2.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 217/1

(1)

Člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) določa: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(2)

V členu 107(2) Pogodbe so naštete vrste pomoči, ki so združljive z notranjim trgom, med drugim tudi pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, iz točke (b) odstavka 2 navedenega člena. V členu 107(3) Pogodbe so naštete vrste pomoči, ki se lahko štejejo za združljive z notranjim trgom, med drugimi tudi pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, iz točke (c) odstavka 3 navedenega člena.

(3)

V skladu s členom 108(1) in (2) Pogodbe Komisija v sodelovanju z državami članicami redno preverja vse sisteme pomoči, ki obstajajo v državah članicah. V skladu s členom 108(3) Pogodbe mora vsaka država članica obvestiti Komisijo o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči. Podrobna postopkovna pravila za uporabo člena 108 Pogodbe so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 659/1999 (1) in Uredbi Komisije (ES) št. 794/2004 (2).

(4)

Člen 42 Pogodbe določa, da se določbe Pogodbe o pravilih konkurence, ki vključujejo tudi pravila o državni pomoči, uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi, med katerimi so tudi proizvodi iz sektorja ribištva in akvakulture, v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet. Obseg, v katerem se določbe Pogodbe o državni pomoči uporabljajo za pomoč, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, določa člen 8 Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki ustanavlja Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

(5)

V členu 8(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 je določeno, da se členi 107, 108 in 109 Pogodbe uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo sektorju ribištva in akvakulture. Člen 8(2) navedene uredbe določa izjemo od tega splošnega pravila in navaja, da se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za izplačila sektorju ribištva in akvakulture, ki jih države članice izvršijo na podlagi navedene uredbe in v skladu z njo. Vendar pa se v skladu s členom 8(3) navedene uredbe določbe o državni pomoči iz Pogodbe uporabljajo, če nacionalne določbe določajo javno financiranje za sektor ribištva in akvakulture, ki presega določbe navedene uredbe. V tem primeru se pravila o državni pomoči uporabljajo za javno financiranje kot celoto.

(6)

Nekatera plačila, ki jih države članice izvršijo v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, niso plačila sektorju ribištva in akvakulture in ne spadajo v ta sektor, na primer plačila iz poglavja VIII naslova V navedene uredbe, ki se nanaša na ukrepe celostne pomorske politike (CPP), financirane v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega plačila iz poglavja III naslova V navedene uredbe, ki se nanaša na trajnostni razvoj ribiških območij in območij akvakulture, na splošno tudi ne spadajo v sektor ribištva in akvakulture. Če pa se navedena plačila nanašajo na ukrepe iz poglavij I, II in IV naslova V navedene uredbe, kot je določeno v členu 63(2) navedene uredbe, spadajo v sektor ribištva in akvakulture.

(7)

Za plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 508/2014, ki ne spadajo v sektor ribištva in akvakulture, veljajo pravila o državni pomoči iz Pogodbe. Kadar navedena plačila pomenijo državno pomoč, bi jih bilo treba oceniti z ustreznimi instrumenti državne pomoči. V tem primeru se te smernice, Uredba Komisije (EU) št. 1388/2014 (4) in Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 (5) ne uporabljajo.

(8)

Te smernice določajo načela, ki jih bo Komisija uporabljala pri ocenjevanju, ali se lahko pomoč sektorju ribištva in akvakulture šteje za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(2) ali členom 107(3) Pogodbe.

(9)

Državna pomoč sektorju ribištva in akvakulture je vključena v širši okvir skupne ribiške politike (SRP). V okviru te politike Unija finančno podporo sektorju ribištva in akvakulture zagotavlja iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Družbeni in gospodarski učinek javne podpore ostaja enak, ne glede na to, ali podporo (tudi delno) financira Unija ali sama država članica. Zato Komisija meni, da bi morali biti njena politika nadzora državne pomoči in podpora, ki se dodeljuje v okviru skupne ribiške politike, skladni in dosledni. Posledično se lahko uporaba državne pomoči upraviči le, če je v skladu s cilji skupne ribiške politike. Komisija torej pri uporabi in razlagi pravil teh smernic upošteva pravila skupne ribiške politike.

(10)

Skupna ribiška politika, katere cilji so določeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), si med drugim prizadeva zagotoviti, da bodo ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno okoljsko trajnostne in da se bodo upravljale v skladu s cilji doseganja gospodarskih, socialnih in zaposlitvenih koristi ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano.

(11)

V členu 5 Uredbe (EU) št. 508/2014 so navedeni cilji Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, in sicer spodbujanje konkurenčnega, okoljsko trajnostnega, ekonomsko uspešnega ter družbeno odgovornega ribištva in akvakulture, pospeševanje izvajanja skupne ribiške politike, spodbujanje uravnoteženega in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških območij in območij akvakulture ter pospeševanje razvoja in izvajanja CPP Unije z dopolnjevanjem kohezijske politike in skupne ribiške politike. Na splošno se zaradi uresničevanja navedenih ciljev ne bi smela povečati ribolovna zmogljivost.

