21993A0216(02)

Baselska Konvencija

o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja

PREAMBULA

POGODBENICE TE KONVENCIJE SO SE,

ZAVEDAJOČ SE nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, ki jo povzročajo nevarni in drugi odpadki ter prehod teh odpadkov prek meja,

POZORNE NA rastočo nevarnost za zdravje ljudi in okolje, ki jo povzročajo povečano nastajanje in raznovrstnost ter prehod nevarnih odpadkov in drugih odpadkov prek meja,

ZAVEDAJOČ SE TUDI, da je najučinkovitejši način varovanja zdravja ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki jih povzročajo takšni odpadki, zmanjšanje njihovega nastajanja na najnižjo možno raven po količini in/ali nevarnostnem potencialu,

PREPRIČANE, da bi morale države ustrezno ukrepati, da bi bilo ravnanje z nevarnimi in drugimi odpadki, vključno z njihovim prehodom prek meja in odstranjevanjem, skladno z varstvom zdravja ljudi in okolja, ne glede na kraj njihove odstranitve,

OB UGOTOVITVI, da bi moral povzročitelj izpolniti svoje dolžnosti glede prevoza in odstranitve nevarnih in drugih odpadkov na način, ki je v skladu z varstvom okolja, ne glede na kraj njihovega odstranitve,

V CELOTI PRIZNAVAJOČ, da ima vsaka država suvereno pravico, da prepove vstop ali odstranjevanje tujih nevarnih odpadkov in drugih odpadkov na svojem ozemlju,

PRIZNAVAJOČ TUDI naraščajočo željo po prepovedi prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja v drugih državah, zlasti v državah v razvoju,

PREPRIČANE, da bi morali nevarne odpadke in druge odpadke, če je to skladno z okolju varnim in učinkovitim ravnanjem, odstranjevati v državi, kjer so nastali,

ZAVEDAJOČ SE TUDI, da bi moral biti prehod takšnih odpadkov prek meja iz države, kjer nastanejo, v katero koli drugo državo, dovoljen samo, če bi bil izpeljan po pogojih, ki ne ogrožajo zdravja ljudi in okolja, ter po pogojih, skladnih z določbami te konvencije,

UPOŠTEVAJOČ, da bo povečan nadzor prehoda nevarnih odpadkov in drugih odpadkov prek meja deloval kot spodbuda za okolju varno ravnanje z njimi in za zmanjšanje obsega takih prehodov prek meja,

PREPRIČANE, da bi morale države sprejeti ukrepe za ustrezno izmenjavo podatkov in nadzor prehoda nevarnih odpadkov in drugih odpadkov prek meja iz teh držav in vanje,

OB UGOTAVLJANJU, da številni mednarodni in regionalni sporazumi obravnavajo vprašanje varstva in ohranjanja okolja v zvezi s prevozom nevarnega blaga,

OB UPOŠTEVANJU Deklaracije Konference Združenih narodov o človekovem okolju (Stockholm, 1972), kairskih smernic in načel za okolju varno ravnanje z nevarnimi odpadki, ki jih je sprejel Upravni svet Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) s Sklepom 14/30 z dne 17. junija 1987, priporočil Komisije strokovnjakov Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga (oblikovanih leta 1957 in usklajenih vsaki dve leti), ustreznih priporočil, deklaracij, dokumentov in pravilnikov, sprejetih v Združenih narodih, ter dela in študij, opravljenih v drugih mednarodnih in regionalnih organizacijah,

POZORNE NA duh, načela, cilje in vlogo Svetovne listine za naravo, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov na svojem 37. zasedanju (1982) kot etično pravilo v zvezi z varstvom človekovega okolja in ohranjanjem naravnih virov,

POUDARJAJOČ, da so države odgovorne za izpolnjevanje svojih mednarodnih obveznosti, ki zadevajo varstvo zdravja ljudi in varstvo ter ohranjanje okolja, in so zavezane k temu v skladu z mednarodnim pravom,

PRIZNAVAJOČ, da se ob materialni kršitvi določb te konvencije ali katerega koli protokola k njej uporablja ustrezno mednarodno pravo o sporazumih,

ZAVEDAJOČ SE potrebe po nadaljnjem razvijanju in uvajanju tehnologij, ki so varne za okolje in pri katerih nastaja malo odpadkov, možnostih recikliranja, dobrih sistemih gospodarjenja in upravljanja, da se nastajanje nevarnih in drugih odpadkov zmanjša na najnižjo možno raven,

ZAVEDAJOČ SE PRAV TAKO naraščajoče mednarodne zavesti o potrebi po strogem nadzoru prehoda nevarnih odpadkov in drugih odpadkov prek meja ter o potrebi, da se takšni prehodi zmanjšajo na najnižjo možno raven,

ZASKRBLJENE zaradi nezakonite trgovine z nevarnimi in drugimi odpadki prek meja,

OB UPOŠTEVANJU TUDI omejenih možnosti držav v razvoju pri ravnanju z nevarnimi in drugimi odpadki,

PRIZNAVAJOČ potrebo po spodbujanju prenosa tehnologij za varno ravnanje z nevarnimi in drugimi odpadki, ki nastajajo lokalno, zlasti v države v razvoju, v skladu z duhom s kairskimi smernicami in Sklepom 14/16 Upravnega sveta UNEP o spodbujanju prenosa tehnologij za varstvo okolja,

PRAV TAKO PRIZNAVAJOČ, da bi bilo treba nevarne odpadke in druge odpadke prevažati v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami in priporočili,

PREPRIČANE TUDI, da bi moral biti prehod nevarnih odpadkov in drugih odpadkov prek meja dovoljen samo, kadar sta prevoz in končno odstranjevanje takšnih odpadkov varna za okolje,

ODLOČENE, da s strogim nadzorom varujejo zdravje ljudi in okolje pred nevarnimi učinki, ki bi jih lahko povzročilo nastajanje nevarnih in drugih odpadkov ter ravnanje z njimi,

SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Področje uporabe Konvencije

1. V tej konvenciji so "nevarni odpadki", ki prehajajo prek meja, naslednji odpadki:

(a) odpadki, ki pripadajo kateri koli kategoriji, navedeni v Prilogi I, razen če nimajo katere od lastnosti, navedene v Prilogi III; in

(b) odpadki, ki niso zajeti v odstavku (a), ampak so opredeljeni kot takšni ali se štejejo za nevarne odpadke po domači zakonodaji stranke izvoza, uvoza ali tranzita.

2. V tej konvenciji so odpadki, ki pripadajo kateri koli kategoriji, navedeni v Prilogi II, ki prehajajo prek meja, "drugi odpadki".

3. Odpadki, ki so zaradi svoje radioaktivnosti, podvrženi drugim mednarodnim nadzornim sistemom, vključno z mednarodnimi listinami, ki veljajo izrecno za radioaktivne snovi, so izvzeti iz področja uporabe te konvencije.

4. Odpadki, ki izvirajo iz normalnega obratovanja ladje in katerih odstranjevanje zajema druga mednarodna listina, so izvzeti iz področja uporabe te konvencije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej konvenciji:

1. so "odpadki" snovi ali predmeti, ki se odstranjujejo ali so namenjeni odstranitvi ali se zahteva njihova odstranitev po določbah nacionalne zakonodaje;

2. "ravnanje" pomeni zbiranje, prevoz in odstranjevanje nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov, vključno z dejavnostmi po zaprtju mest odstranjevanja odpadkov;

3. "prehod prek meja" pomeni kakršen koliprehod nevarnih snovi ali drugih odpadkov z enega območja pod nacionalno pristojnostjo ene države v ali skozi območje pod nacionalno pristojnostjo druge države ali v ali skozi območje, ki ni pod nacionalno pristojnostjo nobene države, če sta vsaj dve državi vpleteni v prehod;

4. "odstranjevanje" pomeni vse postopke, opredeljene v Prilogi IV k tej konvenciji;

5. "odobreno mesto ali naprava" pomeni mesto ali napravo za odstranjevanje nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov, ki jo pristojni organ države, kjer je to mesto ali naprava, pooblasti ali ji dovoli, da deluje v ta namen;

6. "pristojni organ" pomeni vladni organ, ki ga pogodbenica imenuje, da je odgovoren na takih geografskih območjih, kot se zdijo pogodbenici primerna, za prejemanje obvestil o prehodu nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov prek meja in kakršnih koli podatkov v zvezi s tem ter za odgovarjanje na takšna obvestila, kakor je predvideno v členu 6;

7. "kontaktna oseba" pomeni pravno osebo določene pogodbenice iz člena 5, odgovorno za prejemanje in pošiljanje podatkov, kakor je določeno v členih 13 in 16;

8. "okolju varno ravnanje z nevarnimi ali drugimi odpadki" pomeni sprejetje vseh izvedljivih ukrepov, da se z nevarnimi ali drugimi odpadki ravna na način, ki bo varoval zdravje ljudi in okolje pred škodljivi učinki, ki jih lahko povzročajo takšni odpadki;

9. "območje pod nacionalno pristojnostjo države" pomeni katero koli ozemlje, morsko območje ali zračni prostor, v katerem država izvršuje upravno in zakonodajno odgovornost v skladu z mednarodnim pravom v zvezi z varstvom zdravja ljudi ali okolja;

10. "država izvoznica" pomeni pogodbenico, iz katere se načrtuje prehod nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov prek meja ali je v teku;

11. "država uvoznica" pomeni pogodbenico, v katero se načrtuje prehod nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov prek meja ali je v teku, da se tam odstranijo ali pred odstranitvijo naložijo na območju, ki ni pod nacionalno pristojnostjo nobene države;

