzročilo bi nerazumne dodatne stroške in težave. Oblasti ne bi smele vztrajati pri odgovoru v obliki določenega sredstva ali računalniškega jezika, če zainteresirana stran nima računalniško obdelanih knjigovodskih podatkov v takem sredstvu ali računalniškem jeziku in če bi priprava odgovora v skladu s tako zahtevo imela za posledico nerazumno dodatno breme za zainteresirano stran, npr. povzročilo bi nerazumne dodatne stroške in težave.

3. Vse informacije, ki jih je možno preverjati in so ustrezno predložene, tako da jih je možno uporabljati v preiskavi brez neprimernih težav, ki so dostavljene pravočasno, in če so temu ustrezno dane v sredstvu ali računalniškem jeziku, kar so oblasti zahtevale, je treba upoštevati pri oblikovanju ugotovitev. Če določena stran ne odgovori v obliki zaželenega sredstva ali računalniškega jezika, oblasti pa ugotovijo, da so dane okoliščine določene v odstavku 2, tedaj odgovora, ki ni pripravljen v zaželenem sredstvu ali računalniškem jeziku, ne bi smeli šteti kot znatno oviro za preiskavo.

4. Če oblasti nimajo možnosti, da obdelujejo podatke, če so ti dani v določenem sredstvu (npr. računalniški trak), tedaj je treba podatke zagotoviti v obliki pisnega gradiva ali kateri koli drugi obliki, ki je za oblasti sprejemljiva.

5. Četudi dane informacije niso idealne v vseh pogledih, to ne opravičuje oblasti, da jih ne upoštevajo, pod pogojem, da je zainteresirana stran ravnala v skladu s svojimi najboljšimi možnostmi.

6. Če dokazi ali informacije niso sprejeti, je treba o razlogih za to nemudoma obvestiti zainteresirano stran, ta pa mora imeti možnost, da zagotovi nadaljnja pojasnila v razumnem roku ob upoštevanju časovnih omejitev preiskave. Če oblasti menijo, da pojasnila niso zadovoljiva, je treba navesti razloge za zavrnitev takih dokazov ali informacij v kateri koli objavljeni ugotovitvi.

7. Če oblasti utemeljujejo svoje ugotovitve, vključno s tistimi, ki se nanašajo na normalno vrednost, na informacijah iz sekundarnega vira, vključno z informacijami, ki so vsebovane v vlogi za uvedbo preiskave, tedaj morajo biti posebej previdne. V takih primerih morajo oblasti, če je to izvedljivo, preveriti informacije iz drugih neodvisnih virov, ki so jim na razpolago, kot so objavljeni ceniki, uradna uvozna statistika in carinska poročila, in iz informacij drugih zainteresiranih strani med preiskavo. Toda jasno je, če neka zainteresirana stran ne sodeluje in se na ta način zadržujejo ustrezne informacije pred oblastmi, lahko taka situacija vodi k manj ugodnemu izidu za tako stran, kakor če bi ta stran sodelovala.

--------------------------------------------------