(12)

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo finančno podpira različne specifične tematike in področja, opredeljena v Uredbi (EU) št. 508/2014. Ukrepi, ki se financirajo iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, se izvajajo na podlagi načela neposrednega ali deljenega upravljanja.

(13)

V sporočilu o posodobitvi področja državnih pomoči EU z dne 8. maja 2012 (7) je Komisija napovedala tri okvirne cilje posodobitve nadzora državne pomoči: (a) spodbujati trajnostno, pametno in vključujočo rast na konkurenčnem notranjem trgu, (b) osredotočiti predhodno preverjanje, ki ga izvaja Komisija, na primere pomoči z največjim vplivom na notranji trg, hkrati pa krepiti sodelovanje držav članic pri izvajanju pravil o državni pomoči ter (c) racionalizirati pravila in zagotoviti hitrejše sprejemanje odločitev.

(14)

Komisija je zlasti pozvala k skupnemu pristopu pri reviziji različnih smernic in okvirov, da bi se okrepil notranji trg, spodbudila večja učinkovitost javne porabe s povečanjem prispevka državne pomoči k ciljem skupnega interesa, bolj preverjal spodbujevalni učinek, omejila pomoč na najmanjšo potrebno ter preprečili morebitni negativni učinki pomoči na konkurenco in trgovino. Načela in pogoji iz teh smernic temeljijo na ciljih, opredeljenih v sporočilu o posodobitvi področja državnih pomoči.

(15)

Te smernice se uporabljajo za vsako pomoč, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture. Uporabljajo se za sheme pomoči in individualno pomoč.

(16)

Te smernice se uporabljajo za dele regionalne pomoči, ki se nanašajo na sektor ribištva in akvakulture (8). Uporabljajo se tudi za vsako drugo pomoč, ki se dodeli sektorju ribištva in akvakulture v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, razen Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

(17)

Te smernice se ne uporabljajo za pomoč, dodeljeno kot dodatno financiranje za izvajanje načrtov nadomestil iz člena 72 Uredbe (EU) št. 508/2014. Takšna pomoč se odobri kot del navedenih načrtov v skladu s členom 73 navedene uredbe.

(18)

Komisija vse države članice opozarja na dolžnost priglasitve vseh načrtov za dodelitev nove pomoči, kot je določeno v členu 108(3) Pogodbe in členu 2 Uredbe (ES) št. 659/1999.

(19)

Vendar pa države članice Komisiji niso dolžne priglasiti:

(20)

Komisija vse države članice opozarja, da je treba pomoč priglasiti tudi, kadar je sistem financiranja ukrepa pomoči, na primer s parafiskalnimi dajatvami, sestavni del ukrepa pomoči (11).

(21)

Komisija opozarja države članice, da je treba pomoč, dodeljeno kot dodatno financiranje za izvajanje načrtov nadomestil iz člena 72 Uredbe (EU) št. 508/2014, Komisiji priglasiti kot del načrtov nadomestil. V skladu s členom 73 navedene uredbe se tako priglašena državna pomoč šteje za priglašeno v smislu prvega stavka člena 108(3) Pogodbe.

(22)

V teh smernicah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(23)

Pri oceni, ali se ukrep pomoči, ki je bil priglašen Komisiji, lahko šteje za združljiv z notranjim trgom, Komisija analizira, ali zasnova ukrepa pomoči zagotavlja, da pozitivni učinek pomoči na cilj skupnega interesa presega njegove morebitne negativne učinke na trgovino in konkurenco.

(24)

Komisija je v sporočilu o posodobitvi področja državnih pomoči pozvala k določitvi in opredelitvi skupnih načel, ki se uporabljajo za oceno združljivosti vseh ukrepov pomoči, ki jih izvaja Komisija. Zato bo Komisija štela, da je ukrep pomoči združljiv z notranjim trgom le, če izpolnjuje vsa naslednja načela:

(25)

Nekatere vrste shem pomoči je ponekod treba naknadno oceniti, kot je določeno v točkah 118 do 121. Komisija lahko omeji trajanje navedenih shem, običajno na štiri leta ali manj, z možnostjo poznejše ponovne priglasitve njihovega podaljšanja.

(26)

Če ukrep pomoči ali kateri koli z njim povezani pogoji, vključno z načinom njegovega financiranja, kadar je ta neločljiv del ukrepa, pomenijo kršitev prava Unije, pomoči ni mogoče šteti za združljivo z notranjim trgom (15).

(27)

Pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo, ter pomoč, ki daje prednost uporabi domačih proizvodov pred uvoženimi, je nezdružljiva z notranjim trgom.

(28)

Pri oceni pomoči, dodeljene podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo, izdanega po predhodnem sklepu Komisije, ki je pomoč razglasil za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, bo Komisija upoštevala znesek pomoči, ki ga je še treba izterjati (16). To ne velja za pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, v skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe.