12. "država tranzita" pomeni katero koli državo, ki ni država izvoznica ali uvoznica, skozi katero se načrtuje ali izvaja prehod nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov;

13. "zadevne države" pomeni pogodbenice, ki so države izvoznice ali uvoznice, ali tranzitne države, ne glede na to ali so pogodbenice ali ne;

14. "oseba" pomeni katero koli fizično ali pravno osebo;

15. "izvoznik" pomeni katero koli osebo pod pristojnostjo države izvoznice, ki ureja izvoz nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov;

16. "uvoznik" pomeni katero koli osebo pod pristojnostjo države uvoznice, ki ureja uvoz nevarnih ali drugih odpadkov;

17. "prevoznik" pomeni katero koli osebo, ki prevaža nevarne ali druge odpadke;

18. "povzročitelj odpadkov" pomeni katero koli osebo, katere dejavnost povzroča nevarne ali druge odpadke, ali če ta oseba ni znana, osebo, ki ima te odpadke v lasti in/ali nadzor nad njimi;

19. "odstranjevalec odpadkov" pomeni katero koli osebo, ki so ji nevarni ali drugi odpadki poslani in ki takšne odpadke odstranjuje;

20. "organizacija za politično in/ali gospodarsko povezovanje" pomeni organizacijo, ki jo sestavljajo suverene države, na katero so njene države članice prenesle pristojnosti glede zadev, ki jih ureja ta konvencija, in je bila v skladu z njenimi notranjimi postopki pravilno pooblaščena, da jo podpiše, ratificira, sprejme, odobri, uradno potrdi ali pristopi k njej;

21. "nezakonit promet" pomeni kakršen koliprehod nevarnih ali drugih odpadkov prek meja, kakor je opredeljeno v členu 9.

Člen 3

Nacionalne opredelitve pojmov nevarnih odpadkov

1. Vsaka pogodbenica v šestih mesecih, potem ko je postala pogodbenica te konvencije, obvesti sekretariat Konvencije o odpadkih, ki niso navedeni v Prilogi I in II in se štejejo ali opredeljujejo kot nevarni v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, ter o vseh zahtevah v zvezi s postopki prehoda prek meja, ki veljajo za takšne odpadke.

2. Vsaka pogodbenica naknadno obvesti sekretariat o kakršnih koli pomembnih spremembah podatkov, ki jih je dala v skladu z odstavkom 1.

3. Sekretariat nemudoma obvesti vse pogodbenice o podatkih, ki jih je prejel v skladu z odstavkom 1 in 2.

4. Pogodbenice so odgovorne, da so podatki, ki jim jih je poslal sekretariat v skladu z odstavkom 3, na voljo njihovim izvoznikom.

Člen 4

Splošne obveznosti

1. (a) Pogodbenice, ki uresničujejo svojo pravico, da prepovedo uvoz nevarnih ali drugih odpadkov za odstranjevanje, o svoji odločitvi obvestijo druge pogodbenice v skladu s členom 13.

(b) Pogodbenice prepovejo ali ne dovolijo izvoza nevarnih in drugih odpadkov v pogodbenice, ki so prepovedale uvoz takšnih odpadkov, potem ko so bile obveščene v skladu z odstavkom (a).

(c) Pogodbenice prepovejo ali ne dovolijo izvoza nevarnih in drugih odpadkov, če država uvoznica ni pisno odobrila določenega uvoza, kadar navedena država uvoznica ni prepovedala uvoza takšnih odpadkov.

2. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, da:

(a) zagotovi, da je nastajanje nevarnih odpadkov in drugih odpadkov znotraj njenih meja zmanjšano na najnižjo možno raven ob upoštevanju družbenih, tehnoloških in gospodarskih vidikov;

(b) zagotovi razpoložljivost ustreznih odlagališč za okolju varno odstranjevanje nevarnih in drugih odpadkov, ki morajo biti v skladu z možnostmi nameščena znotraj njenih meja, ne glede na kraj njihovega odstranjevanja;

(c) zagotovi, da osebe, ki se ukvarjajo z ravnanjem z nevarnimi ali drugimi odpadki znotraj njenih meja, sprejmejo takšne ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči onesnaževanje zaradi nevarnih in drugih odpadkov, ki izvirajo iz takšnega ravnanja, in če pride do takšnega onesnaževanja, da njegove posledice za zdravje ljudi in okolje zmanjšajo na najnižjo možno raven;

(d) zagotovi, da je prehod nevarnih in drugih odpadkov prek meja zmanjšan na najnižjo možno raven, skladno z okolju varnim in učinkovitim ravnanjem s takšnimi odpadki, in se izvaja na način, ki bo varoval zdravje ljudi in okolje pred škodljivi učinki, ki bi jih lahko povzročil takšen prehod;

(e) ne dovoli izvoza nevarnih ali drugih odpadkov v državo ali skupino držav, ki pripadajo organizaciji za gospodarsko in/ali politično povezovanje, ki so pogodbenice, zlasti države v razvoju, ki so v svoji zakonodaji prepovedale ves uvoz, ali če se utemeljeno domneva, da se z zadevnimi odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način v skladu z merili, ki jih določijo pogodbenice na prvem zasedanju;

(f) zahteva, da se v informaciji o predlaganem prehodu nevarnih in drugih odpadkov prek meja, ki jo je treba predložiti v skladu s Prilogo V A državam, ki jih to zadeva, jasno navedejo vplivi predlaganega prehoda prek meja na zdravje ljudi in okolje;

(g) prepreči uvoz nevarnih in drugih odpadkov, če utemeljeno domneva, da se z zadevnimi odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način;

(h) sodeluje pri dejavnostih z drugimi pogodbenicami in zainteresiranimi organizacijami, neposredno ali prek sekretariata, vključno z razširjanjem informacij o prehodu nevarnih in drugih odpadkov prek meja, da se izboljša okolju varno ravnanje s takšnimi odpadki in se prepreči nezakonit promet.

3. Pogodbenice menijo, da je nezakonit promet z nevarnimi ali drugimi odpadki kaznivo dejanje.

4. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne pravne, upravne in druge ukrepe za izvajanje in uveljavljanje določb te konvencije, vključno z ukrepi za preprečevanje in kaznovanje ravnanja v nasprotju s Konvencijo.

5. Nobena pogodbenica ne sme dovoliti izvoza nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov v državo nepogodbenico ali uvoza le-teh iz države nepogodbenice.

6. Pogodbenice se sporazumejo, da ne bodo dovolile izvoza nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov za odstranjevanje na območju južno od 60o južne zemljepisne širine, ne glede na to, ali takšni odpadki preidejo prek meje ali ne.

7. Poleg tega vsaka pogodbenica:

(a) prepove vsem osebam pod njeno nacionalno pristojnostjo, da prevažajo ali odstranjujejo nevarne odpadke ali druge odpadke, razen če imajo takšne osebe pooblastilo ali dovoljenje za opravljanje takšnih vrst dejavnosti;

(b) zahteva, da se nevarni in drugi odpadki, ki prehajajo prek meja, zapakirajo, označijo in prevažajo v skladu s splošno sprejetimi in priznanimi mednarodnimi pravili in standardi za pakiranje, označevanje in prevoz ter da se primerno upoštevajo ustrezni mednarodno priznani postopki;

(c) zahteva, da se nevarnim in drugim odpadkom priloži dokument o gibanju od kraja, kjer se prehod prek meje začne, do mesta odstranjevanja.

8. Vsaka pogodbenica zahteva, da se z nevarnimi ali drugimi odpadki, ki bodo izvoženi, ravna na okolju varen način v državi uvoznici ali drugod. Tehnične smernice za okolju varno ravnanje z odpadki, ki jih obravnava ta konvencija, določijo pogodbenice na svojem prvem zasedanju.

9. Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se prehod nevarnih in drugih odpadkov prek meja dovoli samo, če:

(a) država izvoznica nima tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav, zmogljivosti ali ustreznih odlagališč, da zadevne odpadke odstrani na okolju varen in učinkovit način; ali

(b) so zadevni odpadki potrebni kot surovina za reciklažo ali industrijo predelave odpadkov v državi uvoznici; ali

(c) je zadevni prehod prek meje v skladu z drugimi merili, ki jih določijo pogodbenice, če se navedena merila ne razlikujejo od ciljev te konvencije.

10. Obveznost po tej konvenciji za države, v katerih nastajajo nevarni in drugi odpadki, da zahtevajo, da se z navedeni odpadki ravna na okolju varen način, se v nobenem primeru ne sme prenesti na države uvoznice ali tranzitne države.

11. Nič v tej konvenciji ne preprečuje pogodbenici, da uveljavi dodatne zahteve, ki so združljive z določbami te konvencije in so v skladu s pravili mednarodnega prava, da se bolje varujeta zdravje ljudi in okolje.

12. Nič v tej konvenciji ne sme na kakršen kolinačin posegati v suverenost držav nad njihovim teritorialnim morjem, določeno v skladu z mednarodnim pravom, in v suverene pravice in pristojnosti, ki jih imajo države v svojih izključnih ekonomskih conah in svojih epikontinentalnih pasovih v skladu z mednarodnim pravom, ter na uresničevanje pravic in svoboščin ladij in letal vseh držav do plovbe, kakor je predvideno v mednarodnem pravu in kot se odraža v ustreznih mednarodnih dokumentih.

13. Pogodbenice se zavežejo, da bodo redno pregledale možnosti za zmanjšanje obsega in/ali nevarnosti onesnaževanja z nevarnimi in drugimi odpadki, ki se izvozijo v druge države, zlasti države v razvoju.

