?

||
52014DC001452014DC0014
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS For a European Industrial Renaissance /* COM/2014/014 final */SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Za oživitev evropske industrije /* COM/2014/014 final - 2014/ () */
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONSSPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
For a European Industrial RenaissanceZa oživitev evropske industrije
1. INTRODUCTION1. UVOD
The European Union is emerging from its longest-ever recession. EU28 GDP grew by 0.2% in the third quarter of 2013. The upturn in business sentiment and confidence indicators suggests that structural reforms, macroeconomic governance improvements and measures in the financial sector have succeeded in stabilising Europe’s economy. The EU is on the right track, but the recovery remains modest, with Commission forecasts of 1.4% GDP growth for the EU28 in 2014 and unemployment rates close to 11% for the next two years. That is why fostering growth and competitiveness to sustain and strengthen recovery and to achieve the goals of the Europe 2020 agenda have become the top priority for the Commission and EU Member States.Evropska unija se izvija iz svoje najdaljše recesije. BDP EU28 se je v tretji četrtini leta 2013 povečal za 0,2 %. Pozitivni preobrat kazalnika gospodarskega razpoloženja in zaupanja kaže, da so strukturne reforme, izboljšave makroekonomskega upravljanja in ukrepi v finančnem sektorju uspešno stabilizirali evropsko gospodarstvo. Čeprav je EU na pravi poti, ostaja oživitev skromna, saj Komisija napoveduje 1,4-odstotno rast BDP za EU28 leta 2014 in 11-odstotno stopnjo brezposelnosti za naslednji dve leti. Zato je najpomembnejša prednostna naloga Komisije in držav članic EU spodbujanje rasti in konkurenčnosti za ohranitev in okrepitev oživljanja ter doseganje ciljev strategije Evropa 2020.
The crisis has underlined the importance of the real economy and a strong industry. Industry’s interactions with the rest of Europe’s economic fabric extend far beyond manufacturing, spanning upstream to raw materials and energy and downstream to business services (e.g. logistics), consumer services (e.g. after-sales services for durable goods) or tourism. Industrial activities are integrated in increasingly rich and complex value chains, linking flagship corporations and small or medium enterprises (SMEs) across sectors and countries.Kriza je poudarila pomembnost realnega gospodarstva in močne industrije. Sodelovanje industrije s preostalo evropsko gospodarsko strukturo zajema veliko več kot le proizvodnjo, saj vključuje tudi surovine in energijo višje v prodajni verigi ter poslovne storitve (na primer logistiko), storitve za potrošnike (na primer storitve po prodaji za obstojno blago) ali turizem nižje v prodajni verigi. Industrijske dejavnosti so vključene v vse bogatejše in kompleksne vrednostne verige, ki povezujejo vodilne korporacije ter mala in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) po sektorjih in državah.
The economic importance of industrial activities is much greater than suggested by the share of manufacturing in GDP. Industry accounts for over 80% of Europe’s exports and 80% of private research and innovation. Nearly one in four private sector jobs is in industry, often highly skilled, while each additional job in manufacturing creates 0.5-2 jobs in other sectors.[1] The Commission considers that a strong industrial base will be of key importance for Europe’s economic recovery and competitiveness.Gospodarska pomembnost industrijskih dejavnosti je veliko večja, kot je izraženo v deležu proizvodnje v BDP. Industrija predstavlja več kot 80 % evropskega izvoza ter 80 % zasebnih raziskav in inovacij. Skoraj eno od štirih delovnih mest v zasebnem sektorju je v industriji, s pogosto visoko usposobljenimi delavci, medtem ko vsako dodatno delovno mesto v proizvodnji ustvari od 0,5 do 2 delovni mesti v drugih sektorjih[1]. Komisija meni, da bo močna industrijska baza ključnega pomena za oživitev evropskega gospodarstva in konkurenčnosti.
Overall, EU industry has proved its resilience in the face of the economic crisis. It is a world leader in sustainability and returns a EUR 365 billion surplus in the trade of manufactured products (EUR 1 billion a day),[2] generated mainly by a few high- and medium-technology sectors. They include the automotive, machinery and equipment, pharmaceuticals, chemicals, aeronautics, space and creative industries sectors, and high-end goods in many other sectors, including food.Na splošno je industrija EU dokazala svojo prožnost glede gospodarske krize. Je vodilna svetovna sila v trajnosti in ima 365 milijard EUR presežka v trgovini proizvedenih izdelkov (1 milijardo EUR na dan)[2], ki je ustvarjen predvsem v nekaj visokotehnoloških in srednjetehnoloških sektorjih. Ti vključujejo avtomobilski sektor, sektor strojev in opreme, farmacevtski, kemični, aeronavtični, vesoljski in ustvarjalni industrijski sektor ter vrhunsko blago v različnih drugih sektorjih, vključno z živilskim sektorjem.
Nonetheless, the legacy of the crisis is severe: since 2008, 3.5 million jobs have been lost in manufacturing; the share of manufacturing in GDP has fallen from 15.4 % to 15.1 % in the last year[3]; and the EU’s productivity performance continues deteriorating in comparison to that of our competitors.Vendar je zapuščina krize slaba: od leta 2008 je bilo izgubljenih 3,5 milijona delovnih mest, delež proizvodnje v BDP pa se je zmanjšal s 15,4 % na 15,1 % v zadnjem letu[3]; v primerjavi z našimi konkurenti pa se produktivnost EU še naprej slabša.
Two recent Commission reports[4] have identified a number of weaknesses hampering growth. Internal demand remains weak, undermining European companies’ home markets and keeping intra-EU trade subdued after the crisis. The business environment has improved in the EU overall but progress remains uneven. Inflexible administrative and regulatory environments, rigidities in some labour markets and weak integration in the internal market continue to hold back the growth potential of firms, especially SMEs. Investment in research and innovation remains too low, holding back the necessary modernisation of our industrial base and hampering future EU competitiveness. EU firms face higher energy prices than most of our leading competitors,[5] and have difficulties to access basic inputs such as raw materials, qualified labour and capital in affordable conditions.V zadnjih dveh poročilih Komisije[4] so opredeljene številne slabosti, ki ovirajo rast. Povpraševanje na domačem trgu ostaja majhno in ogroža domače trge evropskih podjetij ter ovira trgovino znotraj EU po krizi. Poslovno okolje se je v celotni EU izboljšalo, vendar napredek ostaja neenakomeren. Togo upravno in regulativno okolje, okorelost na nekaterih trgih dela in slabo povezovanje na notranjem trgu še naprej ovirajo potencialno rast podjetij, zlasti MSP. Naložbe v raziskave in inovacije ostajajo prenizke in ovirajo potrebno modernizacijo naše industrijske baze ter prihodnjo konkurenčnost EU. Evropska podjetja se soočajo z višjimi cenami energije kot večina naših vodilnih konkurentov[5] in imajo težave z dostopanjem do osnovnih vložkov, kot so surovine, kvalificirana delovna sila in kapital pod ugodnimi pogoji.
Against this background, the Commission has been pursuing an integrated industrial policy approach as outlined in the Industrial Policy Communications of 2010 and 2012[6] and has issued growth-enhancing recommendations to Member States in the context of the European Semester. Full implementation of this policy approach at European and national levels is critical to ensure our future competitiveness and to increase our growth potential. To be effective, policy actions must be well co-ordinated and consistent from regional to the EU-level.Na podlagi tega je Komisija izbrala pristop celostne industrijske politike, kot je opisano v sporočilih o industrijski politiki za leti 2010 in 2012[6], ter v okviru evropskega semestra izdala državam članicam priporočila za povečanje rasti. Popolno izvajanje tega pristopa politike na evropski in nacionalni ravni je kritično za zagotovitev naše prihodnje konkurenčnosti in za povečanje našega potenciala rasti. Za učinkovitost morajo biti politični ukrepi dobro usklajeni in skladni na regionalni in evropski ravni.
As a contribution to the European Council debate on industrial policy, this Communication sets out the Commission’s key priorities for industrial policy. It draws on the Annual Growth Survey, provides an overview of actions already undertaken and puts forward selected new actions to speed up the attainment of these priorities. It shows that industrial policy and other EU policies are getting gradually more and more integrated as indicated in the flagship industrial policy communication in 2010 and why this mainstreaming process must continue. Most importantly, this communication stresses the importance of full and effective implementation of industrial policy in the EU and aims to facilitate this.Kot prispevek k razpravi Evropskega sveta o industrijski politiki to sporočilo določa ključne prednosti Komisije za industrijsko politiko. Izhaja iz letnega pregleda rasti, zagotavlja pregled že opravljenih ukrepov in predstavlja izbrane nove ukrepe, da se pospeši pridobitev teh prednosti. Kaže, da so industrijska politika in druge politike EU postopno vedno bolj povezane, kot je navedeno v vodilnem sporočilu o industrijski politiki iz leta 2010, in navaja razloge za nadaljevanje postopka vključevanja. Namen tega sporočila je predvsem poudariti pomen celostnega in učinkovitega izvajanja industrijske politike v EU ter pomagati pri tem izvajanju.
In this process of implementation of reforms to improve competitiveness, Member States will play a capital role. The development of new instruments such as the “Partnerships for Growth, Jobs and Competitiveness”, can be very helpful to improve effectiveness in the implementation of those reforms.[7]V tem postopku izvajanja reform za izboljšanje konkurenčnosti bodo imele države članice glavno vlogo. Razvoj novih instrumentov, kot so na primer „partnerstva za rast, delovna mesta in konkurenčnost“, lahko izboljša učinkovitost izvajanja teh reform[7].
2. AN INTEGRATED, SINGLE EUROPEAN MARKET: CREATING AN ATTRACTIVE PLACE FOR ENTERPRISES AND PRODUCTION2. CELOSTNI, ENOTNI EVROPSKI TRG: USTVARJANJE PRIVLAČNEGA OKOLJA ZA PODJETJA IN PROIZVODNJO
The internal market remains the centrepiece of the EU’s economic success. In the mid-1980s, the internal market changed the outlook for the European economy and after the crisis, the internal market can once again play this role to revitalise the EU economy making the EU a more attractive location for the production of goods and services.Notranji trg ostaja središčna točka evropskega gospodarskega uspeha. V sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja je notranji trg spremenil možnosti za evropsko gospodarstvo in po krizi lahko ponovno igra to vlogo, da se ponovno oživi evropsko gospodarstvo in tako EU postane bolj privlačna lokacija za proizvodnjo blaga in storitve.
The internal market provides EU companies with a large home market, facilitates productivity improvements by reducing input costs, allowing efficient business processes and increases returns on innovation. But the internal market still has significant potential for growth and further simplification of internal market rules can further improve economic efficiency. Deepening the internal market can bring about faster technological change. Integrating EU firms more firmly into regional and global value chains is key for productivity gains. Well-designed, timely European standards will accelerate the diffusion of innovations and EU reforms in the field of intellectual property rights will also encourage creativity and innovation. But releasing the full potential of the internal market requires better integration of infrastructure networks, better implementation and simplification of rules for goods and services, and a predictable, stable regulatory framework, combined with modern, efficient public administration.Notranji trg zagotavlja podjetjem EU velik domač trg, z zmanjšanjem stroškov vložkov izboljša produktivnost, omogoča učinkovite poslovne postopke in povečuje donos inovacij. Vendar ima notranji trg še vedno znatni potencial za rast, nadaljnja poenostavitev pravil notranjega trga pa lahko še nadalje izboljša gospodarsko učinkovitost. S poglabljanjem notranjega trga lahko pride do hitrejše tehnološke spremembe. Vključevanje podjetij EU v regionalne in svetovne vrednostne verige je ključno za doseganje produktivnosti. Dobro oblikovani in pravočasni evropski standardi bodo pospešili širjenje inovacij, prav tako bodo reforme EU na področju pravic intelektualne lastnine spodbujale ustvarjalnost in inovacije. Za doseganje celotnega potenciala notranjega trga so potrebni boljša združitev infrastrukturnih omrežij, boljše izvajanje in poenostavitev pravil za blago in storitve ter predvidljiv in stabilen regulativni okvir, združen s sodobno in učinkovito javno upravo.
2.1. Completing the integration of networks: information networks, energy and transport2.1. Dokončanje združitve omrežij: informacijska omrežja, energija in prevoz
The internal market cannot work seamlessly without an integrated infrastructure. The Single Market Act II put forward four actions to foster the development of maritime, air and rail transport, as well as an initiative to strengthen the implementation and enforcement of the Third Energy Package to liberalise and integrate European energy markets. Early in 2013, the Commission proposed the Fourth Railway Package to make it easier for rail operators to enter and operate in the EU market.[8] In the maritime sector, the Commission set out plans in July 2013 to ease customs formalities for ships, reducing red tape, cutting delays in ports and making the sector more competitive. The Commission is also taking steps to enforce the Single European Sky obligations in Member States.[9] At present, the adoption, full implementation and/or enforcement of these initiatives are suffering delays.Notranji trg ne more delovati celovito brez celostne infrastrukture. Akt za enotni trg II predlaga štiri ukrepe za pospeševanje razvoja pomorstva, zračnega in železniškega prevoza, kot tudi pobudo za okrepitev izvajanja in uveljavljanje tretjega energetskega svežnja, da se sprostijo in povežejo evropski trgi z energijo. Na začetku leta 2013 je Komisija predlagala četrti železniški sveženj, ki bi železniškim prevoznikom olajšal vstop in delovanje na trgu EU[8]. Za pomorski sektor je Komisija julija 2013 oblikovala načrte, da se olajšajo carinske formalnosti za ladje, skrajšajo upravni postopki, zmanjšajo zamude v pristaniščih in da sektor postane bolj konkurenčen. Komisija je prav tako začela uveljavljati obveznosti enotnega evropskega neba v državah članicah[9]. Trenutno nastajajo zamude pri sprejetju, celotnem izvajanju in/ali uveljavljanju teh pobud.