(29)

Skupna načela ocenjevanja je na splošno treba uporabljati ob upoštevanju posebnih okoliščin skupne ribiške politike. Zato se uporabljajo za vso pomoč v okviru teh smernic, razen če oddelka 4 in 5 določata odstopanja zaradi posebne obravnave v sektorju ribištva in akvakulture.

(30)

Poleg skupnih načel ocenjevanja iz oddelka 3.1 Komisija za sektor ribištva in akvakulture prav tako uporablja posebna načela, določena v tem oddelku.

(31)

Vsak upravičenec ukrepa državne pomoči mora upoštevati pravila skupne ribiške politike.

(32)

Vloga za pomoč ali, če vloga ni predvidena, enakovreden akt ni dopusten, če pristojni organ iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 ugotovi, da je zadevni gospodarski subjekt storil eno ali več kršitev ali kaznivih dejanj iz člena 10(1) navedene uredbe ali goljufijo, kot je določena v členu 10(3) navedene uredbe. Uporabljajo se obdobja nedopustnosti, določena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(4) navedene uredbe. To načelo se ne uporablja za pomoč, ki izpolnjuje posebne pogoje iz oddelkov 4, 5.3 in 5.4 teh smernic.

(33)

Vsako podjetje mora po vložitvi vloge za pomoč ali, če vloga ni predvidena, enakovrednega akta še naprej upoštevati pravila skupne ribiške politike v celotnem obdobju izvajanja projekta in v obdobju petih let po končnem plačilu upravičencu. Ukrepi pomoči morajo izrecno določati, da morajo v navedenih obdobjih upravičenci ravnati v skladu s pravili skupne ribiške politike. Če pristojni organ ugotovi, da je upravičenec v navedenih obdobjih stori eno ali več kršitev iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 in zato njegova vloga za pomoč ni več dopustna, mora upravičenec vrniti znesek pomoči.

(34)

Ukrep pomoči iste vrste kot operacija, ki je upravičena do financiranja v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, se lahko šteje za združljiv z notranjim trgom le, če je v skladu z zadevnimi določbami navedene uredbe za navedeno vrsto operacije, zlasti z določbami o intenzivnosti javne pomoči. Če pomoč presega merila iz navedene uredbe, mora država članica dokazati upravičenost in nujnost pomoči.

(35)

Nobena pomoč se ne sme odobriti za dejavnosti, ki ustrezajo neupravičenim operacijam iz člena 11 Uredbe (EU) št. 508/2014.

(36)

Ukrep pomoči mora prispevati k doseganju enega ali več ciljev skupnega interesa iz člena 107(3) Pogodbe.

(37)

Poleg tega morajo biti v vsakem ukrepu pomoči opredeljeni cilji skupne ribiške politike, k doseganju katerih ukrep prispeva, jasno pa mora biti tudi navedeno, kako bo ukrep prispeval k doseganju navedenih ciljev, ne da bi to negativno vplivalo na druge cilje skupne ribiške politike. Cilji skupne ribiške politike so določeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in med drugim vključujejo zagotovitev, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno okoljsko trajnostne ter da se upravljajo v skladu s cilji doseganja gospodarskih, socialnih in zaposlitvenih koristi ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano.

(38)

Komisija meni, da ukrepi pomoči, ki izpolnjujejo posebne pogoje iz oddelkov 4, 5.1, 5.3 in 5.4 teh smernic, prispevajo k doseganju cilja skupnega interesa.

(39)

Da bi se ocenilo, ali je državna pomoč potrebna za dosego cilja skupnega interesa, je najprej treba opredeliti težavo za obravnavo. Državna pomoč bi morala biti usmerjena v primere, v katerih lahko prinese pomembne izboljšave, ki jih trg sam ne more doseči. To še zlasti velja, kadar so na voljo omejena javna sredstva.

(40)

Ukrepi državne pomoči lahko pod nekaterimi pogoji odpravijo tržne pomanjkljivosti in s tem prispevajo k učinkovitemu delovanju trgov ter okrepijo konkurenčnost. Poleg tega se lahko državna pomoč v primerih, ko trgi zagotavljajo učinkovite rezultate, vendar se ti štejejo za nezadostne z vidika enakosti ali kohezije, uporabi za zagotovitev bolj zaželenih in pravičnih tržnih rezultatov.

(41)

Splošni cilj in učinek državne pomoči ne sme biti zaščita, z njo se mora spodbujati racionalizacija in učinkovitost sektorja ribištva in akvakulture. Cilj vsake državne pomoči morajo biti trajne izboljšave, da bi sektor deloval na podlagi tržnih dejavnikov.

(42)

Za namene teh smernic Komisija meni, da trg ne dosega pričakovanih ciljev brez državne intervencije ter da zato obstaja potreba po državni intervenciji, če pomoč izpolnjuje posebne pogoje, določene v oddelkih 4, 5.1, 5.3 in 5.4 teh smernic.