Člen 5

Imenovanje pristojnih organov in kontaktne osebe

Za olajšanje izvajanja te konvencije pogodbenice:

1. imenujejo ali ustanovijo enega ali več pristojnih organov in eno kontaktno osebo. Imenovati je treba en pristojni organ, da prejema obvestila, kadar gre za tranzitne države;

2. v treh mesecih od datuma, ko ta konvencija začne veljati, obvestijo sekretariat, katere agencije so imenovale za svojo kontaktno osebo in svoje pristojne organe;

3. v enem mesecu od datuma sklepa obvestijo sekretariat o vseh spremembah v zvezi z imenovanjem, ki so ga opravile v skladu z odstavkom 2.

Člen 6

Prehod prek meje med pogodbenicami

1. Država izvoznica obvesti ali zahteva od povzročitelja odpadkov ali izvoznika, da prek pristojnega organa države izvoznice pisno obvesti pristojne organe zadevnih držav o kakršnem koli predlaganem prehodu nevarnih ali drugih odpadkov prek meja. Takšno obvestilo vsebuje izjavo in podatke, opredeljene v Prilogi V. A, napisane v jeziku, sprejemljivem za državo uvoznico. V vsako zadevno državo je treba poslati samo eno obvestilo.

2. Država uvoznica pisno odgovori prijavitelju, da pristaja na prehod s pogoji ali brez, odklanja dovoljenje za prehod ali zahteva dodatne informacije. Izvod končnega odgovora države uvoznice je treba poslati pristojnim organom zadevnih držav, ki so pogodbenice.

3. Država izvoznica ne sme dovoliti povzročitelju odpadkov ali izvozniku, da se prehod prek meje začne, dokler ni prejel pisnega potrdila, da je:

(a) prijavitelj prejel pisno dovoljenje države uvoznice; in

(b) prijavitelj prejel od države uvoznice potrdilo o pogodbi med izvoznikom in odstranjevalcem odpadkov, ki opredeljuje okolju varno ravnanje z zadevnimi odpadki.

4. Vsaka tranzitna država, ki je pogodbenica, prijavitelju takoj potrdi prejem obvestila. Naknadno lahko v 60 dneh prijavitelju pisno odgovori, da pristaja na prehod s pogoji ali brez, odklanja dovoljenje za prehod ali zahteva dodatne informacije. Država izvoznica ne sme dovoliti, da se prehod prek meje začne, dokler prijavitelj ni prejel pisnega potrdila tranzitne države. Vendar če se pogodbenica kadar koli odloči, da ne bo zahtevala predhodnega pisnega dovoljenja, bodisi na splošno bodisi pod posebnimi pogoji, za tranzitni prehod nevarnih ali drugih odpadkov prek meje, ali če spremeni svoje zahteve v tem pogledu, mora nemudoma obvestiti druge pogodbenice o svoji odločitvi v skladu s členom 13. V tem zadnjem primeru, če država izvoznica ne prejme nobenega odgovora v 60 dneh po prejemu danega obvestila od tranzitne države, lahko država izvoznica dovoli, da se izvoz nadaljuje skozi tranzitno državo.

5. Za prehod odpadkov prek meje, kadar so odpadki zakonito opredeljeni ali se štejejo samo kot nevarni odpadki:

(a) se v državi izvoznici zahteve odstavka 9 tega člena, ki veljajo za uvoznika ali odstranjevalca in za državo uvoznico, uporabljajo s potrebnimi spremembami za izvoznika in državo izvoznico;

(b) v državi uvoznici ali državah uvoznicah in tranzitnih državah, ki so pogodbenice, se zahteve odstavkov 1, 3, 4 in 6 tega člena, ki veljajo za izvoznika in državo izvoznico, uporabljajo s potrebnimi spremembami za uvoznika ali odstranjevalca in državo uvoznico; ali

(c) v kateri koli tranzitni državi, ki je pogodbenica, se določbe odstavka 4 uporabljajo za takšno državo.

6. Država izvoznica lahko ob upoštevanju pisnega dovoljenja zadevne države dovoli povzročitelju odpadkov ali izvozniku, da uporablja splošno obvestilo, kadar nevarni ali drugi odpadki, ki imajo enake fizikalne in kemične lastnosti, redno pošiljajo istemu odstranjevalcu prek istega izhodnega carinskega urada države izvoznice in prek istega vstopnega carinskega urada države uvoznice ter pri tranzitu prek istega vstopnega in izstopnega carinskega urada ene ali več tranzitnih držav.

7. Zadevne države lahko izdajo svojo pisno dovoljenje glede uporabe splošnega obvestila iz odstavka 6 za predložitev nekaterih podatkov, kot so natančne količine ali periodični seznami nevarnih ali drugih odpadkov, ki jih je treba poslati.

8. Splošno obvestilo in pisno dovoljenje iz odstavkov 6 in 7 lahko zajemata večkratne pošiljke nevarnih ali drugih odpadkov, vendar največ za 12 mesecev.

9. Pogodbenice zahtevajo, da vsaka oseba, ki je zadolžena za prehod nevarnih ali drugih odpadkov prek meja, podpiše dokument o gibanju bodisi po dostavi ali prejemu zadevnih odpadkov. Prav tako zahtevajo, da odstranjevalec obvesti izvoznika in pristojni organ države izvoznice o tem, da je odstranjevalec prejel zadevne odpadke, in pravočasno o končanem odstranjevanju, kakor je opredeljeno v obvestilu. Če ne prejme nobenih takšnih podatkov v državi izvoznici, pristojni organ države izvoznice ali izvoznik o tem obvesti državo uvoznico.

10. Obvestilo in odgovor, zahtevana s tem členom, se pošljeta pristojnemu organu pogodbenic, ki jih to zadeva, ali takšnim vladnim organom držav, ki so lahko primerni v primeru držav, ki niso pogodbenice.

11. Vsak prehod nevarnih ali drugih odpadkov prek meja mora biti pokrit z zavarovanjem, obveznico ali drugim jamstvom, kot to utegne zahtevati država uvoznica ali katera koli tranzitna država, ki je pogodbenica.

Člen 7

Prehod prek meje iz države pogodbenice skozi države, ki niso pogodbenice

Člen 6(2) Konvencije se uporablja s potrebnimi spremembami za prehod nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov prek meja iz države pogodbenice skozi državo ali države, ki niso pogodbenice.

Člen 8

Dolžnost ponovnega uvoza

Kadar prehod nevarnih ali drugih odpadkov prek meja, ki je dobil pisno dovoljenje držav, ki jih to zadeva, ob upoštevanju določb te konvencije, ne more biti končan v skladu s pogodbenimi pogoji, država izvoznica zagotovi, da izvoznik odpelje zadevne odpadke nazaj v državo izvoznico, če ni mogoče skleniti drugega dogovora glede njihove odstranitve na okolju varen način v 90 dneh od dneva, ko je država uvoznica obvestila državo izvoznico in sekretariat, ali v takšnem časovnem obdobju, o katerem se dogovorijo zadevne države. V ta namen država izvoznica in katera koli tranzitna država ne smeta nasprotovati, ovirati ali preprečevati vrnitev navedenih odpadkov v državo izvoznico.

Člen 9

Nezakonit promet

1. V tej konvenciji se kakršen koli prehod nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov prek meja:

(a) brez obvestila v skladu z določbami te konvencije vsem državam, ki jih to zadeva; ali

(b) brez dovoljenja države, ki jo to zadeva, v skladu z določbami te konvencije; ali

(c) z dovoljenjem, pridobljenim od držav, ki jih to zadeva, s ponarejanjem, napačnim prikazovanjem ali prevaro; ali

(d) ki se materialno ne sklada z listinami; ali

(e) ki povzroči namerno odstranitev (na primer odmetavanje) nevarnih ali drugih odpadkov v nasprotju s to konvencijo in s splošnimi načeli mednarodnega prava, šteje za nezakonit promet.

2. Pri prehodu nevarnih ali drugih odpadkov prek meje, ki se šteje kot nezakonit promet zaradi ravnanja izvoznika ali povzročitelja odpadkov, država izvoznica zagotovi, da zadevne odpadke:

(a) vzame nazaj v državo izvoznico izvoznik ali povzročitelj odpadkov ali, če je potrebno, ona sama, če pa to ni izvedljivo,

(b) drugače odstrani v skladu z določbami te konvencije v 30 dneh od dneva, ko je bila država izvoznica obveščena o nezakonitem prometu ali v takšnem časovnem obdobju, o katerem bi se državi, ki ju to zadeva, utegnili dogovoriti. V ta namen pogodbenice, ki jih to zadeva, ne smejo nasprotovati, ovirati ali preprečevati vrnitev navedenih odpadkov v državo izvoznico.

3. Kadar prehod nevarnih ali drugih odpadkov prek meja, ki se pojmuje kot nezakonit promet zaradi ravnanja uvoznika ali odstranjevalca, država izvoznica zagotovi, da uvoznik ali odstranjevalec odstrani zadevne odpadke na okolju varen način, ali jih bo, če bo potrebno, sama odstranila v 30 dneh od dneva, ko je država uvoznica izvedela za nezakonit promet, ali v takšnem obdobju, o katerem bi se državi, ki ju to zadeva, utegnili dogovoriti. V ta namen pogodbenice, ki jih to zadeva, sodelujejo, kot je potrebno, pri odstranitvi odpadkov na okolju varen način.