The development of an internal market for energy requires both full implementation of the legislative framework by all Member States and integrated energy networks, which should promote competition within the internal market and reduce energy costs for European companies. Significant investments are required to modernise Europe’s energy infrastructure to connect energy ‘islands’, enabling flows of energy within the internal market, and enabling EU industry to benefit from more security of supply and lower prices.[10]Za razvoj notranjega trga za energijo sta potrebna celotno izvajanje pravnega okvira vseh držav članic in združitev energetskih omrežij, kar bi moralo spodbujati konkurenco na notranjem trgu in zmanjšati stroške energije za evropska podjetja. Za posodobitev evropske energetske infrastrukture za povezovanje energetskih „otokov“, omogočanje pretokov energije na notranjem trgu in omogočanje industriji EU koriščenje večje zanesljivosti oskrbe in nižjih cen so potrebne znatne naložbe[10].
EU infrastructure must respond to social demands and accommodate technological change. The emergence of clean vehicles and waterborne vessels is a key challenge for EU industry as it tries to maintain its competitive edge. Such development depends both on the supply of new technology and on the installation of the necessary infrastructure for users. The adoption of the proposed Directive[11] on the deployment of alternative fuels infrastructure will mandate Member States for a minimum coverage of alternative fuel infrastructure, including electric recharging stations with common interface standards.Infrastruktura EU mora odgovarjati družbenemu povpraševanju in ustrezati tehnološkim spremembam. Pojav čistih vozil in vodnih plovil je ključni izziv za industrijo EU, ki želi ohraniti svojo konkurenčnost. Takšen razvoj je odvisen od dobave nove tehnologije in instalacije infrastrukture za uporabnike. Sprejetje predlagane direktive[11] o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva bo od držav članic zahtevalo minimalno kritje infrastrukture alternativnih goriv, vključno s postajami za električno napajanje s skupnimi standardi vmesnika.
The Commission calls on the Council and the European Parliament to adopt this proposal early in 2014.Komisija poziva Svet in Evropski parlament k sprejetju tega predloga v začetku leta 2014.
As stated in the conclusions of the October 2013 European Council, digital products and services are very important for the upgrading of European industry. To support the development of communication services, the Commission proposed in September 2013 an ambitious programme towards a single market in telecommunications that aims at promoting investment and taking steps to further reduce regulatory fragmentation in the EU while promoting competition in broadband provision.Kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta iz oktobra 2013, so digitalni izdelki in storitve zelo pomembni za nadgradnjo evropske industrije. Komisija je za podporo razvoja komunikacijskih storitev septembra 2013 predlagala ambiciozen program za enotni trg na področju telekomunikacij, katerega cilj je spodbujanje naložb in sprejetje ukrepov za nadaljnje zmanjšanje regulativne razdrobitve v EU ter hkrati spodbujanje konkurenčnosti pri širokopasovnih določbah.
Beyond infrastructure developments, the convergence of information and communication technologies with energy and logistics networks is creating new opportunities and challenges for industry. The challenge is to roll out digitally enabled networks with the level of security and resilience required to support the businesses in their operations. The impact of these changes is starting to emerge and will provide market opportunities, notably for key enabling technologies. The layout of intelligent networks will also require a fit for purpose regulatory framework as well as the development of appropriate interoperability standards. The EU, Member States, regions and industry have all a role to play in fostering the digitalisation of business processes and in developing the industrial dimension of the digital agenda.Konvergenca informacijskih in komunikacijskih tehnologij z energetskimi in logističnimi mrežami ustvarja nove priložnosti in izzive za industrijo. Izziv je postopoma uvesti digitalno usposobljena omrežja s stopnjo varnosti in prožnosti, ki je potrebna za podporo podjetij pri njihovem delovanju. Vpliv teh sprememb se počasi kaže in bo zagotovil tržne priložnosti, predvsem za ključne omogočitvene tehnologije. Za ureditev inteligentnih omrežij bo prav tako potreben regulativni okvir, ki bo ustrezal namenu, kot tudi razvoj ustreznih standardov interoperabilnosti. EU, države članice, regije in industrija imajo vse vlogo pri spodbujanju digitalizacije poslovnega postopka in razvijanju industrijske razsežnosti digitalne agende.
Space infrastructures and related industrial and service applications offer the potential to enhance industrial competitiveness, generate growth and create jobs. The EU has a substantial role to play in this domain, as the high cost of space projects renders it more economical for Member States to pool investments and jointly benefit from the opportunities arising from them. In cooperation with the Member States and dedicated organisations and agencies (such as European Space Agency and the European Agency for the Global Navigation Satellite System (GSA), the Commission is completing the space infrastructures of its flagship projects, Galileo and Copernicus, during the next multi-annual financial planning framework. It will propose rules creating the technological and regulatory conditions for their commercial exploitation.Vesoljske infrastrukture in povezane industrijske ter storitvene aplikacije lahko omogočajo povečanje industrijske konkurenčnosti, ustvarjanje rasti in delovnih mest. Na tem področju ima EU pomembno vlogo, saj lahko države članice visoke stroške vesoljskih projektov pokrijejo bolj gospodarneje z združenimi naložbami in skupaj koristijo priložnosti, ki izhajajo iz njih. V sodelovanju z državami članicami ter sodelujočimi organizacijami in agencijami (na primer Evropska vesoljska agencija in Evropska agencija za globalni satelitski navigacijski sistem) Komisija z naslednjim večletnim okvirom finančnega načrtovanja zaključuje vesoljske infrastrukture svojih vodilnih projektov (Galileo in Copernicus). Predlagala bo pravila glede ustvarjanja tehnoloških in regulativnih pogojev za njihovo komercialno uporabo.
As a matter of priority, the Commission invites the Council and the Parliament to adopt and implement the aforementioned measures and legislation on information, energy, transport, space and communications networks in the EU, following the proposals made by the Commission.Komisija poziva Svet in Parlament, da po njenih predlogih za prednostno nalogo sprejmeta ter izvajata navedene ukrepe in zakonodajo glede informacijskih, energetskih, prevoznih, vesoljskih in komunikacijskih omrežij v EU.
Delaying the deployment of these infrastructures will hamper our future competitiveness. As the current economic environment is not favourable for long-term investment, the Commission will make further use of project bonds to facilitate the financing of these infrastructure projects.Odložitev razporejanja te infrastrukture bo ovirala našo prihodnjo konkurenčnost. Ker trenutno gospodarsko okolje ni ugodno za dolgoročne naložbe, bo Komisija za lažje financiranje teh infrastrukturnih projektov še naprej uporabljala projektne obveznice.
2.2.      An open and integrated internal market in goods and services2.2.      Odprt in celosten notranji trg za blago in storitve
The Commission provided new impetus to market integration across the EU through Single Market Acts I and II and calls on the co-legislators to adopt the proposals in these, especially on initiatives such as the market surveillance and product safety package.Komisija je z aktoma za enotni trg I in II zagotovila nove možnosti za povezovanje trgov po celotni EU in poziva sozakonodajalce k sprejetju njunih predlogov, zlasti glede pobud, kot sta nadzor trga in sveženj o varnosti izdelkov.
The Commission continues actively promoting a seamless market for goods. The Review of the Internal Market for industrial goods has shown that the internal market for industrial goods is fit for purpose[12]. Industry has benefited from its development and intra-EU trade in manufactured goods has increased over the years.Komisija še naprej dejavno spodbuja celostni trg za blago. Pregled notranjega trga za industrijske izdelke je pokazal, da notranji trg za industrijske izdelke ustreza namenu[12]. Njegov razvoj je koristil industriji, prav tako se je trgovina znotraj EU proizvedenega blaga skozi leta povečala.
The Single Market for Green Products initiative proposes a set of actions to overcome problems in the free circulation of these products.[13] However, unless Member States take further steps on implementing the current framework, business will continue facing unnecessary higher costs and cost differences that risk growing. The Commission will ensure that harmonisation is enforced and will, first and foremost, concentrate on implementing and enforcing the legislative framework in place and facilitate the participation of SMEs in the internal market.Pobuda glede enotnega trga za ekološke proizvode predlaga različne ukrepe, s katerimi bi premagali težave v prostem prometu teh izdelkov[13]. Dokler pa države članice ne sprejmejo nadaljnjih ukrepov za izvajanje trenutnega okvira, se bo poslovanje soočalo z nepotrebnimi višjimi stroški in razlikami v stroških, ki predstavljajo tveganje za rast. Komisija bo zagotovila uveljavitev usklajevanja in se bo predvsem osredotočila na izvajanje in izvrševanje veljavnega pravnega okvira ter omogočanje sodelovanja MSP na notranjem trgu.
The Communication “A vision for the internal market for industrial products” presents actions to achieve a more integrated internal market based on rationalising the existing regulatory framework. The Commission will consider elaborating a legislative proposal on how to streamline and harmonise economic sanctions of an administrative or civil nature for non-compliance with Union harmonisation legislation to ensure equal treatment of all businesses throughout the internal market for industrial products. To strengthen support for SMEs in the internal market and further develop assistance for access to finance, to improve their energy and resource efficiency and to increase the innovation management capacity of SMEs, the Enterprise Europe Network will be reinforced.Sporočilo o viziji glede notranjega trga za industrijske izdelke (A vision for the internal market for industrial products) predstavlja ukrepe za doseganje bolj povezanega notranjega trga, ki temelji na racionalizaciji obstoječega regulativnega okvira. Komisija bo razmislila o oblikovanju zakonodajnega predloga glede vključevanja in usklajevanja gospodarskih sankcij upravne ali civilne narave za neskladnost z zakonodajo Unije o uskladitvi, da se zagotovi enaka obravnava vseh podjetij na notranjem trgu za industrijske izdelke. Za okrepitev podpore za MSP na notranjem trgu in nadaljnji razvoj pomoči za dostop do finančnih sredstev, za izboljšanje njihove učinkovite rabe energije in virov ter povečanje sposobnosti MSP za upravljanje inovacij se bo okrepila evropska podjetniška mreža.
Industry trades both goods and services. Full implementation of the Services Directive remains important for Europe’s industrial competitiveness. There is a clear imbalance between the level of integration in goods and services markets, and for industry to be able to modernize effectively the functioning of the internal market for services must be further improved.[14]Industrija trguje z blagom in storitvami. Celotno izvajanje direktive o storitvah pa ostaja pomembno za industrijsko konkurenčnost Evrope. Povezovanje na trgu blaga in na trgu storitev je jasno neuravnovešeno, za učinkovito posodobitev industrije pa je treba delovanje notranjega trga za storitve dodatno izboljšati[14].
Much has been achieved but Member States must still deliver reforms and improve implementation of Internal Market rules in some areas. Already in its 2012 Communication[15], the European Commission invited the Member States to make additional efforts towards an ambitious implementation of the Services Directive. Full implementation of the Services Directive would significantly improve the smooth functioning of the internal market, in particular for small and medium sized countries and for consumers. Enhancing competitiveness could lead to an additional total economic gain of about 2.6% of the EU GDP. Progress is being monitored in the European Semester and the Commission has established a dialogue with Member States to achieve politically agreed targets.Čeprav je bilo doseženo že veliko, morajo države članice uresničiti reforme in izboljšati izvajanje pravil notranjega trga na nekaterih področjih. Evropska komisija je že v svojem sporočilu iz leta 2012[15] države članice povabila, naj si še dodatno prizadevajo za ambiciozno izvajanje direktive o storitvah. Celotno izvajanje direktive o storitvah bi znatno izboljšalo nemoteno delovanje notranjega trga, zlasti za male in srednje velike države ter potrošnike. Povečanje konkurenčnosti bi lahko vodilo k dodatni skupni gospodarski rasti v višini 2,6 % GDP EU. Napredek se spremlja z evropskim semestrom, za doseganje politično dogovorjenih ciljev pa je Komisija vzpostavila dialog z državami članicami.
The competitiveness of industry would benefit from a more integrated internal market for services, particularly for business services that represent about 12% of EU value added. This is a good example of an area where the mainstreaming of industrial competitiveness can contribute to increase the overall competitiveness of the EU economy. Business services should be properly taken into account in the design and implementation of industrial policy strategies. Following the 2012 Industrial Policy Communication, the Commission set up in the beginning of 2013 a High Level Group on Business Services. The Commission will examine the need for further action when this group issues its recommendations in March 2014.Konkurenčnosti industrije bi koristila boljša povezanost notranjega trga za storitve, zlasti za poslovne storitve, ki predstavljajo približno 12 % dodane vrednosti EU. To je dober primer področja, kjer lahko vključevanje industrijske konkurenčnosti prispeva k povečanju skupne konkurenčnosti gospodarstva EU. Poslovne storitve je treba ustrezno upoštevati pri oblikovanju in izvajanju strategij industrijske politike. Po sporočilu o industrijski politiki leta 2012 je Komisija na začetku leta 2013 oblikovala skupino na visoki ravni za poslovne storitve. Komisija bo proučila potrebo po nadaljnjem ukrepanju, ko bo ta skupina marca 2014 izdala svoja priporočila.
The recently updated European Standardisation System will be closely monitored in order to assess whether it needs to be further adapted to the fast-changing environment so that it can continue to contribute to Europe’s strategic objectives, in particular in the field of industrial policy, services, innovation and technological development.Nedavno posodobljeni evropski standardizacijski sistem se bo natančno spremljalo, da se oceni, ali ga je treba nadalje prilagoditi hitro spreminjajočemu se okolju, da bo lahko še naprej prispeval k evropskim strateškim ciljem, zlasti na področju industrijske politike, storitev, inovacij in tehnološkega razvoja.