(43)

Predlagani ukrep pomoči mora biti ustrezen instrument politike, ki prispeva k doseganju zadevnih ciljev. Ukrep pomoči se ne bo štel za združljiv z notranjim trgom, če je enak pozitiven prispevek k ciljem skupne ribiške politike mogoče doseči z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti politike ali drugimi, manj izkrivljajočimi oblikami pomoči.

(44)

Komisija meni, da je pomoč, ki izpolnjuje posebne pogoje iz oddelkov 4, 5.1, 5.3 in 5.4 teh smernic, ustrezen instrument politike. V vseh drugih primerih mora država članica dokazati, da ne obstaja noben drug, manj izkrivljajoč instrument politike.

(45)

Komisija bo zlasti upoštevala vse morebitne ocene učinkov predlagane sheme pomoči, ki jih bo država članica dala na voljo. Pri oceni, ali morda ne obstaja drug, manj izkrivljajoč instrument politike, se lahko prav tako upoštevajo rezultati naknadnega ocenjevanja, kot je opisano v oddelku 6.

(46)

Pomoč se lahko dodeli v različnih oblikah. Vsaka država članica mora zagotoviti, da se pomoč dodeli v obliki, ki bo najmanj izkrivila konkurenco in trgovino.

(47)

Če se pomoč dodeli v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist (na primer neposredna nepovratna sredstva, oprostitve ali znižanja davkov, socialnih prispevkov ali drugih obveznih prispevkov), mora država članica dokazati, zakaj so druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljiva predplačila ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali kapitalskih instrumentih (na primer posojila z nizko obrestno mero ali znižanje obresti, državna poroštva, nakup lastniških deležev ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji), manj ustrezne.

(48)

Pri oceni, ali morda ne obstaja druga, manj izkrivljajoča oblika pomoči, se lahko upoštevajo rezultati naknadnega ocenjevanja, kot je opisano v oddelku 6.

(49)

Pomoč se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki je ne bi opravljalo brez pomoči ali bi jo opravljalo v omejenem obsegu ali drugače. Pomoč ne sme subvencionirati stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme biti nadomestilo za običajno poslovno tveganje pri gospodarski dejavnosti (17).

(50)

Pomoč za tekoče poslovanje in pomoč za lažje izpolnjevanje obveznih standardov načeloma ni združljiva z notranjim trgom, razen če so izjeme izrecno določene v zakonodaji Unije ali v teh smernicah in v drugih ustrezno utemeljenih primerih.

(51)

Za pomoč, ki se dodeli za operacijo, ki jo je upravičenec že začel izvajati, preden je pri nacionalnih organih vložil vlogo za pomoč, se ne more šteti, da ima spodbujevalni učinek.

(52)

Za pomoč, ki ima naravo nadomestila, kot na primer pomoč, ki izpolnjuje posebne pogoje iz oddelkov 4, 5.3 in 5.4, ter pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz oddelka 5.6, se ne zahteva, da ima spodbujevalni učinek.

(53)

Za pomoč v obliki davčnih ugodnosti se bo štelo, da ima spodbujevalni učinek, če ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica nadalje odločala po lastnem preudarku, ter če je bil ukrep sprejet in je začel veljati pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, za katero se prejema pomoč. Slednja zahteva se ne uporablja za sheme, ki so naslednice davčnih shem, če je bil ukrep že vključen v prejšnje sheme v obliki davčnih ugodnosti.

(54)

Pomoč mora biti omejena na najmanjši znesek, potreben za spodbuditev upravičenca k izvedbi dejavnosti.

(55)

Praviloma se bo pomoč štela za omejeno na najmanjšo potrebno, če znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložbe na zadevnem območju v primerjavi z nasprotnim hipotetičnim scenarijem, v katerem pomoč ni bila dodeljena (pristop neto dodatnih stroškov).

(56)

Zato pomoč ne sme preseči najmanjšega zneska, ki je potreben za donosnost projekta. Ob dodeljeni pomoči interna stopnja donosnosti (18) projekta na primer ne sme preseči običajnih stopenj donosnosti, ki jih zadevno podjetje uporablja pri drugih podobnih naložbenih projektih. Če take stopnje niso na voljo, interna stopnja donosnost projekta ob dodeljeni pomoči ne bi smela preseči stroškov kapitala celotnega podjetja ali stopenj donosnosti, ki so običajne v zadevnem sektorju.

(57)

Kadar je ukrep pomoči iste vrste kot operacija, ki je upravičena do financiranja v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, se šteje, da je načelo sorazmernosti pomoči upoštevano, če znesek pomoči ne presega veljavne največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 in Prilogi I k navedeni uredbi. Kadar največja intenzivnost javne pomoči pri ukrepu presega intenzivnost, določeno v navedenih določbah, se načelo sorazmernosti pomoči šteje za upoštevano, če država članica dokaže upravičenost in nujnost pomoči.