4. Kadar odgovornosti za nezakonit promet ni mogoče pripisati niti izvozniku, niti povzročitelju odpadkov, niti odstranjevalcu, zadevne države pogodbenice ali druge države pogodbenice, kot je ustrezno, s sodelovanjem zagotovijo, da se zadevni odpadki čim prej odstranijo na okolju varen način v državi izvoznici ali državi uvoznici ali drugod, če je to primerno.

5. Vsaka pogodbenica uvede ustrezno nacionalno/domačo zakonodajo, da prepreči in kaznuje nezakonit promet. Pogodbenice sodelujejo, da dosežejo cilje tega člena.

Člen 10

Mednarodno sodelovanje

1. Pogodbenice medsebojno sodelujejo, da bi izboljšale in dosegle okolju varno ravnanje z nevarnimi in drugimi odpadki.

2. V ta namen pogodbenice:

(a) na zahtevo dajo na voljo podatke na dvostranski ali večstranski podlagi, da bi pospešile okolju varno ravnanje z nevarnimi in drugimi odpadki, vključno z usklajevanjem tehničnih standardov in praks za ustrezno ravnanje z nevarnimi in drugimi odpadki;

(b) sodelujejo pri spremljanju vplivov ravnanja z nevarnimi odpadki na zdravje ljudi in okolje;

(c) ob upoštevanju svojih nacionalnih zakonov, predpisov in politik sodelujejo pri razvijanju in uvajanju novih, okolju varnih tehnologij, pri katerih nastaja malo odpadkov, ter pri izboljšanju obstoječih tehnologij, da se odpravi, če je izvedljivo, nastajanje nevarnih odpadkov in drugih odpadkov ter se dosežejo uspešnejše in učinkovitejše metode zagotavljanja ravnanja z njimi na okolju varen način, vključno s proučevanjem gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov sprejetja takšnih novih ali izboljšanih tehnologij;

(d) ob upoštevanju svojih nacionalnih zakonov, predpisov in politik sodelujejo pri prenosu tehnologij in sistemov upravljanja v zvezi z okolju varnim ravnanjem z nevarnimi in drugimi odpadki. Prav tako sodelujejo pri razvijanju tehničnih zmogljivosti pri pogodbenicah, zlasti pri tistih, ki bi lahko potrebovale in zahtevale tehnično pomoč na tem področju;

(e) sodelujejo pri razvijanju ustreznih tehničnih smernic in/ali kodeksov ravnanja.

3. Pogodbenice uporabijo ustrezna sredstva za sodelovanje, da bi državam v razvoju pomagale pri izvajanju pododstavkov (a) do (d) člena 4(2).

4. Ob upoštevanju potreb držav v razvoju se spodbuja sodelovanje med pogodbenicami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami, da se med drugim pospešuje ozaveščenost javnosti, razvijanje varnega ravnanja z nevarnimi in drugimi odpadki ter sprejemanje novih tehnologij, pri katerih nastaja malo odpadkov.

Člen 11

Dvostranski, večstranski in regionalni sporazumi

1. Ne glede na določbe člena 4(5) lahko pogodbenice sklepajo dvostranske, večstranske ali regionalne sporazume ali dogovore v zvezi s prehodom nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov prek meja s pogodbenicami ali državami, ki niso pogodbenice, če takšni sporazumi ali dogovori ne odstopajo od okolju varnega ravnanja z nevarnimi in drugimi odpadki, kakor to zahteva ta konvencija. Ti sporazumi ali dogovori predvidevajo določbe, ki za okolje niso manj varne od tistih, ki jih predvideva ta konvencija, pri čemer se upoštevajo interesi držav v razvoju.

2. Pogodbenice obvestijo sekretariat o vseh dvostranskih, večstranskih ali regionalnih sporazumih ali dogovorih iz odstavka 1 in o tistih, ki so jih sklenile, preden je zanje začela veljati ta konvencija, da bi nadzorovale prehod nevarnih in drugih odpadkov prek meja, ki se v celoti odvija med pogodbenicami takšnih sporazumov. Določbe te konvencije ne vplivajo na prehode prek meja, ki se odvijajo v skladu s takšnimi sporazumi, če so le-ti združljivi z okolju varnim ravnanjem z nevarnimi in drugimi odpadki, kakor to zahteva ta konvencija.

Člen 12

Posvetovanja o odgovornosti

Pogodbenice sodelujejo, da sprejmejo, takoj ko je izvedljivo, protokol, ki določa ustrezna pravila in postopke glede odgovornosti in nadomestil za škodo, ki izhaja iz prehoda nevarnih in drugih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja.

Člen 13

Pošiljanje podatkov

1. Pogodbenice takoj, ko izvedo za nezgodo, ki se pripeti med prehodom nevarnih ali drugih odpadkov, ki so lahko nevarni za zdravje ljudi in okolje v drugih državah, prek meje ali med njihovim odstranjevanjem, zagotovijo, da se nemudoma obvestijo te države.

2. Pogodbenice se prek sekretariata obveščajo o:

(a) spremembah v zvezi z imenovanjem pristojnih organov in/ali kontaktnih oseb v skladu s členom 5;

(b) spremembah v svojih nacionalnih opredelitvah pojmov nevarnih odpadkov v skladu s členom 3;

in čim prej o

(c) odločitvah, ki jih sprejmejo, da v celoti ali delno pristanejo na uvoz nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov za odstranjevanje na območju pod njihovo nacionalno pristojnostjo;

(d) odločitvah, ki jih sprejmejo, da omejijo ali prepovejo izvoz nevarnih ali drugih odpadkov;

(e) kakršnih koli potrebnih podatkih v skladu z odstavkom 4 tega člena.

3. Pogodbenice skladno z nacionalnimi zakoni in predpisi pred koncem vsakega koledarskega leta prek sekretariata pošljejo Konferenci pogodbenic, ustanovljeni v skladu s členom 15, poročilo o prejšnjem koledarskem letu, ki vsebuje naslednje podatke:

(a) podatke o pristojnih organih in kontaktnih osebah, ki so jih določile v skladu s členom 5;

(b) podatke v zvezi s prehodi nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov prek meja, v katere so bile vpletene, vključno:

(i) s količino izvoženih nevarnih odpadkov in drugih odpadkov, njihovo kategorijo, lastnostmi, namembnim krajem, kakršni koli tranzitni državi in načini odstranjevanja, kakor je navedeno v odgovoru na obvestilo;

(ii) s količino uvoženih nevarnih in drugih odpadkov, njihovo kategorijo, lastnostmi, poreklom in načini odstranjevanja;

(iii) z odstranitvami, ki niso potekale tako, kot je bilo predvideno;

(iv) s prizadevanji, da se zmanjšajo količine nevarnih ali drugih odpadkov, ki prehajajo prek meja;

(c) podatke o ukrepih, ki so jih sprejele pri izvajanju te konvencije;

(d) podatke o razpoložljivi verodostojni statistiki, ki so jo zbrale o vplivih nastajanja, prevažanja in odstranjevanja nevarnih in drugih odpadkov na zdravje ljudi in okolje;

(e) podatke v zvezi s sklenjenimi dvostranskimi, večstranskimi in regionalnimi sporazumi ter dogovori v skladu s členom 11 te konvencije;

(f) podatke o nezgodah, ki se pripetijo med prehodom nevarnih in drugih odpadkov prek meje in med njihovim odstranjevanjem, ter o ukrepih, sprejetih za njihovo reševanje;

(g) podatke o možnostih odstranjevanja na območju pod njihovo nacionalno pristojnostjo;

(h) podatke o ukrepih, sprejetih za razvoj tehnologij za zmanjšanje in/ali odpravo proizvodnje nevarnih in drugih odpadkov; in

(i) takšne druge zadeve, ki se zdijo pomembne Konferenci pogodbenic.

4. Pogodbenice skladno z nacionalnimi zakoni in predpisi zagotovijo, da se izvodi vsakega obvestila v zvezi z danim prehodom nevarnih ali drugih odpadkov prek meje in odgovor nanj pošljejo sekretariatu, kadar to zahteva pogodbenica, ki meni, da bi navedeni prehod prek meja lahko prizadel njeno okolje.

Člen 14

Finančni vidiki

1. Pogodbenice se sporazumejo, da je treba skladno s posebnimi potrebami različnih regij in podregij ustanoviti regionalne in podregionalne centre za izobraževanje in prenos tehnologij v zvezi z ravnanjem z nevarnimi in drugimi odpadki ter z zmanjšanjem njihovega nastajanja na najnižjo možno raven. Pogodbenice odločijo o ustanovitvi ustreznih mehanizmov prostovoljnega financiranja.

2. Pogodbenice proučijo možnost za ustanovitev obnovljivega sklada, da bi v izrednih razmerah začasno pomagal zmanjšati škodo zaradi nezgod, ki nastanejo zaradi prehoda nevarnih in drugih odpadkov prek meja ali med odstranjevanjem navedenih odpadkov, na najnižjo možno raven.

Člen 15

Konferenca pogodbenic

1. Ustanovi se Konferenca pogodbenic. Prvo zasedanje Konference pogodbenic skliče izvršni direktor UNEP-a najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato redna zasedanja Konference pogodbenic potekajo v rednih časovnih razmikih, ki jih določi Konferenca na svojem prvem zasedanju.

2. Izredna zasedanja Konference pogodbenic potekajo v takih drugih časovnih obdobjih, kot se zdijo potrebna Konferenci, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, če je v šestih mesecih potem, ko jim je sekretariat sporočil zahtevo, le-to potrdila vsaj tretjina pogodbenic.