In addition, effective standard setting and the protection of intellectual property (which represents 50 % of total intangible assets in the EU) are crucial for promoting innovation and the development of new technology areas. The Commission will closely follow the ongoing debate about the use and role of IPR in standards and assess whether it needs to address the issue in a dedicated initiative.Določanje učinkovitih standardov in zaščita intelektualne lastnine (ki predstavlja 50 % vsega nematerialnega premoženja v EU) sta ključnega pomena za spodbujanje inovacij in razvoja novih tehnoloških področij. Komisija bo skrbno spremljala trenutno razpravo o uporabi in vlogi sporočila o industrijski politiki pri standardih in ocenila, ali mora vprašanje obravnavati v temu namenjeni pobudi.
2.3. Business Environment, Regulatory Framework and Public Administration in the EU2.3. Poslovno okolje, regulativni okvir in javna uprava v EU
The EU’s competitive strength has always been built on a solid and predictable institutional environment, quality infrastructure, a strong technological knowledge base and a healthy and educated labour force. Europe has traditionally ranked well as a place for business and industrial production, but is now losing competitiveness as compared to other regions in the world.[16]Konkurenčna moč EU je vedno temeljila na trdnem in predvidljivem institucionalnem okolju, kakovostni infrastrukturi, močni tehnološki bazi znanja ter zdravi in izobraženi delovni sili. Evropa je bila tradicionalno dober kraj za poslovanje in industrijsko proizvodnjo, vendar zdaj v primerjavi z drugimi regijami na svetu izgublja svojo konkurenčnost[16].
The fact that the internal market (particularly in services) is not fully integrated is an important factor holding back productivity gains. As a whole, Europe has not been sufficiently adaptable to changing circumstances. Administrative burdens and regulatory complexity are being eliminated too slowly and unevenly and some labour markets are not flexible enough. Following the financial crisis, the legacy of deleveraging is further affecting business sentiment and holding back further investment and fresh credit to business thereby hurting the modernisation of EU industry.Dejstvo, da notranji trg (zlasti na področju storitev) ni v celoti povezan, je pomemben dejavnik, ki ovira povečanje produktivnosti. Evropa se kot celota ni ustrezno prilagodila spreminjajočim se okoliščinam. Upravna bremena in regulativna zapletenost se odpravljajo prepočasi in neenakomerno, prav tako nekateri trgi dela niso dovolj prilagodljivi. Po finančni krizi zapuščina zmanjšanja finančnega vzvoda še naprej vpliva na gospodarsko razpoloženje, ovira nadaljnje naložbe ter nove kredite v poslovanje in posledično ovira modernizacijo industrije EU.
The Commission monitors the EU’s competitiveness performance and business environment on a regular basis, notably through the European Semester process and the Member States’ Competitiveness Report under Article 173 of the TFEU. Recent reports show signs of improvement as structural reforms start to have an effect, but progress remains uneven across Member States.Komisija redno spremlja uspešnost konkurenčnosti EU in poslovnega okolja, predvsem s postopkom evropskega semestra in poročilom o konkurenčnosti držav članic v skladu s členom 173 PDEU. Nedavna poročila kažejo znake izboljšanja, saj so strukturne reforme začele delovati, vendar ostaja napredek neenakomeren po državah članicah.
From 2014, the ‘Report on Member States’ Competitiveness Performance and Policy’ under Article 173 TFEU will be strengthened to evaluate and clearly link the impact of improvements in the business environment on the progress in Member States’ actual competitiveness performance, and the scope of its annual reports will be extended to monitor efforts at national level to mainstream competitiveness aspects into other policy fields.[17]Z letom 2014 bo „poročilo o uspešnosti konkurenčnosti in politikah držav članic“ v skladu s členom 173 PDEU okrepljeno, da se oceni in jasno poveže vpliv izboljšav v poslovnem okolju z napredkom dejavnosti uspešnosti konkurenčnosti držav članic, področje uporabe njihovih letnih poročil pa bo razširjeno za spremljanje prizadevanja na nacionalni ravni, da se vidiki konkurenčnosti vključijo v vsa ustrezna politična področja[17].
At EU level, the Commission continues improving the quality of legislation and the regulatory environment to make it fitter, more stable and predictable. The implementation of the Regulatory Fitness and Performance Programme (REFIT) and the follow-up to the Top 10 regulatory burdens (as perceived by business organisations and stakeholders) will simplify EU legislation and reduce regulatory burden on businesses. Competiveness Proofing has been fully integrated into the Commission’s impact assessments for all major proposals with significant effects on competitiveness. Studies on cumulative Cost Assessments have been conducted in a number of sectors (steel, aluminium) and will be performed in others (e.g. chemicals and forest-based industries) in an effort to estimate ex-post the joint costs of different strands of national and EU regulations on industrial sectors. A fitness check of legislation in the oil-refining sector will be finalised in 2014. In the future, the Commission will gradually undertake comprehensive reviews of the competitiveness and regulatory frameworks in each of the main industrial value chains, using fitness checks and cumulative cost assessments.[18]Komisija nadaljuje z izboljšanjem kakovosti zakonodaje in regulativnega okolja na ravni EU, da bo bolj urejena, stabilna in predvidljiva. Izvajanje programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ter spremljanje desetih največjih regulativnih bremen (kot jih zaznavajo poslovne organizacije in deležniki) bo poenostavilo zakonodajo EU in zmanjšalo regulativna bremena za podjetja. Preverjanje konkurenčnosti je bilo v celoti vključeno v oceno učinka Komisije za vse večje predloge z znatnimi učinki na konkurenčnost. Študije o ocenah kumulativnih stroškov so bile izvedene v številnih sektorjih (jeklo, aluminij) in bodo izvedene še v drugih (na primer v sektorju kemikalij in industrij, ki temeljijo na gozdarstvu), da se naknadno ocenijo skupni stroški različnih področij nacionalnih in evropskih uredb v industrijskih sektorjih. Preverjanje ustreznosti zakonodaje v sektorju predelave nafte bo zaključeno leta 2014. Komisija bo v prihodnje postopno izvajala celovite preglede konkurenčnosti in regulativnih okvirov v vsaki od glavnih industrijskih vrednostnih verig in pri tem uporabila preverjanja ustreznosti ter oceno kumulativnih stroškov[18].
The Commission calls on Member States to take comparable measures at national level to help ensure that policy efforts increase competitiveness throughout the EU. The Commission will monitor progress in this area.Komisija poziva države članice k sprejetju primerljivih ukrepov na nacionalni ravni, s čimer bi pomagale zagotoviti, da bodo politična prizadevanja povečala konkurenčnost po celotni EU. Komisija bo spremljala napredek na tem področju.
There are significant variations in the 28 Member States' public administration's approach towards the private sector. To enable all Member States to tap into the experiences of others, the Commission will present an initiative on Growth-Friendly Public Administration, providing a comprehensive overview of best practices in public administration available across the EU, in particular with regard to e-government tools and public procurement.Javne uprave v 28 državah članicah za zasebni sektor uporabljajo zelo različne pristope. Da bodo vse države članice lahko izkoristile izkušnje drugih, bo Komisija predstavila pobudo za rasti prijazno javno upravo in zagotovila celovit pregled najboljših praks v javnih upravah po EU, zlasti glede orodij e-uprave in javnih naročil.
3. INDUSTRIAL MODERNISATION: INVESTING IN INNOVATION, NEW TECHNOLOGIES, PRODUCTION INPUTS AND SKILLS3. INDUSTRIJSKA MODERNIZACIJA: NALOŽBE V INOVACIJE, NOVE TEHNOLOGIJE, PROIZVODNI VLOŽKI IN SPRETNOSTI
With scarce natural and energy resources and ambitious social and environmental goals, EU companies cannot compete on low price and low quality products. They must turn to innovation, productivity, resource-efficiency and high value-added to compete in global markets. Europe’s comparative advantage in the world economy will continue to lie in high value-added goods and services, the effective management of value chains and access to markets throughout the world. Thus, innovation and technological advancement will remain the main source of competitiveness for EU industry. For this reason, further efforts are needed to achieve the Europe 2020 target of spending 3% of GDP on research and development (R&D).Z redkimi naravnimi in energetskimi viri ter ambicioznimi socialnimi in okoljskimi cilji podjetja EU ne morejo konkurirati z nizkocenovnimi in nekakovostnimi izdelki. Če želijo konkurirati na svetovnih trgih, se morajo osredotočiti na inovacije, produktivnost, učinkovito rabo virov in visoko dodano vrednost. Primerjalna prednost Evrope v svetovnem gospodarstvu bodo še naprej blago in storitve z visoko dodano vrednostjo, učinkovito upravljanje vrednostnih verig in dostop do trgov po vsem svetu. Tako inovacije in tehnološki napredek ostajajo glavni vir konkurenčnosti za industrijo EU. Zato so potrebna dodatna prizadevanja, da se doseže cilj strategije Evropa 2020, in sicer poraba 3 % BDP za raziskave in razvoj.
In particular, digital technologies are at the heart of increases in productivity of European industry. Their transformative power and growing impact across all sectors is redefining traditional business and production models and will result in a range of potential new product and notably service innovations by industry (‘servitization of industry’).  A digital transition is underway across the global economy and industrial policy needs to integrate new technological opportunities such as cloud computing, big data and data value chain developments, new industrial applications of internet, smart factories, robotics, 3-D printing and design.V središču povečanj v proizvodnji evropske industrije so zlasti digitalne tehnologije. Njihova preobrazbena moč in vse večji vpliv v vseh sektorjih na novo opredeljujeta tradicionalno poslovanje in modele proizvodnje ter bosta privedla do različnih možnih novih izdelkov, predvsem storitvenih inovacij industrije in poslovnih storitev („storitvenost industrije“). Prehod na digitalno tehnologijo poteka po svetovnem gospodarstvu, industrijska politika pa mora vključiti nove tehnološke priložnosti, kot so računalništvo v oblaku, razvoj masovnih podatkov in podatkovne vrednostne verige, nova industrijska uporaba interneta, pametne tovarne, robotika, tridimenzionalno tiskanje in oblikovanje.
3.1. Stimulating investment in innovation and new technologies3.1. Spodbujanje naložb v inovacije in nove tehnologije
Since the onset of the economic crisis, dramatically reduced levels of investment in innovation are a major concern for Europe’s industrial future.Od začetka gospodarske krize znatno znižane stopnje naložb v inovacije so razlog za veliko zaskrbljenost glede prihodnosti evropske industrije.
The Commission has put an increasing share of its policy, regulatory and financial levers at the disposal of Member States, regions and industry to foster investment in innovation. The Horizon 2020 Programme, in particular through its industrial leadership pillar, will provide close to EUR 80 billion for research and innovation. This includes support for key enabling technologies that will redefine global value chains, enhance resource efficiency and reshape the international division of labour. To facilitate the commercialisation of research results, Horizon 2020 will also finance closer-to-market prototypes and demonstration projects than  hitherto. A key element of the new Framework Programme is joining forces with the private sector through public-private partnerships in key industrial domains, so as to leverage further private investment.Komisija je za pospeševanje naložb državam članicam, regijam in industriji dala na voljo velik del njenih politik ter regulativnih in finančnih vzvodov. Program Obzorje 2020 bo zlasti prek svojega vodilnega položaja v industriji zagotovil skoraj 80 milijard EUR za raziskave in inovacije. To vključuje podporo za ključne omogočitvene tehnologije, ki bodo ponovno opredelile svetovne vrednostne verige, povečale učinkovito rabo virov in preoblikovale mednarodno razdelitev dela. Za lažjo komercializacijo rezultatov raziskav bo program Obzorje 2020 financiral tudi prototipe in predstavitvene projekte, ki bodo bližje razmeram na trgu, kot so bili do zdaj. Ključni element novega okvirnega programa je združiti moči z zasebnim sektorjem prek javno-zasebnih partnerstev na ključnih gospodarskih področjih, da se spodbudijo prihodnje zasebne naložbe.
In addition, with the adoption of the new multiannual financial framework 2014-2020 at least  EUR 100 billion of European Strucutral and Investment Funds (ESIF) are available to Member States to finance investment in innovation, in line with industrial policy priorities In 2014-2020, investments in innovation by ESIF will be guided by the concept of ‘Smart Specialisation’, to allow Member States and regions to concentrate investment on their comparative advantages and to encourage the creation of cross-European value chains. Many of the themes proposed under Smart Specialisation Strategies by the Member States and regions are related to the six strategic areas identified under industrial policy, putting a comprehensive financing package at the disposal of regions.S sprejetjem novega večletnega finančnega okvira 2014–2020 je za financiranje naložb v inovacije v skladu s prednostmi industrijske politike na voljo 100 milijard EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. V obdobju 2014–2020 bodo naložbe v inovacije evropskih strukturnih in investicijskih skladov potekale v skladu s pojmom „pametne specializacije“, da se državam članicam in regijam omogoči osredotočenost naložb na njihove primerjalne prednosti in spodbuja ustvarjanje čezevropskih vrednostnih verig. Veliko tem, ki so jih predlagale države članice in regije v okviru strategij pametne specializacije, je povezanih s šestimi strateškimi področji, opredeljenimi v okviru industrijske politike, pri čemer je regijam na voljo obsežen finančni sveženj.
As Member States increasingly look to stimulate investment in strategic industrial areas, the Commission is modernising the State Aid Framework for R&D&I and reforming public procurement rules to create a critical mass on the demand side and improve efficiency in the allocation of resources in full respect of competition and internal market rules.Medtem ko države članice vse bolj spodbujajo naložbe v strateška industrijska območja, Komisija posodablja okvir državne pomoči za raziskave, razvoj in inovacije ter preoblikuje pravila za javna naročila, da se ustvari kritična masa pri povpraševanju in izboljša učinkovitost pri dodelitvi virov ob popolnem upoštevanju pravil konkurence in notranjega trga.
The need to speed up investment in breakthrough technologies in fast-growing areas was the main reason the Commission decided to identify in the 2012 Industrial Policy Communication the six areas in which investment should be encouraged.Potreba po hitrejših naložbah v tehnološke preboje na hitrorastočih področjih je bila glavni razlog, da je Komisija v sporočilu o industrijski politiki za leto 2012 opredelila šest področij, na katerih je treba spodbujati naložbe.