(58)

Pomoč, ki ima naravo nadomestila, kot na primer pomoč, ki izpolnjuje posebne pogoje iz oddelkov 4, 5.3 in 5.4, ter pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz oddelka 5.6, velja za sorazmerno.

(59)

Pomoč se lahko dodeli hkrati na podlagi več shem ali skupaj s pomočjo ad hoc, pod pogojem, da skupni znesek javnih sredstev za dejavnost ne preseže ustrezne največje intenzivnosti pomoči iz teh smernic.

(60)

Da je pomoč združljiva z notranjim trgom, morajo biti negativni učinki ukrepa pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in učinkov na trgovino med državami članicami omejeni in manjši od pozitivnih učinkov v smislu prispevka k doseganju cilja skupnega interesa.

(61)

Načeloma lahko pomoč sektorju ribištva in akvakulture povzroči izkrivljanje proizvodnega trga in vpliva na izbiro lokacije. Zato lahko pride do neučinkovite alokacije, kar ovira gospodarsko uspešnost notranjega trga, in do težav v zvezi z distribucijo v smislu izkrivljanja porazdelitve gospodarskih dejavnosti po različnih geografskih območjih.

(62)

Kadar pomoč izpolnjuje posebne pogoje iz oddelkov 4, 5.1, 5.3, in 5.4, Komisija meni, da so zaradi pozitivnih učinkov pomoči na razvoj sektorja negativni učinki na konkurenco in trgovino omejeni na minimum.

(63)

Komisija bo na splošno obravnavala, da so učinki na konkurenco in trgovino omejeni, če je pomoč sorazmerna (pomoč, omejena na najmanjšo potrebno) in če je znesek pomoči v primerjavi s skupnimi upravičenimi stroški čim nižji.

(64)

Sheme pomoči ne smejo povzročati znatnega izkrivljanja konkurence in trgovine. Zlasti velja, da tudi če je mogoče izkrivljanje na ravni individualne pomoči šteti za omejeno, shema kumulativno ne bi smela povzročiti visoke ravni izkrivljanja.

(65)

Zato mora država članica dokazati, da bodo negativni učinki pomoči čim bolj omejeni, ob upoštevanju denimo velikosti zadevnih projektov, zneskov individualne in kumulativne pomoči, pričakovanih upravičencev ter značilnosti ciljnega sektorja. Država članica lahko, da Komisiji omogoči oceno učinkov pomoči, predloži vse ocene učinka, ki jih ima na voljo, ter naknadne ocene podobnih predhodnih shem.

(66)

Komisija pri ocenjevanju učinkov priglašene individualne pomoči posebno pozornost nameni negativnim učinkom, povezanim s preprečevanjem umika s trga in pojmom pomembne tržne moči. Ti negativni učinki morajo biti izravnani s pozitivnimi učinki pomoči.

(67)

Za opredelitev in oceno morebitnega izkrivljanja konkurence in trgovine bi morala vsaka država članica Komisiji predložiti dokaze, na podlagi katerih se lahko opredelijo zadevni proizvodni trg (tj. proizvodi, na katere vpliva sprememba ravnanja upravičenca do pomoči), geografski trg, konkurenti ter zadevne stranke in potrošniki.

(68)

Komisija bo za oceno morebitnega izkrivljanja konkurence in trgovine uporabila različna merila, kot so struktura trga za zadevni proizvod, uspešnost trga (upadanje ali rast trga), postopek za izbiro upravičenca do pomoči ter tržna strategija upravičenca.

(69)

Vsaka država članica mora na nacionalni ali regionalni ravni objaviti vsaj naslednje informacije na celovitem spletnem mestu o državni pomoči:

(70)

Za sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti se informacije o zneskih individualne pomoči lahko podajo v naslednjih razponih (v milijonih EUR): 0,03–0,5; več kot 0,5–1; več kot 1–2; več kot 2.

(71)

Take informacije je treba objaviti po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, jih hraniti najmanj 10 let, splošni javnosti pa morajo biti na voljo brez omejitev (20). Od držav članic se ne zahteva, da informacije objavijo pred 1. julijem 2017 (21).

(72)

Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč in izjemnih dogodkov je združljiva z notranjim trgom, če je v skladu z načeli iz oddelka 3 in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

(73)

Pojma naravne nesreče in izjemni dogodki je treba razlagati ozko (22).

(74)

Doslej je Komisija na področju državnih pomoči sektorju ribištva in akvakulture priznala, da se izjemno huda neurja in poplave lahko štejejo za naravne nesreče. Poleg tega Uredba (EU) št. 1388/2014 dopušča skupinsko izjemo tudi za naslednje vrste naravnih nesreč: potrese, snežne plazove, zemeljske plazove, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora.