3. Konferenca pogodbenic se soglasno sporazume in sprejme poslovnik zase in za kateri koli pomožni organ, ki bi ga ustanovila, kakor tudi finančni pravilnik, ki zlasti določa finančni prispevek pogodbenic po tej konvenciji.

4. Pogodbenice na prvem zasedanju proučijo vse potrebne dodatne ukrepe, ki bi jim pomagali pri izpolnjevanju njihovih odgovornosti v zvezi z varstvom in ohranjanjem morskega okolja v okviru te konvencije.

5. Konferenca pogodbenic stalno nadzoruje in ocenjuje učinkovito izvajanje te konvencije in poleg tega:

(a) spodbuja usklajevanje ustreznih politik, strategij in ukrepov za zmanjšanje škode za zdravje ljudi in okolje na najnižjo možno raven zaradi nevarnih odpadkov in drugih odpadkov;

(b) prouči in sprejme, kot se zahteva, spremembe te konvencije in njenih prilog ob upoštevanju med drugim razpoložljivih znanstvenih, tehničnih, gospodarskih in okoljskih podatkov;

(c) prouči in podvzame kakršno koli dodatno dejavnost, ki bi bila potrebna za doseganje ciljev te konvencije ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri njenem izvajanju in izvajanju sporazumov in dogovorov, predvidenih v členu 11;

(d) prouči in sprejme protokole, kakor se zahteva; in

(e) ustanovi take pomožne organe, kot se zdijo potrebni za izvajanje te konvencije.

6. Združeni narodi, njihove specializirane agencije kakor tudi katera koli država, ki ni pogodbenica te konvencije, so lahko na zasedanjih Konference pogodbenic zastopani kot opazovalci. Kateri koli drug organ ali agencija, nacionalni ali mednarodni, vladni ali nevladni, usposobljen za nevarne ali druge odpadke, ki je obvestil sekretariat o svoji želji, da bi bil zastopan kot opazovalec na zasedanju Konference pogodbenic, je lahko sprejet, razen če temu ne nasprotuje tretjina pogodbenic. Dostop in sodelovanje opazovalcev sta odvisna od poslovnika, ki ga sprejme Konferenca pogodbenic.

7. Konferenca pogodbenic tri leta po začetku veljavnosti te konvencije in nato najmanj vsakih šest let oceni njeno učinkovitost in, če se zdi potrebno, prouči sprejetje popolne ali delne prepovedi prehodov nevarnih in drugih odpadkov prek meja ob upoštevanju najnovejših znanstvenih, okoljskih, tehničnih in gospodarskih podatkov.

Člen 16

Sekretariat

1. Naloge sekretariata so:

(a) pripravljati in pomagati na zasedanjih, predvidenih v členih 15 in 17;

(b) pripravljati in predajati poročila, ki temeljijo na podatkih, prejetih v skladu s členi 3, 4, 6, 11 in 13, kakor tudi na podatkih, pridobljenih na sestankih pomožnih organov, ustanovljenih v skladu s členom 15, ter na podlagi podatkov, ki jih dajo pristojni medvladni in nevladni subjekti;

(c) pripravljati poročila o svojih dejavnostih pri izvajanju svojih nalog po tej konvenciji in jih predložiti Konferenci udeleženk;

(d) zagotoviti potrebno usklajevanje z ustreznimi mednarodnimi organi in zlasti sklepati takšne upravne in pogodbene dogovore, kot utegnejo biti potrebni za učinkovito opravljanje njegovih nalog;

(e) komunicirati s kontaktnimi osebami in pristojnimi organi, ki jih ustanovijo pogodbenice v skladu s členom 5 te konvencije;

(f) zbirati podatke, ki se nanašajo na pooblaščena nacionalna območja in odlagališča v pogodbenicah, ki so na razpolago za odstranjevanje njihovih nevarnih odpadkov in drugih odpadkov, ter razpošiljati te podatke med pogodbenicami;

(g) sprejemati in dajati podatke pogodbenic in pogodbenicam o:

- virih tehnične pomoči in izobraževanja,

- razpoložljivem tehničnem in znanstvenem znanju,

- virih svetovanja in strokovnega znanja, ter

razpoložljivosti sredstev, da se jim na zahtevo pomaga na takšnih področjih, kot so:

- obravnavanje sistema obveščanja te konvencije,

- ravnanje z nevarnimi in drugimi odpadki,

- okolje varne tehnologije, povezane z nevarnimi in drugimi odpadki, na primer tehnologije z malo in nič odpadki,

- ocena zmogljivosti odstranjevanja in odlagališč,

- spremljanje nevarnih odpadkov in drugih odpadkov, in

- ukrepanje ob nesreči;

(h) na zahtevo dajati pogodbenicam podatke o svetovalcih ali svetovalnih podjetjih, ki imajo potrebno tehnično znanje na tem področju in jim lahko pomagajo, da proučijo obvestilo o prehodu prek meja, preverijo, ali pošiljke nevarnih odpadkov ali drugih odpadkov ustrezajo obvestilom in/ali če so predlagana odlagališča za nevarne odpadke ali druge odpadke okolju varna, kadar utemeljeno domnevajo, da se z zadevnimi odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način. Vsa takšna proučevanja ne smejo iti na račun sekretariata;

(i) na zahtevo pomagati pogodbenicam pri njihovem razpoznavanju primerov nezakonitega prometa in nemudoma razposlati med zadevne pogodbenice vse podatke, ki jih je prejel v zvezi z nezakonitim prometom;

(j) sodelovati s pogodbenicami in ustreznimi pristojnimi mednarodnimi organizacijami in agencijami pri zagotavljanju strokovnjakov in opreme za namen hitre pomoči državam v primeru izrednih razmer; in

(k) izvajati takšne druge naloge v zvezi s cilji te konvencije, kot jih utegne določiti Konferenca udeleženk.

2. Naloge sekretariata bo začasno opravljal UNEP do konca prvega zasedanja Konference pogodbenic v skladu s členom 15.

3. Na svojem prvem zasedanju Konferenca pogodbenic imenuje sekretariat iz tistih obstoječih medvladnih organizacij, ki so izrazile pripravljenost, da opravljajo naloge sekretariata v skladu s to konvencijo. Na tem zasedanju Konferenca pogodbenic prav tako oceni izvajanje nalog, dodeljenih začasnemu sekretariatu, zlasti v skladu z odstavkom 1, in odloči o ustrezni organizaciji za navedene naloge.

Člen 17

Sprememba Konvencije

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije in katera koli pogodbenica protokola lahko predlaga spremembe navedenega protokola. Takšne spremembe morajo med drugim primerno upoštevati ustrezna znanstvena in tehnična dognanja.

2. Spremembe te konvencije se sprejmejo na zasedanju Konference pogodbenic. Spremembe katerega koli protokola se sprejmejo na zasedanju pogodbenic zadevnega protokola. Besedilo vseh predlaganih sprememb te konvencije ali kakršnih koli protokolov, razen če ni drugače predvideno v takšnem protokolu, pogodbenicam sporoči sekretariat vsaj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem se predlaga njihov sprejem. Sekretariat pošlje podpisnicam te konvencije v vednost tudi predlagane spremembe.

3. Pogodbenice si prizadevajo, da soglasno dosežejo sporazum o kateri kolipredlagani spremembi te konvencije. Če so bila vsa prizadevanja za dosego soglasja izčrpana in ni dosežen sporazum, se sprememba kot zadnje sredstvo sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, prisotnih in glasujočih na zasedanju, depozitar pa jo mora predložiti vsem pogodbenicam v ratifikacijo, odobritev, uradno potrditev ali sprejem.

4. Postopek, naveden v odstavku 3, velja za spremembe vseh protokolov, razen če za njegov sprejem zadostuje dvotretjinska večina pogodbenic protokola, prisotna in glasujoča na zasedanju.

5. Listine o ratifikaciji, sprejemu, uradni potrditvi ali sprejemu sprememb se deponirajo pri depozitarju. Spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 3 in 4, začnejo veljati med pogodbenicami, ki so jih sprejele, devetdeseti dan potem, ko je depozitar prejel dokument o njihovi ratifikaciji, odobritvi, uradni potrditvi ali sprejemu vsaj treh četrtin pogodbenic, ki so sprejele spremembe protokola, razen če ni drugače predvideno v takem protokolu. Spremembe začnejo veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeseti dan potem, ko navedena pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, odobritvi, uradni potrditvi ali sprejemu sprememb.

6. V tem členu "pogodbenice, prisotne in glasujoče" pomeni pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo pritrdilno ali negativno.

Člen 18

Sprejem in sprememba prilog

1. Priloge k tej konvenciji ali h kateremu koli protokolu so sestavni del te konvencije ali takšnega protokola, odvisno od primera, razen če ni izrecno predvideno drugače, in sklicevanje na to konvencijo ali njene protokole je hkrati sklicevanje na vse priloge k tej konvenciji. Takšne priloge so omejene na znanstvene, tehnične in upravne zadeve.

2. Razen če ni drugače predvideno v katerem koli protokolu v zvezi z njegovimi prilogami, se uporabi naslednji postopek za predlog, sprejem in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji ali prilog k protokolu:

(a) priloge k tej konvenciji in njenim protokolom morajo biti predlagane in sprejete v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2), (3) in (4);

(b) vsaka pogodbenica, ki ne more sprejeti dodatne priloge k tej konvenciji ali priloge h kateremu koli protokolu, katerega podpisnica je, o tem pisno obvesti depozitarja v šestih mesecih po datumu, ko je depozitar poslal obvestilo o sprejetju. Depozitar nemudoma obvesti vse pogodbenice o takšnem prejetem obvestilu. Pogodbenica lahko kadar koli zamenja sprejem s predhodno izjavo o pridržku in šele nato Priloge začnejo veljati za navedeno pogodbenico;

(c) po šestih mesecih od datuma, ko je depozitar predal obvestilo, začne Priloga veljati za vse pogodbenice te konvencije ali katerega koli zadevnega protokola, ki niso predložile obvestila v skladu z določbami pododstavka (b).