These strategic, cross-cutting areas are: advanced manufacturing, key enabling technologies, clean vehicles and transport, bio-based products, construction and raw materials and smart grids. The work of the six task forces that were set up a year ago has enabled the Commission to identify opportunities as well as obstacles to innovation requiring further policy action. Based on this work, the Commission will pursue the following priorities:Ta strateška in bistvena področja so: napredna proizvodnja, ključne omogočitvene tehnologije, čista vozila in prevoz, proizvodi na biološki osnovi, gradbeništvo in surovine ter energetska omrežja. Delo šestih delovnih skupin, oblikovanih pred enim letom, je Komisiji omogočilo določitev priložnosti in ovir na področju inovacij, ki potrebujejo dodatne ukrepe politike. Na podlagi tega dela se bo Komisija osredotočila na naslednje prednostne naloge:
· Advanced manufacturing: implementing the Knowledge and Innovation Community on value-added manufacturing and establishing a Public Private Partnership on Sustainable Process Industry through Resource and Energy Efficiency, Factories of the Future, Photonics and Robotics, upgrading innovation capacity and competitiveness of Europe's manufacturing sector. The integration of digital technologies in the manufacturing process will be a priority for future work in light of the growing importance of the industrial internet. The use of “big-data” will be increasingly integrated in the manufacturing process.[19]· napredna proizvodnja: izvajanje skupnosti znanja in inovacij pri proizvodnji z dodano vrednostjo in oblikovanje javno-zasebnih partnerstev za trajnostno procesno industrijo z učinkovito rabo virov in energije, tovarnami prihodnosti, fotoniko in robotiko, nadgradnja možnosti inovacij in konkurenčnosti evropskega sektorja proizvodnje. Vključitev digitalnih tehnologij v proizvodni postopek bo glede na vedno večjo pomembnost industrijskega interneta prihodnja prednostna naloga. „Masovni podatki“ se bodo vedno bolj uporabljali v postopku proizvodnje[19];
· Key Enabling Technologies (KETs): this task-force is working on the identification of potential KETs  projects of European interest in a number of areas, e.g. batteries, intelligent materials, high performance production and industrial bio-processes; facilitating pan-European access of SMEs to technological infrastructure; and exploiting further the possibilities of the Memorandum of understanding signed with the European Investment Bank.· ključne omogočitvene tehnologije (v nadaljnjem besedilu: KET): ta projektna skupina se ukvarja z opredelitvijo potencialnih projektov KET, ki so v evropskem interesu na številnih področjih, kot so na primer akumulatorji, inteligentni materiali, visoko zmogljiva proizvodnja in industrijski bioprocesi, omogoča MSP vseevropski dostop do tehnološke infrastrukture in še nadalje izkorišča možnosti memoranduma o soglasju, ki je podpisan z Evropsko investicijsko banko;
· Bio-based products: granting access to sustainable raw materials at world market prices for the production of bio-based products. This will require the application of the cascade principle in the use of biomass and eliminating any possible distortions in the allocation of biomass for alternative uses that might result from aid and other mechanisms that favour the use of biomass for other purposes (e.g. energy).[20]· proizvodi na biološki osnovi: omogočanje dostopa do trajnostnih surovin po cenah svetovnega trga za proizvodnjo proizvodov na biološki osnovi. Zato bo treba pri uporabi biomase uporabiti načelo postopnosti in izločiti morebitna izkrivljanja pri razporeditvi biomase za alternativno uporabo, ki so lahko posledica pomoči in drugih mehanizmov, ki podpirajo uporabo biomase za druge namene (na primer energija)[20];
· Clean Vehicles and Vessels: adoption and full implementation of the Commission’s proposal on alternative fuels infrastructure, implementing the Green Vehicle Initiative and other H2020 initiatives promoting clean and energy efficient transport, pursuing global standards for electric cars and implementing the priorities identified under CARS 2020.· čista vozila in vodna plovila: sprejetje in celotno izvajanje predloga Komisije o infrastrukturi za alternativna goriva, izvajanje pobude za zelena vozila in druge pobude programa Obzorje 2020, ki spodbujajo čist in energetsko učinkovit prevoz, sledenje svetovnim standardom glede električnih avtomobilov in izvajanje prednosti iz akcijskega načrta CARS 2020;
· Sustainable construction and raw materials: setting up a EUR 25 billion EIB lending capacity for energy efficiency in residential housing; and improving recycling and sustainable waste management in construction.· trajnostno gradbeništvo in surovine: ustanovitev zmožnosti posojanja EIB v višini 25 milijard EUR za energetsko učinkovitost stanovanjskih nepremičnin ter izboljšanje recikliranja in trajnostnega gospodarjenja z odpadki v gradbeništvu;
· Smart Grids and Digital Infrastructures: defining further targets for the development of smart grid components; revising and broadening standardisation mandates and development and guidance on performance indicators.[21] The infrastructure and connectivity software for industrial internet is a priority area in the light of its growing importance and should help integrate high performance processes including cloud computing.· energetska omrežja in digitalne infrastrukture: določitev nadaljnjih ciljev za razvoj komponent energetskega omrežja, pregledovanje in širjenje mandatov za standardizacijo ter razvoj in usmerjanje na področju kazalcev poslovanja[21]. Programska oprema za infrastrukturo in povezljivost za industrijski internet je prednostno področje z vidika njene vedno večje pomembnosti in bi morala olajšati vključitev visoko zmogljivih postopkov, vključno z računalništvom v oblaku.
Building on the work of the task forces, the Commission proposes to Member States to combine regional and industrial policy tools to create Smart Specialisation Platforms to help regions roll out smart specialisation programmes by facilitating contacts between firms and clusters, enabling access to the innovative technologies and market opportunities.Komisija na podlagi dela projektnih skupin državam članicam predlaga, da združijo regionalna in industrijska orodja politik, da ustvarijo platforme pametne specializacije in tako regijam s spodbujanjem stikov med podjetji in grozdi, omogočanjem dostopa do inovativnih tehnologij in tržnih priložnosti pomagajo pri uvedbi programov pametne specializacije.
Finally, based on an analysis of Europe’s industrial strengths and main assets, the Commission will explore areas of industrial activity in which Europe is likely to have a comparative advantage in future.  In addition, the monitoring of investment trends will play an increasingly important role in the assessment carried out in the European Semester.Na podlagi analize prednosti evropske industrije in glavnih sredstev bo Komisija proučila področja industrijske dejavnosti, na katerih bo imela Evropa najverjetneje primerjalno prednost v prihodnje. Spremljanje gibanja naložb bo imelo vedno bolj pomembno vlogo pri oceni, izvedeni v okviru evropskega semestra.
3.2. Increasing productivity and resource efficiency and facilitating access to affordable production inputs3.2. Povečevanje proizvodnje in učinkovite rabe virov ter omogočanje dostopa do cenovno dostopnih  proizvodnih vložkov
EU firms need to have access to essential inputs in a sustainable way and on the best possible terms, but there are still significant problems in capital, energy and raw material markets.Podjetja EU morajo imeti trajnostni dostop do bistvenih vložkov pod najboljšimi pogoji, vendar še vedno obstajajo težave na kapitalskem trgu ter trgu z energijo in surovinami.
a) Access to financea) Dostop do financ
Regulatory reforms in financial markets, a judicious monetary policy and the new supervisory structure provided by the Banking Union have succeeded in restoring financial stability. But bank deleveraging is making it harder for firms to access bank credit, especially for SMEs in Member States where the crisis has had a particularly severe impact.Regulativne reforme na finančnih trgih, razumna monetarna politika in nova nadzorna struktura bančne unije so uspele ohraniti finančno stabilnost. Vendar zmanjševanje finančnega vzvoda bank otežuje podjetjem dostop do bančnih kreditov, zlasti za MSP v državah članicah, kjer ima kriza še posebej resne posledice.
Policy actions are contributing to alleviating capital needs for specific purposes. In 2014-2020 cohesion policy will continue providing  access to finance to enterprises through financial instruments. The new programing period envisages, in addition to traditional financial instruments set up at national/regional or transnational or cross-border level, the possibility to contribute resources to financial instrument set up at Union level. This includes the SME initiative which is a risk-sharing instrument with EU guarantees, as requested by the October 2013 European Council. It is the result of an initiative proposed by the  Commission and EIB which allows Member States, on a voluntary basis, to use the ESIF to support financial instruments providing lending to SMEs. Member States are invited to contribute European Structural and Investment Funds from their national allocations to this initiative, so that the instrument can achieve critical mass and have a significant impact to increase lending to SMEs.Politični ukrepi prispevajo k zmanjševanju potreb po kapitalu za posebne namene. V obdobju 2014–2020 bo kohezijska politika s finančnimi instrumenti še naprej zagotavljala podjetjem dostop do finančnih sredstev. V novem programskem obdobju se poleg tradicionalnih finančnih instrumentov, določenih na nacionalni/regionalni ravni oziroma nadnacionalni ali čezmejni ravni, načrtuje tudi možnost prispevanja virov k finančnim instrumentom, oblikovanim na ravni Unije. To vključuje pobudo MSP, ki je instrument za delitev tveganj z jamstvi EU, kot je zahteval Evropski svet oktobra 2013. Je rezultat pobude, ki sta jo predlagali Komisija in EIB ter ki državam članicam omogoča, da prostovoljno uporabljajo evropske strukturne in investicijske sklade za podporo finančnih instrumentov, ki nudijo posojila MSP. Države članice so pozvane, da tej pobudi prispevajo sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov iz svojih nacionalnih dodelitev, da bo instrument lahko dosegel kritično maso in bo močno vplival na povečanje števila posojil MSP.
The adoption of the COSME and Horizon 2020 programmes will also multiply the financing capacity of public sector funds with equity investments through financial intermediaries, such as venture capital funds and a well-functioning pan-European venture capital market. The full implementation of the Late Payments Directive [22] will also improve financing for companies. Recent legislative changes will facilitate SMEs’ access to finance. For example, the Capital Requirements Regulation includes a correcting factor lowering the capital requirements related to credit risk on exposures to small  and medium enterprises; the revised Market in Financial Instruments Directive (MiFID) will create dedicated trading platforms labelled "SME growth markets"; the revised Transparency Directive abolishes the requirement to publish quarterly financial information; and the new rules on European Venture Capital Funds and European Social Entrepreneurship Funds create a special EU passport for fund managers investing in start-up SMEs and social businesses.Sprejetje Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: COSME) in programa Obzorje 2020 bo prav tako pomnožilo sposobnost financiranja sredstev javnega sektorja z vlaganjem v lastniški kapital prek finančnih posrednikov, kot so skladi tveganega kapitala in dobro delujoči vseevropski trg tveganega kapitala. Celotno izvajanje Direktive o zamudah pri plačilih[22] bo izboljšalo tudi financiranje za podjetja. Nedavne zakonodajne spremembe bodo MSP omogočile dostop do financ. Uredba o kapitalskih zahtevah vključuje korekcijski faktor, ki niža kapitalske zahteve, povezane s kreditnim tveganjem glede izpostavljenosti do malih in srednje velikih podjetij; revidirana Direktiva o trgih finančnih instrumentov bo oblikovala usmerjene platforme za trgovanje z oznako „trgi rasti MSP“; revidirana direktiva o preglednosti ukinja zahtevo po objavi četrtletnih finančnih informacij; nova pravila o evropskih skladih tveganega kapitala in evropskih skladih za socialno podjetništvo pa so ustvarila poseben potni list EU za upravljavce skladov, ki vlagajo v novoustanovljena MSP in socialna podjetja.
Despite these measures, access to finance is expected to remain problematic. Although large corporations have increasingly sought financing in bond markets, European SMEs are still heavily dependent on banks as their main source of financing, much more so than in other parts of the world. The crisis has fragmented the internal market for bank credit in the EU and borrowing rates have risen disproportionally in some countries. An internal market for capital where SMEs can have cross-border access to finance still remains an objective to achieve.Kljub tem ukrepom se pričakuje, da bo dostop do financiranja ostal problematičen. Čeprav velike družbe še vedno iščejo financiranje na trgu obveznic, so evropska MSP še vedno močno odvisna od bank, kot glavnega vira financiranja, veliko bolj kot v drugih delih sveta. Kriza je razdrobila notranji trg za bančni kredit v EU, posojilne obrestne mere pa so v nekaterih državah nesorazmerno zrasle. Še vedno je treba doseči notranji kapitalski trg, na katerem bodo MSP lahko imela čezmejni dostop do financiranja.
Against this background, efforts continue to improve credit transmission channels and to diversify corporate financing sources. Progress has been made in several initiatives included in the 2012 industrial policy update. The analysis of the replies to the Green Paper on Long-Term financing will now lead to proposals for measures to diversify sources of financing for SMEs and facilitate long-term investments.Na podlagi tega se s prizadevanji kreditni transmisijski kanali še izboljšujejo, korporacijski viri financiranja pa širijo. Napredek je viden v različnih pobudah, ki so bile vključene v posodobitev industrijske politike leta 2012. Po analizi odgovorov na zeleno knjigo o dolgoročnem financiranju bodo predlagani ukrepi za razširitev virov financiranja za MSP in omogočanje dolgoročnih naložb.