(75)

Naslednji dogodki so primeri izjemnih dogodkov, ki jih je Komisija priznala v primerih, ki ne spadajo v sektor ribištva in akvakulture: vojna, notranji nemiri, stavke, z nekaterimi omejitvami in glede na njihovo razsežnost, večje industrijske in jedrske nesreče in požari, posledica katerih so velike izgube. Izbruh živalske bolezni ali škodljivega organizma na rastlinah na splošno ne velja za izjemen dogodek. Vendar pa je Komisija v posebnih primerih, ki se nanašajo na sektor ribištva in akvakulture, priznala zelo razširjen izbruh nove živalske bolezni kot izjemen dogodek.

(76)

Komisija bo še naprej ocenjevala predloge za dodelitev pomoči v skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe za vsak primer posebej in upoštevala predhodno prakso na tem področju.

(77)

Pomoč, dodeljena v skladu s tem oddelkom, mora dodatno izpolnjevati naslednja pogoja:

(78)

Pomoč se mora izplačati neposredno zadevnemu podjetju.

(79)

Sheme pomoči, povezane z določeno naravno nesrečo ali izjemnim dogodkom, se morajo vzpostaviti v treh letih po dogodku. Pomoč se mora izplačati v štirih letih po navedenem datumu.

(80)

Da bi olajšala hitro odzivanje, bo Komisija odobrila predhodne okvirne sheme pomoči za nadomestila za škodo, ki so jo povzročili potresi, snežni plazovi, zemeljski plazovi, poplave, tornadi, hurikani, izbruhi vulkanov in požari v naravi naravnega izvora, če so pogoji, pod katerimi se lahko v primerih takšnih naravnih nesreč dodeli pomoč, jasno določeni. Države članice morajo v teh primerih izpolnjevati obveznost poročanja iz točke 130.

(81)

Upravičeni stroški so stroški za škodo, ki nastane kot neposredna posledica naravne nesreče ali izjemnega dogodka, v skladu z oceno javnega organa, neodvisnega strokovnjaka, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnice. Škoda lahko zajema:

(82)

Izračun materialne škode mora temeljiti na stroških popravila ali ekonomski vrednosti prizadetega premoženja pred naravno nesrečo ali izjemnim dogodkom. Ne sme preseči stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica naravne nesreče ali izjemnega dogodka, tj. razlike med vrednostjo premoženja neposredno pred in neposredno po naravni nesreči ali izjemnem dogodku.

(83)

Izpad dohodka se izračuna tako, da se:

(84)

Škoda se mora izračunati za vsakega upravičenca posebej.

(85)

Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, morajo biti omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

(86)

Kadar je pomoč, dodeljena MSP ali velikim podjetjem, iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči, ki se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi ene od uredb o skupinskih izjemah iz točke 19(a), bo Komisija pomoč ocenila na podlagi načel, določenih v oddelku 3 teh smernic, tega oddelka ter meril, določenih za vsako vrsto pomoči iz navedenih uredb.

(87)

Če pomoč ne izpolnjuje meril iz točke 86, mora država članica dokazati upravičenost in nujnost pomoči. Komisija bo ocenila tako pomoč za vsak primer posebej.

(88)

Kot izjema od točke 86 je pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči za odpravo škode zaradi naravnih nesreč iz člena 44 Uredbe (EU) št. 1388/2014, združljiva s Pogodbo, če izpolnjuje posebne pogoje, določene v oddelku 4 teh smernic.

(89)

Če spada pomoč na področje uporabe nekaterih horizontalnih smernic ali drugih instrumentov, ki jih je sprejela Komisija (23), bo Komisija takšno pomoč ocenila na podlagi načel, določenih v oddelku 3 teh smernic, in ustreznih oddelkov navedenih instrumentov.

(90)

Kadar je namen pomoči odprava škode zaradi neugodnih vremenskih razmer, bo Komisija pomoč ocenila na podlagi načel, določenih v oddelku 3 teh smernic, in posebnih pogojev, določenih v tem oddelku.

(91)

Kot izjema od točke 90 bo Komisija pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči za vzajemne sklade za primer neugodnih vremenskih razmer iz člena 20 Uredbe (EU) št. 1388/2014, ocenila na podlagi oddelka 5.1 teh smernic.

(92)

Doslej je Komisija na področju državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture priznala, da se lahko nevihte, sunki vetra, ki povzročajo zelo velike valove, močno in dolgotrajno deževje, poplave in izjemno visoke temperature vode v daljšem obdobju štejejo za neugodne vremenske razmere. Komisija bo še naprej ocenjevala predloge za dodelitev pomoči za odpravo škode zaradi neugodnih vremenskih razmer za vsak primer posebej in upoštevala predhodno prakso na tem področju.

(93)

Pomoč, dodeljena v skladu s tem oddelkom, mora dodatno izpolnjevati naslednje pogoje:

(94)

Komisija bo odobrila predhodne okvirne sheme pomoči za nadomestila za škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer, če so pogoji, pod katerimi se lahko pomoč dodeli, jasno določeni. Države članice morajo v teh primerih izpolnjevati obveznost poročanja iz točke 130.