3. Za predlog, sprejem in začetek veljavnosti sprememb prilog k tej konvenciji ali h kateremu koli protokolu velja enak postopek kot za predlog, sprejem in začetek veljavnosti prilog k tej konvenciji ali prilog h protokolu. Priloge in spremembe prilog primerno upoštevajo med drugim ustrezna znanstvena in tehnična dognanja.

4. Če dodatna priloga ali sprememba priloge vključuje spremembo te konvencije ali katerega koli protokola, dodatna priloga ali spremenjena priloga ne začneta veljati, dokler ne začne veljati sprememba te konvencije ali Protokola.

Člen 19

Preverjanje

Vsaka pogodbenica, ki ima razloge za domnevo, da druga pogodbenica krši ali je kršila svoje obveznosti po tej konvenciji, lahko o tem obvesti sekretariat, in v takšnem primeru hkrati in nemudoma, neposredno ali prek sekretariata, obvesti pogodbenico, proti kateri so izjave uperjene. Sekretariat mora pogodbenicam predložiti vse ustrezne podatke.

Člen 20

Reševanje sporov

1. Če med pogodbenicami nastane spor zaradi razlage ali uporabe ali skladnosti te konvencije ali katerega koli protokola h Konvenciji, si ga le-te prizadevajo rešiti s pogajanji ali na miren način po lastni izbiri.

2. Če zadevni pogodbenici ne moreta rešiti spora s sredstvi, navedenimi v prejšnjem odstavku, se spor, če se stranki v sporu o tem strinjata, predloži Meddržavnemu sodišču ali arbitraži pod pogoji, določenimi v Prilogi VI o arbitraži. Vendar pa nezmožnost, da bi dosegli skupen dogovor o predaji spora Meddržavnemu sodišču ali arbitraži, ne odveže pogodbenic odgovornosti za nadaljnje iskanje njegove razrešitve s sredstvi iz odstavka 1.

3. Država ali organizacije za politično in/ali gospodarsko povezovanje lahko ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, uradni potrditvi te konvencije ali pristopu k njej izjavijo, da priznavajo kot obvezno prav s tem dejanjem in brez posebnega dogovora v zvezi s katero koli pogodbenico, ki sprejema enako odgovornost:

(a) predajo spora Meddržavnemu sodišču; in/ali

(b) arbitražo v skladu s postopki, določenimi v Prilogi VI.

O takšni izjavi mora biti sekretariat pisno obveščen, le-ta pa obvesti pogodbenice.

Člen 21

Podpis

Ta konvencija je na voljo, da jo podpišejo države, Namibija, ki jo zastopa Svet Združenih narodov za Namibijo, in organizacije za politično in/ali gospodarsko povezovanje, v Baslu 22. marca 1989, na Zveznem oddelku za zunanje zadeve Švice v Bernu od 23. marca do 30. junija 1989 ter na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 1. julija 1989 do 22. marca 1990.

Člen 22

Ratifikacija, sprejetje, uradna potrditev ali odobritev

1. To konvencijo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države in Namibija, ki jo zastopa Svet Združenih narodov za Namibijo, in uradno potrdijo ali odobrijo organizacije za politično in/ali gospodarsko povezovanje. Listine o ratifikaciji, sprejemu, uradni potrditvi ali odobritvi se deponirajo pri depozitarju.

2. Vsaka organizacija iz odstavka 1, ki postane pogodbenica te konvencije, ne da bi katera koli njena država članica bila pogodbenica, je zavezana z vsemi obveznostmi po tej konvenciji. Pri takšnih organizacijah, v katerih je ena ali več držav članic pogodbenica Konvencije, se organizacija in njene države članice odločijo o svojih odgovornostih pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po tej konvenciji. V takšnih primerih organizacija in države članice niso upravičene do hkratnega uveljavljanja pravic po tej konvenciji.

3. Organizacije iz odstavka 1 v svojih listinah o uradni potrditvi ali odobritvi navedejo obseg svojih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija. Te organizacije prav tako obvestijo depozitarja, ki bo obvestil pogodbenice, o vseh bistvenih spremembah glede obsega svojih pristojnosti.

Člen 23

Pristop

1. Ta konvencija je na voljo, da k njej pristopijo države in Namibija, ki jo zastopa Svet Združenih narodov za Namibijo, ter organizacije za politično in/ali gospodarsko povezovanje od dneva po datumu, ko Konvencija ni več na voljo za podpis. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.

2. Organizacije iz odstavka 1 v svojih listinah o pristopu navedejo obseg svojih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija. Te organizacije prav tako obvestijo depozitarja o kakršnih koli bistvenih spremembah glede obsega svojih pristojnosti.

3. Določbe člena 22(2) veljajo za organizacije za politično in/ali gospodarsko povezovanje, ki pristopajo k tej konvenciji.

Člen 24

Pravica do glasovanja

1. Razen v primeru, predvidenem v odstavku 2, ima vsaka pogodbenica te konvencije en glas.

2. Organizacije za politično in/ali gospodarsko povezovanje v zadevah v njihovi pristojnosti v skladu s členoma 22(3) in 23(2) uveljavljajo svojo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice Konvencije ali ustreznega protokola. Takšne organizacije ne smejo uveljavljati pravice do glasovanja, če jo uveljavljajo njihove države članice, in obratno.

Člen 25

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja dvajsete listine o ratifikaciji, sprejetju, uradni potrditvi, odobritvi ali pristopu.

2. Za vsako državo ali organizacijo za politično in/ali gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme, odobri ali uradno potrdi to konvencijo ali pristopi k njej po deponiranju dvajsete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, uradni potrditvi ali pristopu, ta konvencija začne veljati devetnajsti dan po datumu, ko je takšna država ali organizacija za politično in/ali gospodarsko povezovanje deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, uradni potrditvi ali pristopu.

3. Za namene odstavka 1 in 2 se katera koli listina, ki jo deponira organizacija za politično in/ali gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna k tistim, ki so jih deponirale države članice take organizacije.

Člen 26

Pridržki in izjave

1. Pri tej konvenciji ni možen noben pridržek ali izjema.

2. Odstavek 1 tega člena ne preprečuje državi ali organizaciji za politično in/ali gospodarsko povezovanje, kadar podpiše, ratificira, sprejme, odobri, uradno potrdi to konvencijo ali pristopi k njej, dajanje izjav ali navedb, ne glede na njihovo formulacijo ali imenovanje, da bi uskladila svoje zakone in predpise z določbami te konvencije, če takšne izjave ali navedbe nimajo namena izključiti ali spremeniti pravnih učinkov določb Konvencije pri njihovi uporabi za navedeno državo.

Člen 27

Odpoved

1. Kadar kolipo treh letih od dne, ko je ta konvencija za določeno pogodbenico začela veljati, lahko navedena pogodbenica s pisnim obvestilom, poslanim depozitarju, to konvencijo odpove.

2. Odpoved začne veljati eno leto potem, ko depozitar prejme obvestilo, ali na takšen kasnejši datum, kot je lahko opredeljen v obvestilu.

Člen 28

Depozitar

Generalni sekretar Združenih narodov je depozitar te konvencije in katerega koli njenega protokola.

Člen 29

Verodostojna besedila

Izvirna arabska, kitajska, angleška, francoska, ruska in španska besedila te konvencije so enako verodostojna.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

V Baslu, dvaindvajsetega marca 1989

--------------------------------------------------

PRILOGA I

KATEGORIJE ODPADKOV, KI JIH JE TREBA NADZOROVATI

Tok odpadkov

Y1 | Bolnišnični odpadki iz zdravstvene oskrbe v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in klinikah |

Y2 | Odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov |

Y3 | Odpadni farmacevtski izdelki, mamila in zdravila |

Y4 | Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe pesticidov in fitofarmacevtskih izdelkov |

Y5 | Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe kemikalij za zaščito lesa |

Y6 | Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe organskih topil |

Y7 | Odpadki iz toplotne obdelave in popuščanja, ki vsebujejo cianide |

Y8 | Odpadna mineralna olja, neprimerna za prvotno namenjeno uporabo |

Y9 | Odpadne mešanice olj in vode ter ogljikovodikov in vode, emulzije |

Y10 | Odpadne snovi in delci, ki vsebujejo ali so onesnaženi s polikloriranimi bifenili (PCB) in/ali polikloriranimi trifenili/PCT) in/ali polibromiranimi bifenili (PBB) |

Y11 | Odpadni ostanki katrana, nastali pri rafiniranju, destilaciji in pirolitski obdelavi |

Y12 | Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe črnil, barvil, pigmentov, premazov, lakov |

Y13 | Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe smol, lateksa, mehčalcev, lepil/veziv |

Y14 | Odpadne kemične snovi, nastale pri raziskovanju in razvoju ali proučevanju, ki niso opredeljene in/ali so nove in katerih vpliv na človeka in/ali okolje niso znani |

Y15 | Odpadki eksplozivne narave, ki jih ne obravnava druga zakonodaja |

Y16 | Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe fotografskih kemikalij in materialov za obdelavo |

Y17 | Odpadki, nastali pri površinski obdelavi kovin in plastike |

Y18 | Ostanki, nastali pri odstranjevanju industrijskih odpadkov |

Odpadki, katerih sestavine so:

Y19 | Kovinski karbonili |

Y20 | Berilij; berilijeve spojine |

Y21 | Šestvalentne kromove spojine |

Y22 | Bakrove spojine |

Y23 | Cinkove spojine |

Y24 | Arzen; arzenove spojine |

Y25 | Selen; selenove spojine |

Y26 | Kadmij; kadmijeve spojine |

Y27 | Antimon; antimonove spojine |

Y28 | Telur; telurijeve spojine |

Y29 | Živo srebro; živosrebrove spojine |

Y30 | Talij; Talijeve spojine |

Y31 | Svinec; svinčeve spojine |

Y32 | Anorganske fluorove spojine brez kalcijevega fluorida |

Y33 | Anorganski cianidi |

Y34 | Kisle raztopine ali kisline v trdnem stanju |

Y35 | Bazične raztopine ali baze v trdnem stanju |

Y36 | Azbest (prah in vlakna) |

Y37 | Organske fosforjeve spojine |

Y38 | Organski cianidi |

Y39 | Fenoli; fenolove spojine, vključno s klorofenoli |

Y40 | Etri |

Y41 | Halogenirana organska topila |

Y42 | Organska topila brez halogeniranih topil |

Y43 | Katera koli snov, ki je kemično sorodna polikloriranemu dibenzo-furanu |

Y44 | Katera koli snov, ki je kemično sorodna polikloriranemu dibenzo-p-dioksinu |

Y45 | Organohalogene spojine, ki niso snovi iz te priloge (na primer: Y39, Y41, Y42, Y43, Y44). |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

KATEGORIJE ODPADKOV, KI ZAHTEVAJO POSEBNO OBRAVNAVO

Y46 | Odpadki, zbrani iz gospodinjstev |

Y47 | Ostanki, ki nastanejo pri sežiganju gospodinjskih odpadkov |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SEZNAM LASTNOSTI NEVARNIH SNOVI

Razred UN | Oznaka | Lastnosti |

1 | H1 | Eksplozivno Eksplozivna snov ali odpadek je trdna ali tekoča snov ali odpadek (ali mešanica snovi ali odpadkov), ki je sama po sebi s kemično reakcijo zmožna proizvesti plin pri takšni temperaturi in tlaku ter s takšno hitrostjo, da povzroči škodo okolici. |

3 | H3 | Vnetljive tekočine Beseda "vnetljiv" ima enak pomen kot "gorljiv". Vnetljive tekočine so tekočine ali mešanice tekočin ali tekočine, ki vsebujejo trdne delce v raztopini ali suspenziji (na primer barve, premazi, laki itd., vendar ne vključujejo snovi ali odpadkov, ki so sicer uvrščeni zaradi nevarnih lastnosti), ki oddajajo gorljive hlape pri temperaturah, ne višjih od 60,5 °C pri testiranju v zaprti posodi ali ne višji od 65,6 °C pri testiranju v odprti posodi. (Ker rezultati testiranj niso natančno primerljivi in so celo posamezni rezultati pri istem testu pogosto spremenljivi, bi bili predpisi, ki se razlikujejo od zgornjih številk toliko, da dopuščajo takšne razlike, v skladu s to definicijo). |

4.1 | H4.1 | Vnetljive trdne snovi Trdne snovi ali trdni odpadki, razen tistih, ki niso razvrščeni kot eksplozivi, ki so v razmerah, v katerih se znajdejo med prevozom, hitro vnetljivi ali lahko povzročijo ali pripomorejo k požaru zaradi trenja. |

4.2 | H4.2 | Samovnetljive snovi ali odpadki Snovi ali odpadki, ki se zaradi samosegretja pod normalnimi pogoji, v katerih se znajdejo med prevozom, ali segretja pri stiku z zrakom lahko vnamejo. |

4.3 | H4.3 | Snovi ali odpadki, ki v stiku z vodo povzročijo nastanek vnetljivih plinov Snovi ali odpadki, ki zaradi medsebojne reakcije z vodo lahko postanejo samovnetljivi ali oddajajo vnetljive pline v nevarnih količinah |

5.1 | H5.1 | Oksidativno Snovi ali odpadki, ki sami po sebi niso vnetljivi, lahko na splošno zaradi oddajanja kisika povzročijo ali pripomorejo k vnetju drugih materialov |

5.2 | H5.2 | Organski peroksidi Organske snovi ali odpadki, ki vsebujejo dvojno -O-O-vez, so toplotno nestabilne snovi, ki se lahko same eksotermno samopospeševalno razkrojijo |

6.1 | H6.1 | Strupeno (akutno) Snovi ali odpadki, ki lahko povzročijo smrt ali resno poškodbo ali škodujejo zdravju ljudi, če jih zaužijemo ali vdihavamo ali pridejo v stik s kožo |

6.2 | H6.2 | Kužne snovi Snovi ali odpadki, ki vsebujejo žive mikroorganizme ali njihove toksine, za katere se ve ali sumi, da povzročajo bolezni pri živalih ali ljudeh. |

8 | H8 | Jedkovine Snovi ali odpadki, ki bodo s kemično reakcijo povzročili resne poškodbe, kadar so v stiku z živim tkivom, ali bodo v primeru puščanja materialno poškodovale ali celo uničile drugo blago ali prevozna sredstva; lahko povzročijo tudi druge nevarnosti. |

9 | H10 | Sproščanje strupenih plinov v stiku z zrakom ali vodo Snovi ali odpadki, ki lahko z medsebojno reakcijo z zrakom ali vodo oddajajo strupene pline v nevarnih količinah |

9 | H11 | Strupeno (zapoznelo ali kronično) Snovi ali odpadki, ki lahko, če se vdihavajo ali zaužijejo ali če prodrejo skozi kožo, povzročijo zapoznele ali kronične posledice, vključno rakotvornost. |

9 | H12 | Ekotoksično Snovi ali odpadki, ki takrat, ko so razsuti, povzročajo ali lahko povzročijo takojšnje ali zapoznele škodljive vplive na okolje zaradi bioakumulacije in/ali toksičnih učinkov na biotske sisteme. |

9 | H13 | Sposobne, da s kakršnimi koli sredstvi po odstranjevanju tvorijo drugo snov, na primer izcedne vode, ki ima katero koli lastnost, navedeno zgoraj. |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

POSTOPKI ODSTRANJEVANJA

A.

Postopki, ki ne vodijo do možne ponovne uporabe virov, recikliranja, obnavljanja, neposredne ponovne uporabe ali nadomestne uporabe.

| Oddelek A vsebuje vse takšne postopke odstranjevanja, ki se pojavljajo v praksi. |

D1 | Odlaganje v zemljo ali na zemljo (npr. odlagališče itd.). |

D2 | Obdelava zemljišča (npr. biorazgradnja tekočih ali blatnih izločkov v tla itd.) |

D3 | Globoko injiciranje (npr. injiciranje izčrpanih izločkov v vodnjake, solne čoke ali naravno nastale prostore za skladiščenje itd.) |

D4 | Površinska zajezitev (npr. napeljava tekočih ali blatnih izločkov v jame, ribnike ali lagune itd.) |

D5 | Posebej prirejena odlagališča (npr. polaganje v obložene ločene enote, ki so zaprte in izolirane ena od druge in od okolja itd.) |

D6 | Izpust v vodo, razen v morja/oceane |

D7 | Izpust v morja/oceane, vključno z odlaganjem v morsko dno |

D8 | Biološka obdelava, ki ni opredeljena drugje v tej prilogi in povzroči končne spojine ali mešanice, ki se izločijo z enim od postopkov v Oddelku A. |

D9 | Fizikalno-kemična obdelava, ki ni opredeljena drugod v tej prilogi in povzroči končne spojine ali mešanice, ki se izločijo z enim od postopkov v Oddelku A (npr. izparevanje, sušenje, kalcinacija, nevtralizacija, padavine itd.) |

D10 | Sežiganje na kopnem |

D11 | Sežiganje na morju |

D12 | Trajno skladiščenje (npr. namestitev zabojnikov v rudnik itd.) |

D13 | Spajanje ali mešanje pred predajo v enega od postopkov v Oddelku A |

D14 | Ponovno pakiranje pred predajo v enega od postopkov v Oddelku A |

D15 | Skladiščenje do enega od postopkov v Oddelku A |

B.