Additional measures are also needed to reduce the impact of financing shortages faced by some firms and the Commission will continue working with the EIB Group and support bi-lateral initiatives between Member States addressing these shortages.Potrebni so tudi dodatni ukrepi za zmanjšanje vpliva finančnih primanjkljajev, s katerimi se soočajo nekatera podjetja, Komisija pa bo še naprej sodelovala s skupino EIB in podpirala dvostranske pobude med državami članicami, ki obravnavajo ta pomanjkanja.
b) Energyb) Energija
Despite efficiency gains and the progressive opening of energy markets to competition that have led to reduced wholesale electricity and gas prices, retail prices for these essential energy inputs to industry have increased. EU retail electricity prices for industry grew on average by 3.5% a year and gas prices 1% between 2008 and 2012. As a result, EU industrial electricity prices are estimated to be twice higher than in the USA and Russia and 20% higher than in China according to the International Energy Agency data[23]. The price gap is greater in gas: EU gas is three to four times more expensive for EU industry than for US, Russian and Indian competitors, 12% more expensive than in China but cheaper than in Japan. Nevertheless, the prices effectively paid by industrial users may vary from one Member State to another.Kljub povečanju učinkovitosti in postopnemu odpiranju teh trgov konkurenci, ki so znižala veleprodajne cene elektrike in plina, so se maloprodajne cene za te bistvene vložke energije v industriji povišale. Maloprodajne cene energije EU za industrijo so se povprečno zvišale za 3,5 % letno in cene plina za 1 % med letoma 2008 in 2012. Posledično se na podlagi podatkov Mednarodne agencije za energijo ocenjuje, da so cene industrijske elektrike dvakrat višje kot v ZDA in Rusiji ter za 20 % višje kot na Kitajskem[23]. Cenovni razkorak je večji pri plinu: evropski plin je tri- do štirikrat dražji za evropsko industrijo kot za konkurente iz ZDA, Rusije in Indije, za 12 % dražji kot za Kitajsko, toda cenejši kot za Japonsko. Vendar se dejansko plačane cene za industrijske uporabnike lahko razlikujejo med državami članicami.
The Energy Price Communication and its accompanying Staff Working Document present a well-documented account of the evolution of energy prices and their three main components i.e. energy, network costs and taxes and levies, including RES support. The energy cost element remains the largest component, though its share is diminishing, and there are notable differences across Member States. Network costs and taxes and levies are the main drivers of energy price increases taking a greater share of the final retail price. [24]Sporočilo o cenah energije in delovni dokument služb Komisije, ki ga spremlja, predstavljata izčrpno dokumentirano poročilo o razvoju cen energije in njihovih treh glavnih elementih: energiji, stroških omrežja ter davkih in dajatvah, vključno s podporo obnovljivim virom energije. Element stroškov energije ostaja najpomembnejši, čeprav se njegov delež zmanjšuje in so razlike med državami članicami velike. Stroški omrežja ter davki in dajatve so glavni gonilniki zvišanj cen energije in imajo večji delež končne maloprodajne cene[24].
The evolution of energy costs is a matter of concern for the competitiveness of energy intensive industries. Energy costs account for considerable shares in the total costs of paper and printing products, chemical goods, glass and ceramics, iron and steel and non-ferrous metals, although there are variations across plants, technologies and countries.Razvoj stroškov energije je zaskrbljujoč za konkurenčnost energetsko intenzivnih industrij. Stroški energije predstavljajo precejšen delež skupnih stroškov izdelkov iz papirja in izdelkov za tiskanje, kemičnega blaga, stekla in keramike, železa, jekla in barvnih kovin, čeprav obstajajo razlike med obrati, tehnologijami in državami.
Industrial competitiveness and energy efficiency remain major objectives of the Union as acknowledged in the Europe 2020 strategy. Different EU policies work to achieve our objectives in the most cost efficient way.Industrijska konkurenčnost in energetska učinkovitost ostajata glavna cilja Unije, kot je potrjeno v strategiji Evropa 2020. Z različnimi politikami EU si prizadevamo doseči svoje cilje na stroškovno najbolj učinkovit način.
- On the supply side, the Horizon 2020 provides funding directly available to energy and climate-related research and innovation, mainly through the ‘Secure, clean and efficient energy’ Societal Challenge and industrial leadership initiatives, such as SPIRE (Sustainable Process Industry through Resource and Energy Efficiency), the SET (Strategic Energy Technology) Plan and SILC II (Sustainable Industry Low Carbon Scheme), which aim to develop and promote the uptake of breakthrough technologies needed to reach climate and energy goals.- Na dobavni strani je dala Komisija neposredno na voljo finančna sredstva iz programa Obzorje 2020 za raziskave in inovacije na področju energije in podnebja, predvsem s pobudami, kot so na primer pobuda „varna, čista in učinkovita energija“ in pobude za družbeni izziv in industrijsko vodenje (na primer SPIRE (trajnostna procesna industrija z učinkovito rabo virov in energije), SET (evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo) in SILC II (shema za trajnostno industrijo z nizkimi emisijami ogljika)), katerih cilj je razvijati in spodbujati sprejem tehnoloških prebojev, ki so potrebni za doseganje podnebnih in energetskih ciljev.
- Completing a fully integrated internal market for energy and increasing competition in energy markets will allow industrial and residential users to benefit from lower wholesale prices for energy.- Popolnoma povezan notranji trg za energijo in izboljšanje konkurenčnosti na trgih z energijo bosta industrijskim in zasebnim uporabnikom omogočila koriščenje nižjih veleprodajnih cen energije.
- The further development of an efficient pan-European infrastructure for gas and electricity as well as for transporting major feedstock building blocks such as ethylene and propylene would help reduce transport costs and risks for energy-intensive sectors. Existing pipelines should be linked in particular with Southern and Eastern Europe to improve synergies between industries from different Member States and achieve higher energy efficiency across Europe.- Nadaljnji razvoj učinkovite vseevropske infrastrukture za plin in elektriko ter za prevoz pomembnih surovin, kot sta etilen in propilen, bi zmanjšal stroške prevoza in tveganja za energetsko intenzivne sektorje. Obstoječe oskrbovalne linije je treba povezati zlasti z južno in vzhodno Evropo, da se izboljšajo sinergije med industrijami različnih držav članic in doseže boljša energetska učinkovitost po vsej Evropi.
- It is important to avoid disproportionate cost energy increases due to taxes, levies or other instruments introduced by Member States to implement different policies. This is essential to ensure cost effectiveness and contribute to improving EU competitiveness.- Pomembno se je izogibati nesorazmernim povečanjem stroškov energije zaradi davkov, dajatev in drugih instrumentov, ki so jih uvedle države članice za izvajanje različnih politik. To je ključnega pomena za zagotovitev stroškovne uspešnosti in izboljšanje konkurenčnosti EU.
Alongside with this communication, the Commission has adopted a package on climate and energy defining its position until 2030[25]. Except in one case, it is a non-legislative package that will allow discussions in the European Council and the European Parliament to contribute to finalising the position of the European Union as regards the fight against climate change and how that interacts with energy policy and the competitiveness of the EU economy.  Komisija je skupaj s tem sporočilom sprejela podnebni in energetski sveženj, v katerem je opredelila svoj položaj do leta 2030[25]. Razen enega primera gre za nezakonodajni sveženj, ki bo omogočal razprave v Evropskem svetu ter Evropskem parlamentu in prispeval k dokončnemu oblikovanju stališča Evropske unije glede boja proti podnebnim spremembam ter z njim povezanega načina obravnave energetske politike in konkurenčnosti gospodarstva EU.
c) Raw materials and resource efficiencyc) Surovine in učinkovita raba virov
EU industry is mostly dependent on the supply of raw materials from international markets,[26] especially unprocessed minerals and metals. It faces a number of challenges regarding access to both primary and secondary raw materials throughout the whole value chain (exploration, extraction, processing/refining, recycling and substitution). The Commission has been engaged in a raw materials strategy (the ‘Raw Materials Initiative’) since 2008. The Commission is also fostering the efficient use of resources and the development of circular business and production models.Industrija EU je odvisna od dobave surovin iz mednarodnih trgov[26], zlasti neobdelanih mineralov in kovin. Sooča se s številnimi izzivi glede dostopa do primarnih in sekundarnih surovin po celotni vrednostni verigi (odkrivanje, ekstrakcija, obdelava/rafiniranje, recikliranje in nadomestitev). Komisija je od leta 2008 vključena v strategijo glede surovin („pobuda za surovine“). Prav tako podpira učinkovito rabo virov in razvoj krožnega poslovanja ter proizvodnih modelov.
The Commission’s Raw Materials Initiative has a strong external dimension to ensure fair and reliable access to raw materials worldwide, ensuring a level playing field for all actors in the raw materials trade. The EU has been successful in negotiating rules on export of raw materials in bilateral and multilateral trade agreements and in monitoring and enforcing rules on trade barriers affecting raw materials. .Pobuda Komisije za surovine ima močno zunanjo razsežnost glede zagotovitve pravičnega in zanesljivega dostopa do surovin po vsem svetu in zagotavlja enake konkurenčne pogoje za vse udeležence trgovine s surovinami. EU je bila uspešna pri pogajanju glede pravil o izvozu surovin v dvostranskih ter večstranskih trgovinskih sporazumih in spremljanju ter uveljavljanju pravil trgovinskih ovir, ki vplivajo na surovine.
The Commission will continue using all instruments at its disposal, including a mapping exercise of raw materials diplomacy currently underway, to safeguard access to raw materials in a sustainable way. Special attention will be paid to this chapter in ongoing and future trade negotiations.Komisija bo nadaljevala z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov, vključno s primerjalnim pregledom stanja trenutnih diplomatskih odnosov na področju surovin, ki trenutno poteka, da se trajnostno zaščiti dostop do surovin. Temu poglavju bo v trenutnih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih namenjena posebna pozornost.
The Commission will consider elaborating a Communication on the European Innovation Partnership (EIP) on raw materials to explain how the European Commission, Member States, industry and academia intend to work together to take forward the 2013 Strategic Implementation Plan of the partnership towards improvements in research and innovation, legislative environment or standardisation.Komisija bo proučila možnost oblikovanja sporočila o evropskem investicijskem partnerstvu (EPI) za surovine, v katerem bi pojasnila, kako bodo Evropska komisija, države članice, industrija in akademski svet sodelovali pri nadaljnjem izvajanju strateškega izvedbenega načrta partnerstva za leto 2013 za izboljšave v raziskavah in inovacijah, zakonodajnem okolju ali standardizaciji.
Concrete targets will include the launch of up to 10 pilot projects to promote technologies for the production and processing of primary and secondary raw materials, to find substitutes for at least three applications of critical and scarce raw materials, as well as to create better framework conditions for raw materials in Europe[27].Konkretni cilji bodo vključevali začetek desetih poskusnih projektov za spodbujanje tehnologij za proizvodnjo primarnih in sekundarnih surovin, opredelitev zamenjav za vsaj tri aplikacije kritičnih in redkih surovin ter za oblikovanje boljših okvirnih pogojev za surovine v Evropi[27].
To facilitate industry in making this shift, the Commission will present in 2014 a legislative initiative on resource efficiency and waste. The initiative will build on progress in the implementation of the Roadmap to Resource Efficient Europe and set out the key building blocks needed to unlock EU economic potential to be more productive whilst using fewer resources and advancing towards a circular economy. It will include conclusions drawn from the development of suitable indicators and targets, and the review of the key targets in EU waste legislation (in line with the review clauses in the Waste Framework Directive, the Landfill Directive and the Packaging Directive) and carry out an ex-post evaluation of waste stream directives, including an assessment of options to enhance coherence between them.Da se industriji olajša ta premik, bo Komisija leta 2014 predstavila zakonodajno pobudo o učinkoviti rabi energije in odpadkih. Pobuda bo gradila na napredku pri izvajanju časovnega načrta za Evropo, gospodarno z viri, ter opredelila ključne elemente, potrebne za razvoj gospodarskega potenciala EU, da bo ta bolj produktivna ob manjši porabi virov in bo napredovala v smeri krožnega gospodarstva. Vključevala bo ugotovitve iz razvoja primernih kazalnikov in ciljev ter pregled ključnih specifičnih ciljev na področju zakonodaje EU o ravnanju z odpadki (v skladu s klavzulami ponovnega pregleda iz okvirne direktive o odpadkih, direktive o odlagališčih in direktive o embalaži) in izvedla naknadno ocenjevanje direktiv o toku odpadkov, ocenjene pa bodo tudi možnosti za povečanje usklajenosti teh direktiv.
In addition and based on preliminary assessments, the Commission will wherever necessary propose measures to eliminate  price distortions that prevent EU firms to have access to key inputs for industry at international market prices. The Commission will ensure policy neutrality in access to biomass for different purposes to enable efficient application of the cascade principle in the use of the biomass to ensure an efficient and sustainable use of natural resources. Also if deemed necessary, it will consider measures to enable industry to have access at global market prices to key inputs such as bio-ethanol or starch for bio-based industrial activities emerging from traditional sectors such as chemicals, paper and other forest-based industries.[28]Na podlagi predhodne ocene bo Komisija, kjer bo potrebno, predlagala ukrepe za ukinitev izkrivljanja cen, ki preprečuje podjetjem EU dostop do ključnih vložkov za industrijo po mednarodnih tržnih cenah. Komisija bo zagotovila politično nevtralnost pri dostopu do biomase za različne namene, da se pri uporabi biomase omogoči učinkovita uporaba načela postopnosti ter tako zagotovi učinkovita in trajnostna uporaba naravnih virov. Po potrebi bo prav tako obravnavala ukrepe, da se industriji omogoči dostop do ključnih vložkov po svetovnih tržnih cenah, kot sta bioetanol ali škrob za industrijske dejavnosti, ki temeljita na biološki osnovi in izhajata iz tradicionalnih sektorjev, kot so kemikalije, papir in druge industrije, ki temeljijo na gozdarstvu[28].