(95)

Pomoč se mora izplačati neposredno zadevnemu podjetju.

(96)

Sheme pomoči, povezane z neugodnimi vremenskimi razmerami, se morajo vzpostaviti v treh letih po dogodku. Pomoč se mora izplačati v štirih letih po navedenem datumu.

(97)

Upravičeni stroški so stroški za škodo, ki nastane kot neposredna posledica neugodnih vremenskih razmer, v skladu z oceno javnega organa, neodvisnega strokovnjaka, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnice. Škoda lahko zajema:

(98)

V primeru materialne škode na premoženju mora škoda povzročiti izpad proizvodnje v višini več kot 30 % povprečnega letnega prometa, izračunanega na podlagi prejšnjih treh koledarskih let, ali triletnega povprečja, izračunanega na podlagi petletnega obdobja pred neugodnimi vremenskimi razmerami, brez najvišjih in najnižjih vrednosti;

(99)

Izračun materialne škode mora temeljiti na stroških popravila ali ekonomski vrednosti prizadetega premoženja pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Ne sme preseči stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica neugodnih vremenskih razmer, tj. razlike med vrednostjo premoženja neposredno pred in neposredno po neugodnih vremenskih razmerah.

(100)

Izpad dohodka se izračuna tako, da se:

(101)

Škoda se mora izračunati za vsakega upravičenca posebej.

(102)

Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, morajo biti omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

(103)

Kadar je namen pomoči prispevati k stroškom, povezanim s preprečevanjem, nadzorom in izkoreninjenjem bolezni živali iz akvakulture, bo Komisija pomoč ocenila na podlagi načel, določenih v oddelku 3 teh smernic, in pogojev, določenih v tem oddelku.

(104)

Kot izjema od točke 103 bo Komisija pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči za ukrepe za zdravje in dobrobit živali iz člena 39 Uredbe (EU) št. 1388/2014, ocenila na podlagi oddelka 5.1 teh smernic.

(105)

Pomoč iz tega oddelka se lahko odobri samo:

(106)

Pomoč se mora izplačati neposredno zadevnemu podjetju.

(107)

Če se ugotovi, da je upravičenec namerno ali zaradi malomarnosti povzročil bolezen, se ne sme dodeliti nobena pomoč.

(108)

Sheme pomoči se morajo uvesti v treh letih po nastanku stroškov, ki so posledica živalske bolezni. Pomoč se mora izplačati v štirih letih po navedenem datumu.

(109)

Komisija bo odobrila predhodne okvirne sheme, če so pogoji, pod katerimi se lahko pomoč dodeli, jasno določeni. Države članice morajo v teh primerih izpolnjevati obveznost poročanja iz točke 130.

(110)

Upravičeni stroški so stroški, povezani z:

(111)

Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, morajo biti omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

(112)

Kadar se sheme pomoči financirajo iz posebnih dajatev, uvedenih za nekatere ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture ne glede na njihov izvor, zlasti iz davkom podobnih dajatev, bo Komisija shemo ocenila na podlagi načel, določenih v oddelku 3, in pogojev, določenih v tem oddelku. Samo pomoč, ki enako koristi tako domačim kakor tudi uvoženim proizvodom, se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom.

(113)

Kadar gre za pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, katere namen je ublažiti posebne omejitve v navedenih regijah zaradi njihove izolacije, otoške lege in izredne oddaljenosti, bo Komisija takšno pomoč ocenila za vsak primer posebej na podlagi načel, določenih v oddelku 3, in posebnih pravnih določb, ki se uporabljajo za navedene regije. Po potrebi bo upoštevala tudi združljivost pomoči z ukrepi v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za zadevno regijo in njen učinek na konkurenco v zadevnih regijah in drugih delih Unije.

(114)

Pomoč ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno, da se ublažijo posebne omejitve v najbolj oddaljenih regijah, ki so posledica njihove izolacije, otoške lege in izredne oddaljenosti. Da bi se izognili prekomernim nadomestilom, mora država članica upoštevati druge vrste javnih intervencij, vključno po potrebi nadomestilo za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v skladu s členi 70 do 72 Uredbe (EU) št. 508/2014 in pomoč za izvajanje načrtov nadomestil iz člena 73 navedene uredbe.

(115)

Če pomoč ne ustreza eni od vrst pomoči, navedenih v oddelkih 4 in 5.1 do 5.6, načeloma ni združljiva z notranjim trgom.

(116)

Če pa država članica kljub temu namerava zagotoviti tako pomoč ali zagotovi tako pomoč, mora jasno dokazati, da je pomoč skladna z načeli iz oddelka 3. Komisija lahko razglasi pomoč za združljivo z notranjim trgom na podlagi ocene za vsak primer posebej.

(117)

Komisija bo odobrila le sheme pomoči z omejenim trajanjem. Sheme pomoči se načeloma ne smejo uporabljati za obdobje, daljše od sedmih let.