Postopki, ki lahko vodijo do možne ponovne uporabe virov, recikliranja, obnavljanja, neposredne ponovne uporabe ali nadomestne uporabe.

| Oddelek B obsega vse postopke v zvezi z materiali, ki so uradno opredeljeni ali obravnavani kot nevarni odpadki in ki bi bili sicer namenjeni postopkom, vključenim v Oddelku A. |

R1 | Uporaba za gorivo (ne pri neposrednem sežigu) in za druga sredstva, ki proizvajajo energijo |

R2 | Pridobivanje/regeneracija topil |

R3 | Recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila |

R4 | Recikliranje/pridobivanje kovin in kovinskih spojin |

R5 | Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov |

R6 | Regeneracija kislin ali baz |

R7 | Pridobivanje sestavin, ki se uporabljajo za zmanjševanje onesnaževanja |

R8 | Pridobivanje sestavin iz katalizatorjev |

R9 | Rafiniranje rabljenega okolja ali druge ponovne uporabe predhodno rabljenega olja |

R10 | Obdelava zemljišča, ki je ugodna za kmetijstvo ali povzroči ekološko izboljšanje |

R11 | Uporabe ostankov materialov, dobljenih iz enega od postopkov, oštevilčenih R1 do R10 |

R12 | Izmenjava odpadkov za predajo v enega od postopkov, oštevilčenih R1 do R11 |

R13 | Zbiranje materiala, namenjenega za enega od postopkov v Oddelku B |

--------------------------------------------------

PRILOGA V.A

PODATKI, KI JIH JE TREBA NAVESTI V URADNEM OBVESTILU

1. Razlog za izvoz odpadkov

2. Izvoznik odpadkov (1)

3. Povzročitelj(i) odpadkov in kraj nastanka (1)

4. Odstranjevalec odpadkov in dejanski kraj odstranjevanja (1)

5. Predvideni prevozniki(i) odpadkov ali njihovi zastopniki, če so znani (1)

6. Država izvoznica odpadkov Pristojni organ (2)

7. Predvidene tranzitne države Pristojni organ (2)

8. Država uvoznica odpadkov Pristojni organ (2)

9. Splošno ali enkratno obvestilo

10. Predvideni datum(i) pošiljke (pošiljk) in čas, v katerem se bodo odpadki izvažali, ter predlagan itinerar (vključno s krajem vstopa in izstopa) (3)

11. Predvidena prevozna sredstva (cesta, železnica, morje, zrak, celinske vode)

12. Podatki v zvezi z zavarovanjem (4)

13. Namen in fizični opis odpadkov, vključno s številko X in številko UN ter njihovo sestavo (5), ter podatki o vseh posebnih zahtevah glede ravnanja z njimi, vključno z nujnimi ukrepi ob nezgodi

14. Vrsta predvidene embalaže (npr. razsuto, kontejnersko, tanker)

15. Predvidena količina po teži/prostornini (6)

16. Postopek, pri katerem odpadki nastanejo (7)

17. Za odpadke, navedene v Prilogi I, klasifikacije iz Priloge III: nevarne lastnosti, številka H in razred UN.

18. Način odstranjevanja po Prilogi IV

19. Izjava povzročitelja odpadkov in izvoznika, da so podatki točni

20. Podatki (vključno s tehničnim opisom naprave), ki jih odstranjevalec pošlje izvozniku ali povzročitelju odpadkov, na katerih temelji ocena, da ni razloga za domnevo, da se z odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način v skladu z zakoni in predpisi države uvoznice.

21. Podatki v zvezi s pogodbo med izvoznikom in odstranjevalcem

Opombe

() Polno ime in naslov, telefon, številka teleksa ali telefaksa ter ime, naslov, telefon, številka teleksa ali telefaksa osebe, na katero se je treba obrniti.

() Polno ime in naslov, telefon, številka teleksa ali telefaksa.

() V primeru splošnega obvestila, ki zajema več pošiljk, se bodo zahtevali pričakovani datumi vsake pošiljke ali, če to ni znano, pričakovana pogostnost pošiljk.

() Podatki, ki jih je treba dati o ustreznih zahtevah glede zavarovanja in kako jih izpolnjujejo izvoznik, prevoznik in odstranjevalec odpadkov.

() Vrsta in koncentracija nevarnih sestavin z vidika strupenosti in drugih nevarnosti, ki jih pomeni odpadek, tako pri rokovanju kot v zvezi s predlaganim načinom odstranjevanja.

() V primeru splošnega obvestila, ki zajema več pošiljk, se bodo zahtevali pričakovana skupna količina in pričakovane količine za vsako posamezno pošiljko.

() Če je to potrebno, da se oceni nevarnost in določi primernost predlaganega postopka odstranjevanja.

--------------------------------------------------

PRILOGA V.B

PODATKI, KI JIH JE TREBA NAVESTI NA DOKUMENTU O GIBANJU

1. Izvoznik odpadkov (1)

2. Povzročitelj(i) odpadkov in kraj nastanka (1)

3. Odstranjevalec odpadkov in dejanski kraj odstranjevanja (1)

4. Prevoznik(i) odpadkov (1) ali njegov(i) zastopnik(i)

5. Predmet splošnega ali enkratnega obvestila

6. Datum, ko se je prehod prek meja začel, in datum(i) ter podpis ob prejemu vsake osebe, ki prevzame odpadke

7. Prevozna sredstva (cesta, železnica, celinske vode, morje, zrak), vključno z državami izvoznicami, tranzitnimi državami in državami uvoznicami, tudi kraj vstopa in izstopa, kjer je določen

8. Splošni opis odpadkov (fizikalno stanje, pravilno odpremno ime in razred UN, številka UN, številka Y in H, kjer je ustrezno)

9. Podatki o posebnih zahtevah za ravnanje, vključno z nujnimi ukrepi ob nezgodah

10. Vrsta in število embalažnih enot

11. Količina po teži/prostornini

12. Izjava povzročitelja odpadkov ali izvoznika, da so podatki točni

13. Izjava povzročitelja odpadkov ali izvoznika, da pristojni organi vseh zadevnih držav pogodbenic nimajo pridržkov

14. Potrdilo odstranjevalca o prejemu na določenem odlagališču in navedba načina odstranjevanja ter okvirnega datuma odstranjevanja

Opombe

Podatki, zahtevani na dokumentu o gibanju, morajo biti, kjer je to mogoče, združeni v en dokument s tistim, ki ga zahtevajo prevozni predpisi. Kjer to ni mogoče, morajo podatki bolj dopolnjevati kot podvojiti tiste, ki jih zahtevajo prevozni predpisi. Dokument o gibanju vsebuje navodila o tem, kdo daje podatke in izpolni obrazce.

() Polno ime in naslov, telefon, številka teleksa ali telefaksa ter ime, naslov, telefon, številka teleksa ali telefaksa osebe, na katero se je treba obrniti v nujnih primerih.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

ARBITRAŽA

Člen 1

Če sporazum iz člena 20 te konvencije ne predvideva drugače, arbitražni postopek poteka v skladu s členi 2 do 10 spodaj.

Člen 2

Tožeča stranka mora obvestiti sekretariat, da sta se stranki dogovorili, da predata spor v arbitražo skladno z odstavkom 2 ali 3 člena 20 in vključita zlasti tiste člene Konvencije, katerih razlaga ali uporaba so sporni. Sekretariat tako prejete podatke pošlje vsem pogodbenicam Konvencije.

Člen 3

Arbitražno sodišče sestavljajo trije člani. Vsaka stranka v sporu imenuje enega razsodnika in oba tako imenovana razsodnika sporazumno določita tretjega razsodnika, ki je predsednik razsodišča. Slednji ne sme biti državljan nobene od strank v sporu, niti ne sme imeti stalnega bivališča na ozemlju katere od teh strank, niti biti zaposlen pri kateri koliod njiju ali se v kakšni drugi pristojnosti ukvarjati s primerom.

Člen 4

1. Če predsednik arbitražnega sodišča ni imenovan v dveh mesecih po imenovanju drugega razsodnika, ga generalni sekretar Združenih narodov na zahtevo ene od obeh strank imenuje v naslednjih dveh mesecih.

2. Če ena od strank v sporu v dveh mesecih po prejemu zahtevka ne imenuje razsodnika, lahko druga stranka obvesti generalnega sekretarja Združenih narodov, ki v naslednjih dveh mesecih imenuje predsednika arbitražnega sodišča. Po imenovanju predsednik arbitražnega sodišča od stranke, ki ni imenovala razsodnika, zahteva, da to stori v dveh mesecih. Po tem obdobju obvesti generalnega sekretarja Združenih narodov, ki opravi to imenovanje v naslednjih dveh mesecih.

Člen 5

1. Arbitražno sodišče sprejme svoj sklep v skladu z mednarodnim pravom in v skladu z določbami te konvencije.

2. Vsako arbitražno sodišče, ustanovljeno skladno z določbami te priloge, sestavi svoj poslovnik.

Člen 6

1. Sklepi arbitražnega sodišča o postopku in vsebini se sprejmejo z večino glasov njenih članov.

2. Razsodišče lahko sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za ugotovitev dejstev. Na zahtevo ene od strank lahko arbitražno sodišče priporoči bistvene začasne zaščitne ukrepe.

3. Stranke v sporu zagotovijo vse potrebno za učinkovito vodenje postopkov.

4. Če se stranka ne udeleži postopka ali ne pride pravočasno, to ni ovira za nadaljevanje postopka.

Člen 7

Razsodišče lahko obravnava in odloča o protiterjatvah, ki so neposredno povezane s predmetom spora.

Člen 8

Če arbitrarno sodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne odloči drugače, krijejo stranke v sporu sodne stroške, vključno z osebnimi prejemki članov razsodišča, v enakih deležih. Razsodišče vodi evidenco vseh svojih izdatkov in strankam pošlje njihov končni obračun stroškov.

Člen 9

Vsaka stranka, ki ima v sporni zadevi pravni interes, ki ga sklep utegne prizadeti, lahko s soglasjem razsodišča poseže v postopke.

Člen 10

1. Arbitražno sodišče razsodi v petih mesecih po svoji ustanovitvi, razen če meni, da je treba rok podaljšati, vendar slednji ne sme presegati nadaljnjih pet mesecev.

2. Razsodbi arbitražnega sodišča mora biti priložena utemeljitev. Za stranke v sporu je dokončna in zavezujoča.

3. Vsak spor, do katerega lahko pride med strankama zaradi razlage ali izvršbe razsodbe, lahko ena od strank predloži arbitražnemu sodišču, ki je razsodbo izreklo, ali, če se na to razsodišče ni možno obrniti, drugemu razsodišču, ki je bilo za ta namen ustanovljeno na enak način kot prvo.

--------------------------------------------------