3.3. Upgrading skills and facilitating industrial change3.3. Nadgradnja spretnosti in omogočanje industrijskih sprememb
Skills feature as a major policy element in the Europe 2020 agenda. The Commission has put in place an overall strategy for improving education and training systems via anticipation and investment in human capital supported by EU financial instruments, tools to monitor skills and training needs and trends, and specific initiatives to bring together the relevant actors dealing with apprenticeships, especially those with crucial information and communication technologies skills, including the social partners.Spretnosti so pomemben element politike v agendi Evropa 2020. Komisija je vpeljala splošno strategijo za izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja s predvidevanjem potreb in naložbami v človeški kapital, kar so podprli finančni instrumenti EU, orodja za spremljanje potreb po spretnostih, usposabljanju in trendov ter posebne pobude za združenje ustreznih akterjev, ki se ukvarjajo z vajeništvom, zlasti tiste s ključnimi informacijami in spretnostmi informacijske tehnologije, vključno s socialnimi partnerji.
Skills mismatches and training issues are likely to remain a key challenge for EU industry in the coming years, especially as progress in manufacturing technologies will increase demand for specific skill and training sets. There are significant differences in skills achievements and in the effectiveness of vocational training systems across Member States. These, as well as the high unemployment rates in crisis-hit Member States require immediate action to invest more in education and training. It also requires improving cross-border mobility. To this end, the Commission has adopted a comprehensive reform of EURES that will lead to tighter cooperation among the European Public Employment Services of the EU and EEA with a view to facilitating mobility and skills-based matching, through a range of new services and products.Neustrezne spretnosti in težave pri usposabljanju bodo v prihodnjih letih najverjetneje ostale ključni izziv za industrijo EU, predvsem zato, ker se bo zaradi napredka v proizvodnih tehnologijah povečalo povpraševanje po posebnih spretnostih in usposabljanjih. Pri pridobivanju spretnosti in učinkovitosti sistemov poklicnega usposabljanja se pojavljajo znatne razlike po državah članicah. Za večje naložbe v izobraževanje in usposabljanje jih je treba skupaj z visokimi stopnjami brezposelnosti, ki je doletela države članice v času gospodarske krize, takoj obravnavati. Prav tako je treba izboljšati čezmejno mobilnost. V ta namen je Komisija sprejela celostno reformo mreže EURES, ki bo omogočila tesnejše sodelovanje med evropskimi javnimi službami za zaposlovanje EU in EGP, da se z različnimi storitvami in izdelki olajšata mobilnost in usklajevanje na podlagi spretnosti.
The contribution of apprenticeships to supporting industrial competitiveness is widely recognised. Large differences in skills achievements and in effectiveness of vocational training systems across Member States correlate with acute unemployment in crisis-hit Member States. Initiatives such as the European Alliance for Apprenticeships will continue supporting the development of quality and effective apprenticeships resulting from strong partnerships between employers and education across the EU.Prispevek vajeništva pri podpori industrijske konkurenčnosti je splošno priznan. Velike razlike pri pridobivanju spretnosti in učinkovitosti sistemov poklicnega usposabljanja po državah članicah ter akutna kriza brezposelnosti v državah članicah v času gospodarske krize zahtevajo takojšnje ukrepanje. Pobude, kot je evropska koalicija za vajeništva, bodo še naprej podpirale razvoj kakovostnih in učinkovitih vajeništev, ki izhajajo iz močnih partnerstev med delodajalci in izobraževalnimi ustanovami po celotni EU.
In addition, the Commission is developing a new generation of the Erasmus for young Entrepreneurs programme, as well as other instruments to make available traineeships in firms on a cross-border basis[29] through the active involvement of industry and SMEs. The Rethinking Education Communication[30] calls for a strong focus on aligning skills supply with labour market needs across Europe, now reinforced and supported by the new Erasmus+ funding programme.  The Commission invites the Member States to support these efforts.Komisija razvija tudi novo generacijo programa Erasmus za mlade podjetnike in tudi druge instrumente, ki bodo z dejavno udeležbo industrije in MSP omogočili čezmejna pripravništva v podjetjih[29]. Sporočilo o ponovnem razmisleku o izobraževanju[30] opozarja, da se je treba dobro osredotočiti na prilagajanje ponudbe spretnosti s potrebami trga dela po Evropi, kar zdaj dopolnjuje in podpira novi program financiranja Erasmus+. Komisija poziva države članice k podpori teh prizadevanj.
Currently, only 0.3 % of the EU’s population moves to another Member State annually for professional purposes, compared to 2.4 % in the USA. The EU has a unique role to play, to facilitate learning mobility between both education and training institutions through the Erasmus+ programme at all levels: apprenticeships, traineeships, and higher education exchanges. Industry and SMEs’ participation in such initiatives will be further encouraged. In emerging sectors and areas of economic activity, Knowledge and Innovation Communities will help to make available the skills needed in these new markets.Trenutno se za poklicne namene v drugo državo članico letno preseli le 0,3 % prebivalstva EU, v primerjavi z ZDA, kjer ta delež znaša 2,4 %. EU ima izredno pomembno vlogo, saj lahko s programom Erasmus+ omogoča izobraževalno mobilnost med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje na vseh ravneh: izmenjave na področju vajeništva, pripravništva in visokega šolstva. Sodelovanje industrije in MSP pri takšnih pobudah se bo še naprej spodbujalo. V nastajajočih sektorjih in sektorjih gospodarske dejavnosti bodo skupnosti znanja in inovacij omogočile razpoložljivost potrebnih spretnosti na teh novih trgih.
Stakeholders at all levels should strive to anticipate and manage skills and training needs. Industrial policy must also facilitate industrial change and help modernise industrial structures to avoid drastic, wasteful restructuring situations. .Deležniki na vseh ravneh bi si morali prizadevati za predvidevanje potreb po spretnostih in usposabljanjih ter njihovo upravljanje. Industrijska politika mora omogočiti tudi industrijsko spremembo in olajšati modernizacijo struktur industrije, da ne pride do izrazitih in nepotrebnih primerov prestrukturiranja.
Since the impact of restructuring is most directly felt at regional level, managing and anticipating change requires regions to be actively involved. In the vein of successful ‘smart specialisation’ strategies, policy initiatives at that level (on infrastructure, training, research and innovation) should therefore take into account the effects of forthcoming restructuring.Ker se vpliv prestrukturiranja neposredno najbolj čuti na regionalni ravni, obvladovanje in predvidevanje sprememb od regij zahteva dejavno vključitev. Da bi bile strategije „pametne specializacije“ uspešne, morajo politične pobude na navedeni ravni (glede infrastrukture, usposabljanja, raziskav in inovacij) upoštevati učinke načrtovanega prestrukturiranja.
To help regions modernise the industrial base through the channelling of resources towards more productive sectors and to support efforts that minimise possible social impacts, the Commission will propose a comprehensive approach to anticipating and facilitating industrial change at regional level.Da se regijam olajša modernizacija industrijske baze prek usmerjanja virov k bolj produktivnim sektorjem in v podporo prizadevanjem, ki zmanjšajo morebitne družbene vplive, bo Komisija predlagala celovit pristop za predvidevanje in omogočanje industrijske spremembe na regionalni ravni.
Finally, the Commission will present early in 2014 a Communication on job creation in the green economy to focus efforts on key economic sectors with job creation potential and the development of related emerging skills. [31]Komisija bo v začetku leta 2014 predstavila sporočilo o ustvarjanju delovnih mest v zelenem gospodarstvu in tako svoja prizadevanja osredotočila na ključne gospodarske sektorje z možnostmi za ustvarjanje delovnih mest ter razvoj povezanih novih spretnosti[31].
4. SMALL AND MEDIUM SIZED ENTERPRISES AND ENTREPRENEURSHIP4. MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA TER PODJETNIŠTVO
EU industrial policy has traditionally paid much attention to SMEs, which have been mainstreamed into our policy approach. By the end of 2013, the Competitiveness and Innovation Programme (CIP) had assisted financial institutions in providing about EUR 30 billion of new finance for more than 315 000 SMEs and have created or maintained directly about 380 000 jobs. In addition, in the same period, Structural Funds provided some EUR 70 billion in support of enterprises, predominantly SMEs. Nearly 200 000 projects have been funded supporting several SMEs each, including 78 000 start-ups and the creation of at least 268 000 permanent jobs (and safeguarding many more).Industrijska politika EU je veliko pozornosti tradicionalno namenila MSP, ki so bila vključena v naš pristop politike. Do konca leta 2013 je program za konkurenčnost in inovacije (CIP) finančnim institucijam zagotovil približno 30 milijard EUR novih finančnih sredstev za več kot 315 000 MSP in ustvaril oziroma neposredno ohranil okoli 380 000 delovnih mest. V istem obdobju so strukturni skladi za podporo podjetjem, predvsem MSP, zagotovili okoli 70 milijard EUR. Financiranih je bilo skoraj 200 000 projektov, ki vsi podpirajo različne MSP, vključno z 78 000 novoustanovljenimi podjetji in 268 000 zaposlitvami za nedoločen čas (in zaščito še več zaposlitev).
Regulatory and administrative costs can impact SMEs up to ten times more than larger companies. The Commission has systematically promoted simplification for SMEs through exemptions for micro-enterprises and the application of the Think Small First principle. Framework conditions for SMEs have been improved considerably since the Small Business Act (SBA) was adopted five years ago. The average time and cost of starting up a business have been cut (from nine to five days and from EUR 463 to EUR372). However, the time and cost to obtain all the licences required to start commercial operations remain very high in some Member States.Regulativni in upravni stroški imajo do desetkrat večji vpliv na MSP kot na večja podjetja. Komisija je z izjemami za mikropodjetja in uporabo načela „najprej pomisli na male“ sistematično spodbujala poenostavitev MSP. Okvirni pogoji za MSP so se od sprejetja pobude za mala in srednje velika podjetja v Evropi „Small Business Act“ (v nadaljnjem besedilu: SBA) pred petimi leti znatno izboljšali. Povprečen čas in stroški ustanovitve podjetja so se zmanjšali (iz devetih na pet dni ter s 463 EUR na 372 EUR). Vendar pa čas in stroški za pridobitev vseh dovoljenj, ki so potrebni za začetek komercialnih dejavnosti, v nekaterih državah članicah ostajajo zelo visoki.
The new financial perspectives for 2014-2020 make available new, more powerful instruments in support of entrepreneurship and SMEs. For the first time, they include a programme, COSME, specifically targeting SMEs. It has a budget of EUR 2.3 billion to add to the contributions made by other EU policies. The new cohesion policy pays particular attention to SMEs’ competitiveness. A dedicated instrument in Horizon 2020 provides funding for early-stage, high-risk research and innovation by SMEs. The new rural development policy further boosts start-ups and the competiveness of SMEs in rural areas.[32]Nove finančne perspektive za obdobje 2014–2020 so zagotovile nove, bolj učinkovite instrumente, ki podpirajo podjetništvo in MSP. Prvič vključujejo program COSME, ki je namenjen zlasti MSP. K drugimi politikam EU prispeva s proračunom v višini 2,3 milijarde EUR. Nova kohezijska politika posveča posebno pozornost konkurenčnosti MSP. Namenski instrument v programu Obzorje 2020 zagotavlja financiranje za začetno stopnjo, raziskave z visokim tveganjem in inovacije MSP. Nova politika razvoja podeželja spodbuja novoustanovljena podjetja in konkurenčnost MSP na podeželskih območjih[32].
In addition to this financial support, the Risk Finance State Aid Guidelines are particularly sensitive to the problems that SMEs face in financing their activities.Poleg te finančne podpore smernice glede državne pomoči za financiranje tveganja še posebej upoštevajo težave, s katerimi se soočajo MSP pri financiranju svojih dejavnosti.
Still, to release their full potential, SMEs must overcome the barriers that limit their growth. The average SME is smaller in Europe than in the U.S. There are also differences between SME-sizes within the EU: The average SME in Germany has 7.6 workers, compared to 3.6 workers in Spain and 3.2 in Italy. This has significant consequences: the smaller the company, the greater its difficulty in investing in innovation, exporting and integrating global value chains, thus compromising their competitiveness.Vendar morajo MSP, če želijo izkoristiti ves svoj potencial, premostiti ovire, ki omejujejo njihovo rast. Povprečno MSP je v Evropi manjše kot v ZDA. Prav tako znotraj Evrope obstajajo razlike v velikosti MSP: povprečno MSP v Nemčiji ima 7,6 delavcev v primerjavi s 3,6 delavci v Španiji in 3,2 delavci v Italiji. To ima znatne posledice: manjše je podjetje, večje težave ima pri naložbah v inovacije, izvozu in vključevanju svetovnih vrednostnih verig, s čimer je ogrožena njihovo konkurenčnost.
The potential of clusters to create favourable innovation ecosystems for mutually reinforcing groups of SMEs needs to be better exploited as a means of promoting growth. The Commission will facilitate the matchmaking of SMEs wishing to integrate into world-class clusters aiming for excellence and cross-European value chains. The focus will not be limited to industrial sectors, but on facilitating cross-sectoral and cross-border collaboration and innovation.Potencial grozdov, da ustvarijo ugodne inovacijske ekosisteme za medsebojno povezane skupine MSP, je treba kot sredstvo za spodbujanje rasti bolje izkoristiti. Komisija bo pospeševala navezovanje stikov med MSP, ki se želijo vključiti v vrhunske grozde, da dosežejo odličnost in vseevropske vrednostne verige. Osredotočenost ne bo omejena na industrijske sektorje, temveč na omogočanje medsektorskega in čezmejnega sodelovanja ter inovacij.
Value-added chains, from the procurement of raw materials to business services and distribution, as well as links with research, training and education centres must be better integrated. Cluster-facilitated demonstration projects for value chain innovation will also be financed through Horizon 2020 in support of the implementation of smart specialisation strategies. In addition, the Commission will reinforce the Entrepreneurship Action plan to develop entrepreneurial skills and attitudes and to facilitate individuals in developing new ideas commercially.Vrednostne verige je treba bolje vključiti, od naročanja surovin do poslovnih storitev in distribucije, kot tudi povezave z raziskavami, usposabljanji in izobraževalnimi centri. Predstavitveni projekti, ki jih omogočajo grozdi, za inovacije vrednostne verige bodo prav tako financirani s programom Obzorje 2020, da se podpre izvajanje strategij pametne specializacije. Komisija bo okrepila akcijski načrt za podjetništvo, da se razvijejo podjetniške sposobnosti in pristop ter posameznikom olajša komercialni razvoj novih idej.