(118)

Da bi se dodatno zagotovilo, da je izkrivljanje konkurence in trgovine omejeno, lahko Komisija zahteva, da se za določene sheme uporablja dodatna časovna omejitev, ki običajno znaša štiri leta ali manj, in da se zanje izvede naknadno ocenjevanje, kot je opisano v točki 25. Naknadno ocenjevanje se opravi za sheme, pri katerih je lahko izkrivljanje konkurence še posebno veliko, tj. kadar obstaja tveganje, da bodo znatno omejile ali izkrivljale konkurenco, če se njihovo izvajanje ne pregleda pravočasno.

(119)

Glede na cilje naknadnega ocenjevanja ter da se državam članicam ne naloži nesorazmerno veliko breme v zvezi z manjšimi zneski pomoči, se zahteva po naknadnem ocenjevanju uporablja samo za sheme pomoči z velikim proračunom, ki imajo nove značilnosti, ali če so predvidene pomembne tržne, tehnološke ali regulativne spremembe. Naknadno ocenjevanje mora opraviti strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje pomoč, na podlagi skupne metodologije, oceno pa je treba objaviti. Vsaka država članica mora skupaj z zadevno shemo pomoči priglasiti osnutek načrta ocenjevanja, ki bo sestavni del ocene sheme, ki jo pripravi Komisija.

(120)

V primeru shem pomoči, ki so iz področja uporabe uredbe o skupinskih izjemah izvzete izključno zaradi velikega proračuna, bo Komisija njihovo združljivost s pravili ocenila samo na podlagi načrta ocenjevanja.

(121)

Naknadno oceno je treba Komisiji predložiti pravočasno, da ta lahko oceni morebitno podaljšanje sheme pomoči, v vsakem primeru pa ob njenem prenehanju veljavnosti. Rezultati naknadnega ocenjevanja se morajo upoštevati pri vsakem morebitnem poznejšem ukrepu pomoči s podobnim ciljem.

(122)

Komisija bo te smernice uporabljala pri ocenjevanju vseh pomoči, ki naj bi bile dodeljene 1. julija 2015 ali po tem datumu, ne glede na datum priglasitve.

(123)

Individualna pomoč, dodeljena na podlagi odobrene sheme pomoči in priglašena Komisiji v skladu z obveznostjo posamične priglasitve take pomoči, bo ocenjena na podlagi smernic, ki se uporabljajo za odobreno shemo pomoči.

(124)

Nezakonito dodeljena pomoč bo ocenjena na podlagi smernic, veljavnih v času dodelitve pomoči.

(125)

Smernice za preučitev državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo, sprejete leta 2008, se po 30. juniju 2015 ne bodo več uporabljale, razen v primerih iz točk 123 in 124.

(126)

V skladu s členom 108(1) Pogodbe Komisija predlaga, da vsaka država članica svoje obstoječe sheme pomoči najpozneje do 31. decembra 2015 spremeni tako, da bodo skladne s temi smernicami.

(127)

Komisija poziva vse države članice, naj dajo v dveh mesecih od datuma objave teh smernic v Uradnem listu Evropske unije svoje izrecno in brezpogojno soglasje k ustreznim ukrepom, predlaganim v teh smernicah.

(128)

Če država članica ne bo dala izrecnega in brezpogojnega soglasja v predvidenem roku, bo Komisija sklepala, da se zadevna država članica ne strinja s predlaganimi ukrepi. Če se država članica ne strinja s predlaganimi ukrepi, bo Komisija ravnala v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(129)

Komisija opozarja vse države članice na njihovo dolžnost, da Komisiji predložijo letna poročila, kot je določeno v členu 21 Uredbe (ES) št. 659/1999 ter členih 5, 6 in 7 Uredbe (ES) št. 794/2004.

(130)

Letno poročilo mora obsegati tudi meteorološke informacije o vrsti, času, relativni obsežnosti in kraju naravne nesreče ali neugodnih vremenskih razmer v skladu z oddelkoma 4 in 5.3 ter informacije o programih preprečevanja, nadzora in izkoreninjenja v skladu z oddelkom 5.4. Ta obveznost poročanja se nanaša samo na predhodne okvirne sheme.

(131)

Vsaka država članica mora voditi podrobno evidenco o vseh ukrepih pomoči. Taka evidenca mora vključevati vse potrebne informacije, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji iz teh smernic glede upravičenosti in intenzivnosti pomoči, kjer je primerno. Ta evidenca se mora hraniti 10 let po datumu dodelitve pomoči in se mora na zahtevo predložiti Komisiji.

(132)

Komisija se lahko kadar koli odloči za revizijo ali spremembo teh smernic, če bi bilo to potrebno zaradi politike konkurence, drugih politik Unije, mednarodnih obveznosti, razvoja trgov ali zaradi katerega koli drugega utemeljenega razloga.