An updated Small Business Act (SBA) could create more synergies with the reform process under the European Semester, helping SMEs to grow and create jobs. The Commission will consider actions and if appropriate propose new legislative measures, to ensure that it is possible to start up a company in any Member State at a maximum cost of EUR 100 and within three days. A target of one month to have the necessary licences will also be considered. Finally, the Commission is studying measures to reduce the duration of court litigation on credit recovery for companies, to recover from financial difficulties and avoid insolvency by having access to cost-effective debt restructuring procedures and to give a second chance to honest entrepreneurs and to facilitate the transfer of business. The Commission strongly requests Member States to introduce an SME Test or an equivalent system in their decision-making process and to reduce the administrative burden.[33]Posodobljeni SBA bi lahko s postopkom reforme v sklopu evropskega semestra ustvaril več sinergij ter tako olajšal rast MSP in ustvarjanje delovnih mest. V okviru novega SBA bo Komisija razmislila o novih ukrepih in po potrebi o predlogu za nove zakonodajne ukrepe, da se zagotovi možnost ustanovitve podjetja v kateri koli državi članici, pri čemer bi bili stroški največ 100 EUR in rok tri dni. Obravnavala bo tudi rok enega meseca za pridobitev potrebnih dovoljenj. Komisija proučuje ukrepe za skrajšanje trajanja sodnih postopkov izterjave terjatev za podjetja, da si opomorejo od finančnih težav in izognejo plačilni nesposobnosti, saj bodo imela na voljo stroškovno učinkovite postopke za prestrukturiranje dolga, in pravičnim podjetjem dala drugo priložnost ter omočila prenos poslovanja. Komisija odločno poziva države članice, da pri sprejemanju odločitev uporabljajo test MSP ali podoben sistem in da zmanjšajo upravno breme[33].
Finally, the Commission is exploring further possibilities to help SMEs develop cross-border synergies while maintaining a flexible and light regulatory framework for SMEs. Business networks present interesting business opportunities in particular to strengthen cross-border cooperation. Through enhanced intra-community specialization, business networks could also be an important factor contributing to innovation. The Commission will explore to what extent, e.g. by way of practical guidelines, some targeted measures could be proposed (e.g. standards issues, terminology or labelling) which can foster the development of business networks.Komisija išče nadaljnje možnosti, s katerimi bi se MSP olajšal razvoj čezmejnih sinergij, ter ohranja prilagodljiv in nezahteven regulativni okvir za MSP. Poslovne mreže predstavljajo zanimive poslovne priložnosti, zlasti za krepitev čezmejnega sodelovanja. Z okrepljeno specializacijo znotraj skupnosti bi bile poslovne mreže lahko tudi pomemben dejavnik za inovacije. Komisija bo raziskala do kakšne mere, na primer s praktičnimi smernicami, bi se lahko predlagali nekateri ciljno usmerjeni ukrepi (na primer običajne težave, terminologija ali označevanje), ki bi spodbujali razvoj poslovnih mrež.
5.         INTERNATIONALISATION OF EU FIRMS5.         INTERNACIONALIZACIJA PODJETIJ EU
EU's exports and trade surplus have played an important role in mitigating the impact of the crisis. With an estimated 90 % of global growth coming from overseas by 2015, access to third country markets will remain a key feature for Europe’s competitiveness. EU industry has largely remained competitive on international markets, yet continued strong export performance cannot be taken for granted. European firms need to stay innovative and to integrate into the growing web of value chains extending around the world. Integration in the global economy must go hand-in-hand with promoting open, fair markets worldwide.Izvoz in presežek v trgovini EU sta imela pomembno vlogo pri ublažitvi vpliva krize. Ker bodo do leta 2015 90 % svetovne rasti predstavljale čezmorske države, bo dostop na trge tretjih držav ostal ključna značilnost evropske konkurenčnosti. Industrija EU je v veliki meri ostala konkurenčna na mednarodnih trgih, kljub temu stalna izvozna učinkovitost ni samoumevna. Evropska podjetja morajo ohraniti inovativnost in se vključiti v vedno številčnejše vrednostne verige po vsem svetu. Vključevanje v svetovno gospodarstvo mora potekati ob hkratnem spodbujanju odprtih, pravičnih trgov po svetu.
Trade policy is at the core of the EU’s internationalisation agenda, not only to open markets but also to defend EU interests and actively promote a level playing field in third markets. The EU is committed to further promoting free trade through WTO, as shown by the recently adopted agreement on trade facilitation. In parallel, the EU is pursuing an unprecedented bilateral trade and investment agenda with Free Trade Agreements (FTAs) that is currently the most important means to improve market access. The completion of on-going FTA negotiations could potentially boost EU GDP by 2% (EUR 250 billion). The Commission has also proposed an amendment of the Trade Defence Instruments (TDI) and calls on the Council and Parliament to reach rapid agreement to reinforce the TDI system and reduce associated costs to make it more effective in enforcing fair competition.Trgovinska politika je jedro agende EU za internacionalizacijo, katere namen je poleg odpiranja trgov tudi zaščiti interese EU in dejavno spodbujati enake konkurenčne pogoje na tretjih trgih. EU je zavezana k nadaljnjemu spodbujanju proste trgovine v okviru STO, kot kaže nedavno sprejet sporazum za spodbujanje trgovine. EU sočasno nadaljuje z novo strategijo glede dvostranske trgovine in naložb s sporazumi o prosti trgovini (v nadaljnjem besedilu: FTA), ki je trenutno najbolj pomembno sredstvo za doseganje izboljšanega dostopa na trg. Zaključek trenutnih pogajanj za FTA bi lahko morebitno povečal BDP EU za 2 % (250 milijard EUR). Komisija je tudi predlagala spremembo instrumentov trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: TDI) ter poziva Svet in Parlament, da se hitro sporazumeta glede utrditve sistema TDI in zmanjšata zadevne stroške, da postane še bolj učinkovit pri uveljavljanju pravične konkurenčnosti.
5.1. Market access5.1. Dostop na trg
Following the advances in common foreign policy, the start of Missions for Growth and the development of the Market Access Strategy the EU should step up its efforts to engage in economic diplomacy, based on solidarity between Member States, and to speak with a stronger voice to economic partners to defend European investments and interests abroad. Competition conditions are not even across global markets and unfair conditions are imposed on European companies operating in key emerging markets.Po napredku v skupni zunanji politiki, začetku misije za rast in razvoju strategije za dostop na trg bi morala EU okrepiti svoja prizadevanja, da se vključi v gospodarsko diplomacijo, ki temelji na solidarnosti med državami članicami, ter bolj jasno spregovori z gospodarskimi partnerji ter zaščiti evropske naložbe in interese v tujini. Pogoji konkurence na svetovnih trgih niso enaki, prav tako za evropska podjetja, ki delujejo na ključnih novih trgih, veljajo nepravični pogoji.
The European public procurement sector is the most open in the world, yet EU firms encounter difficulties entering public procurement markets abroad. In recent FTAs the EU has obtained good improvements in accessing procurement markets. For example, bilateral negotiations with Canada have yielded significant advances in the opening of procurement markets at sub-federal levels. Similar advances will be pursued in other bilateral negotiations, notably with the United States and Japan.Čeprav je evropski sektor javnih naročil najbolj odprt sektor na svetu, se podjetja EU soočajo s težavami pri dostopu do trgov javnih naročil v tujini. V zadnjih FTA je EU pridobila dobre izboljšave pri dostopu do trgov javnih naročil. Dvostranska pogajanja s Kanado so prinesla velike napredke pri odpiranju trgov javnih naročil na nižjih upravnih ravneh. Podobni napredki bodo opravljeni pri drugih dvostranskih pogajanjih, predvsem z Združenimi državami in Japonsko.
On top of that, the Commission has proposed a new instrument that will, if approved by Member States and the European Parliament, allow the EU to tackle imbalances in international public procurement markets.[34] Through this procedure, contracting authorities in Member States would be able to exclude bidders for large contracts that use goods and services originating in a non-EU country where procurement markets are highly protected. This is a good example of how reciprocity can deliver positive results for the EU in an international context.Poleg tega je Komisija predlagala nov instrument, ki bo, če ga bodo države članice in Evropski parlament odobrili, omogočil EU, da reši neravnovesja na mednarodnih trgih javnih naročil[34]. S tem postopkom bi lahko naročniki v državah članicah izključili ponudnike za večje pogodbe, ki uporabljajo blago in storitve s poreklom v državi, ki ni članica EU, kjer so trgi javnih naročil zelo zaščiteni. To je dober primer, kako lahko vzajemnost prinese pozitivne rezultate za EU v mednarodnem okolju.
Services represent about 40% of the value added in European manufactures exports. About a third of the jobs generated by these exports are actually located in companies that supply the exporters of goods with auxiliary services. Therefore, better, cheaper services are a key variable in the industrial competitiveness equation. Improving EU firms´ integration in global value chains will facilitate access to high quality services and improve the competitiveness of EU goods and services exports.Storitve predstavljajo okoli 40 % dodane vrednosti evropskega proizvedenega izvoza. Okoli tretjina delovnih mest, ustvarjenih na podlagi tega izvoza, je v podjetjih, ki dobavljajo izvoznikom blaga s pomožnimi storitvami. Zato so boljše in cenejše storitve ključna spremenljivka v enačbi industrijske konkurenčnosti. Boljša vključenost podjetij EU v svetovne vrednostne verige bo olajšala dostop do visokokakovostnih storitev in okrepila konkurenčnost izvoza blaga ter storitev EU.
Efforts to increase the internationalisation of SMEs stand out as a particular priority. In the EU, the top 10 % of exporting firms typically account for 70-80 % of export volumes and the Commission will seek to increase not only export volumes, but also the number of exporting firms to facilitate the integration of EU firms in global value chains.Prizadevanja za povečanje internacionalizacije MSP izstopajo kot posebna prednostna naloga. V EU najboljših 10 % izvoznih podjetij običajno predstavlja 70–80 % obsega izvoza; Komisija si ne bo prizadevala povečati zgolj obseg izvoza, temveč tudi število izvoznih podjetij, da se pospeši vključenost podjetij EU v svetovne vrednostne verige.
Enhancing access to markets requires the use of a mix of trade policy instruments that address the concrete problems faced by our companies when exporting or investing in third countries. The Market Access Strategy plays a key role in addressing these challenges through the joint efforts of the Commission, Member States and Business. Strengthening cooperation among the different stakeholders will increase effectiveness and success in tackling those barriers.Povečanje dostopa na trge zahteva uporabo različnih instrumentov trgovinske politike, ki obravnavajo konkretne težave, s katerimi se soočajo naša podjetja pri izvozu ali naložbah v tretjih državah. Strategija za dostop na trg ima ključno vlogo pri obravnavanju teh izzivov skupaj s skupnimi prizadevanji Komisije, držav članic in podjetij. Krepitev sodelovanja med različnimi deležniki bo povečala učinkovitost in uspešnost odpravljanja teh ovir.
To promote access to markets around the world, the Commission will:Za spodbujanje dostopa na svetovne trge bo Komisija:
• continue within our overall FTA negotiating strategies with key bilateral trade partners, inter alia the U.S., Canada, Japan and India, to pursue improved market access for European industry and follow up on existing FTAs through regular monitoring, assessment and implementation.• v okviru splošnih strategij pogajanj za FTA s ključnimi partnerji na ravni dvostranske trgovine, med drugim z ZDA, Kanado, Japonsko in Indijo, nadaljevala s prizadevanji za lažji dostop na trg in z rednim opazovanjem, ocenjevanjem ter izvajanjem spremljala obstoječe FTA;
• continue to pursue Deep and Comprehensive Free Trade Agreement negotiations and agreements on accreditation and acceptance of industrial products between the EU and Southern Mediterranean countries and the countries of the Eastern Partnership.• nadaljevala s prizadevanji za pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini in za sporazume o akreditaciji ter sprejetju industrijskih izdelkov med EU in državami južnega Sredozemlja ter državami vzhodnega partnerstva;
• continue to work within the WTO bodies to prevent and counter third countries creating technical barriers to trade, including through the use of dispute settlement when needed.• še naprej delovala v okviru organov STO, da se preprečijo in odpravijo tehnične ovire, ki so jih tretje države ustvarile za trgovino, po potrebi tudi z reševanjem sporov;
• reinforce Missions for Growth and capitalise on the services of the Enterprise Europe Network to promote the internationalisation of SMEs and to support the organisation and follow-up actions of Missions for Growth.• podpirala misije za rast in izkoristila storitve evropske podjetniške mreže, da se podprejo internacionalizacija MSP, organizacija in spremljanje ukrepov misij za rast;
• conduct SME dialogues and foster cooperation with our international partners — bilaterally with the U.S., China, Russia, and Brazil and multilaterally in the Eastern Partnership, the EU-MED Industrial Cooperation, the enlargement and ACP countries.• vzpostavila dialoge med MSP in spodbujala sodelovanje z našimi mednarodnimi partnerji — dvostransko sodelovanje z ZDA, Kitajsko, Rusijo in Brazilijo ter večstransko v vzhodnem partnerstvu, industrijskem sodelovanju med EU in Sredozemljem, med državami, vključenimi v proces širitve,  in državami AKP;
• continue implementing the Market Access Strategy as an instrument to address the concrete problems face by European companies, with a particular focus on SMEs, which often face the greatest challenges in addressing trade barriers in third countries.• nadaljevala z izvajanjem strategije za dostop na trg kot instrumenta za obravnavanje konkretnih težav evropskih podjetij, s posebnim osredotočenjem na MSP, ki se pogosto soočajo z velikimi izzivi pri obravnavanju trgovinskih ovir v tretjih državah.
5.2. Standardisation, regulatory cooperation and intellectual property rights5.2. Standardizacija, regulativno sodelovanje in pravice intelektualne lastnine
The Commission will continue to promote international standards and regulatory cooperation, building on the EU’s role as a de facto standard setter and to take a leading role in reinforcing the international standardisation system. Regulatory cooperation with other countries will continue to be a priority, especially in on-going bilateral negotiations with the United States and Japan where the primary focus will be on ‘behind-the-borders’ obstacles to trade and investment. Raising the level of transparency and regulatory convergence will significantly enhance overseas opportunities for EU companies and help reduce the costs of accessing markets.Komisija bo na podlagi vloge EU kot dejanske določiteljice skupnih standardov še naprej spodbujala mednarodne standarde in regulativno sodelovanje ter prevzela vodilno vlogo pri uveljavljanju mednarodnega standardizacijskega sistema. Regulativno sodelovanje z drugimi državami ostaja prednostna naloga, zlasti glede trenutnih pogajanj z Združenimi državami in Japonsko, kjer se bo v prvi vrsti osredotočalo na čezmejne ovire trgovine in naložb. Dvig ravni preglednosti in regulativna konvergenca bosta znatno izboljšala čezmorske priložnosti za podjetja EU in olajšala zmanjšanje stroškov dostopa na trge.
In a world where competitiveness often derives from first-mover advantage and branding, it is increasingly important for EU companies to uphold their industrial property rights in all relevant markets, especially in creative industries where counterfeiting is a serious problem. To extend support provided to businesses, the Commission has already expanded its industrial property rights helpdesks network to ASEAN and MERCOSUR to offer services across a broader geographical area and will consider further geographical extensions of such support services.V svetu, kjer konkurenčnost pogosto izhaja iz prednosti prvega in znamčenja, je za podjetja EU vedno bolj pomembno, da obdržijo svoje pravice industrijske lastnine na vseh zadevnih trgih, zlasti v ustvarjalnem sektorju, kjer je ponarejanje resna težava. Da se razširi podpora za podjetja, je Komisija že razširila svoje mreže služb za pomoč uporabnikom glede pravic industrijske lastnine na Zvezo držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in Skupni južnoameriški trg (MERCOSUR), s čimer se storitve razširijo na širše geografsko območje, pri čemer bo Komisija obravnavala nadaljnje geografske razširitve takšnih podpornih storitev.
6. Conclusion6. ZAKLJUČEK
Europe urgently needs to strengthen the basis for post-crisis sustainable growth and modernisation. To that end, it must send a clear signal of its commitment to reindustrialisation, the modernisation of Europe's industrial base and the promotion of a competitive framework for EU industry.Evropa mora nujno okrepiti osnovo za trajnostno rast in modernizacijo po krizi. Zato mora jasno pokazati, da je zavezana k ponovni industrializaciji, modernizaciji evropske industrijske baze in spodbujanju konkurenčnega okvira za industrijo EU.
The importance of the challenges ahead for Europe’s future calls for attention and policy guidance at the highest political level, the European Council. This is vital to ensure the coherence and prioritisation of all instruments at the EU’s disposal. An industrial strategy cannot be put into practice as a stand-alone policy as it has numerous interactions and overlapping effects with many other policy areas.Pomembnost izzivov, s katerimi se bo Evropa soočala v prihodnosti, zahteva pozornost in smernice politike na najvišji politični ravni (Evropski svet). To je nujno, da se zagotovi usklajenost in določitev prednosti vseh instrumentov, ki so na voljo EU. Industrijska politika v praksi ne more obstajati sama, saj omogoča številna vzajemna delovanja in ima prekrivajoče se učinke z več drugimi političnimi področji.
Consequently, the Commission calls on Member States to recognise the central importance of industry for boosting competitiveness and sustainable growth in Europe and for a systematic consideration of competitiveness concerns across all policy areas.Posledično Komisija poziva države članice, da priznajo ključni pomen industrije, da se spodbudita konkurenčnost in trajnostna rast v Evropi ter doseže bolj sistematično obravnavanje težav konkurenčnosti na vseh političnih področjih.
To that end, the Commission considers that the following priorities should be pursued to support the competitiveness of European industry:Na podlagi tega Komisija meni, da se je za podporo konkurenčnosti evropske industrije treba osredotočiti na naslednje prednostne naloge:
· Continue deepening the mainstreaming of industrial competitiveness in other policy areas to sustain the competitiveness of the EU economy, given the importance of the contribution of industrial competitiveness to the overall competitiveness performance of the EU. For instance, particular attention must be paid to increasing productivity in business services to increase industrial competitiveness and the competitiveness of the EU economy in general.· nadaljnje poglobljeno vključevanje industrijske konkurenčnosti na druga politična področja, da se ohrani konkurenčnost gospodarstva EU ob upoštevanju pomembnosti prispevka industrijske konkurenčnosti za celotno uspešnost konkurenčnosti EU. Posebno pozornost je treba, na primer, nameniti povečanju produktivnosti poslovnih storitev, da se poveča industrijska konkurenčnost in na splošno konkurenčnost gospodarstva EU;
· Maximising the potential of the internal market by developing the necessary infrastructures, offering a stable, simplified and predictable regulatory framework favourable for entrepreneurship and innovation, integrating capital markets, improving the possibilities for training and mobility for citizens and completing the internal market for services as a major contributing factor to industrial competitiveness.· povečanje potenciala notranjega trga z razvojem potrebne infrastrukture, zagotavljanje nespremenljivega, poenostavljenega in predvidljivega regulativnega okvira, ugodnega za podjetništvo in inovacije, vključevanje trgov kapitala, izboljšanje priložnosti za usposabljanje in mobilnost državljanov ter dokončanje notranjega trga za storitve kot glavnega dejavnika, ki prispeva k industrijski konkurenčnosti;
· Decisively implementing the instruments of regional development with national and EU instruments in support of innovation, skills, and entrepreneurship to deliver industrial change and boost the competitiveness of the EU economy.· odločno izvajanje instrumentov regijskega razvoja z nacionalnimi in evropskimi instrumenti, da se podprejo inovacije, sposobnosti in podjetništvo ter tako doseže industrijska sprememba ter poveča konkurenčnost gospodarstva EU;
· To encourage investment, businesses require access to critical inputs, and in particular, energy and raw materials, at affordable prices that reflect international cost conditions. The design and implementation of policy instruments for different objectives both at EU and national levels must not result in price distortions that imply disproportionately higher relative prices for these inputs. Action should also be taken in the internal market and at international level to ensure the adequate provision of these inputs, as well as to increase energy and resource efficiency and to reduce waste.· podjetja potrebujejo za spodbujanje naložb dostop do ključnih vložkov ter zlasti energije in surovin po ugodnih cenah, ki odražajo mednarodne stroškovne pogoje. Oblikovanje in izvajanje političnih instrumentov za različne cilje na ravni EU in na nacionalni ravni ne sme povzročiti izkrivljanj cen, ki pomenijo nesorazmerno višje relativne cene za te vložke. Prav tako je treba sprejeti ukrepe na notranjem trgu in na mednarodni ravni, da se zagotovi ustrezno zagotavljanje teh vložkov ter poveča učinkovita raba energije in virov ter zmanjšajo odpadki;
· Do the utmost to facilitate the integration of EU firms in global value chains to boost their competitiveness and ensure access to global markets on more favourable competitive conditions.· narediti največ, da se omogoči vključitev podjetij EU v svetovne vrednostne verige in spodbudi konkurenčnost ter zagotovi dostop do svetovnih trgov pod bolj ugodnimi konkurenčnimi pogoji;
Finally, the objective of revitalization of the EU economy calls for the endorsement of the reindustrialisation efforts in line with the Commission´s aspiration of raising the contribution of industry to GDP to as much as 20% by 2020.za dosego cilja oživljanja gospodarstva EU je potrebna nujna potrditev prizadevanj za ponovno industrializacijo, ki so v skladu s težnjo Komisije po povečanju prispevka industrije k BDP do 20 % do leta 2020.
[1] Rueda-Cantuche, José M.a, Sousa, Nb., Andreoni, Va. and Arto, Ia. "The Single Market as an engine for employment growth through the external trade", Joint Research centre, IPTS, Seville, 2012. In this Communication, manufacturing refers to Section C and divisions 10 to 33 of NACE Rev. 2. Industry refers to a broader set of activities including also mining and quarrying and energy activities.[1] Rueda-Cantuche, José M., Sousa, N., Andreoni, V. in Arto, I. „Enotni trg kot motor rasti zaposlovanja z zunanjo trgovino (The Single Market as an engine for employment growth through the external trade)“, Skupno raziskovalno središče, Inštitut za tehnološka predvidevanja, Sevilla, 2012. V tem sporočilu se proizvodnja nanaša na oddelek C in razdelke od 10 do 33 NACE Rev. 2. Industrija se nanaša na širši obseg dejavnosti, ki vključujejo rudarjenje, izkopavanje in energetske dejavnosti.
[2] Estimate based on Eurostat trade statistics. This figure refers to manufactured products only and therefore, it does not include trade flows of energy and raw materials where the EU presents a negative trade balance.[2] Ocene temeljijo na Eurostatovih statističnih podatkih glede trgovine. Ta številka velja le za proizvedene izdelke, zaradi česar ne vključuje trgovinskih tokov energije in surovin, kjer ima EU negativno trgovinsko bilanco.
[3] It is worth noting that while in some countries (Slovakia, Lithuania, Austria, Germany and the Netherlands) the share of manufacturing in GDP has increased since 2007, it has fallen in the rest.[3] Vredno je omeniti, da se je delež proizvodnje v BDP od leta 2007 v nekaterih državah (Slovaška, Litva, Avstrija, Nemčija in Nizozemska) povečal, medtem ko se je v preostalih zmanjšal.
[4] European Competitiveness Report 2013 ‘Towards knowledge-driven Reindustrialisation’ at http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/competitiveness-analysis/european-competitiveness-report/files/eu-2013-eur-comp-rep_en.pdf and ‘Member states Competitiveness Performance and Implementation of EU Industrial Policy’ at http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/monitoring-member-states/files/scoreboard-2013_en.pdf.[4] Poročilo o evropski konkurenčnosti za leto 2013 „K ponovni industrializaciji, ki temelji na znanju (Towards Knowledge-Driven Reindustrialisation) “, ki je na voljo na http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/competitiveness-analysis/european-competitiveness-report/files/eu-2013-eur-comp-rep_en.pdf ter „Uspešnost konkurenčnosti držav članic in izvajanje industrijske politike EU (Member States Competitiveness Performance and Implementation of EU Industrial Policy)“, ki je na voljo na http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/monitoring-member-states/files/scoreboard-2013_en.pdf.
[5] For both electricity and gas, the price differential with external competitors (with the main exception of Japan) is increasing.[5] Za elektriko in plin se razlike v ceni v primerjavi z zunanjimi konkurenti (z Japonsko kot glavno izjemo) povečujejo.
[6] COM(2012) 582 final "A Stronger European Industry for Growth and Economic Recovery" of 10.10.2012 and COM(2010) 614 final "An Integrated Industrial Policy for the Globalisation Era Putting Competitiveness and Sustainability at Centre Stage" of 28.10.2010. Several Member States including France, Spain, Germany or the UK have also defined industrial policies or strategies at national and regional level in recent years.[6] COM(2012) 582 final „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ z dne 10. oktobra 2012 in COM(2010) 614 final „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“ z dne 28. oktobra 2010. Več držav članic, vključno s Francijo, Španijo, Nemčijo ali Združenim kraljestvom, je prav tako opredelilo industrijske politike ali strategije na nacionalni in regionalni ravni v zadnjih letih.
[7] These mutually agreed contractual arrangements by Member States could support the implementation of relevant aspects of industrial policy reflecting the economic policy priorities identified in the European Council's shared analysis of the economic situation in the Member States and the euro area as such on the basis of the country-specific recommendations.[7] Ti skupaj dogovorjeni pogodbeni sporazumi držav članic bi lahko podprli izvajanje zadevnih vidikov industrijske politike, ki odraža prednostne naloge gospodarske politike, določene v skupni analizi Evropskega sveta gospodarskih razmer v državah članicah in na samem euroobmočju na podlagi priporočil za posamezno državo.
[8] The package is a major step to create a functioning Single European Rail Area, where standardised trains and rail components progressively replace the wide array of customised rolling stock and rail vehicle authorisation procedures are streamlined. The Shift2Rail joint undertaking will support this process by pooling public and private funds to speed up the development and deployment of new technologies and solutions.[8] Sveženj je velik korak pri ustvarjanju delujočega enotnega evropskega železniškega območja, kjer bi standardizirani vlaki in železniški deli postopoma nadomestili različna posebej prilagojena tirna vozila, prav tako bi se poenostavili postopki izdaje dovoljenj za železniška vozila. Skupno podjetje Shift2Rail bo podprlo ta postopek z združitvijo javnih in zasebnih sredstev, da se pospešita razvoj in razporeditev novih tehnologij in rešitev.
[9] In the road haulage sector, better enforcement of market access provisions is necessary for further market opening. Harmonisation of safety and technical rules in road haulage has already taken place setting the stage for a possible liberalisation of this sector at EU level.[9] V sektorju cestnega prevoza blaga je za prihodnje odpiranje trga potrebna boljša uveljavitev določb o dostopu na trg. Usklajevanje varnostnih in tehničnih pravil za cestni prevoz blaga se je že začelo, kar je začetek morebitne liberalizacije tega sektorja na ravni EU.
[10] On 14 October 2013, the Commission adopted a list of 248 key energy infrastructure projects, which on the basis of the new guidelines for trans-European energy infrastructure (TEN-E) will benefit from faster and more efficient permit granting procedures and improved regulatory treatment. In addition, the Council and the European Parliament agreed in December 2013 on the creation of the Connecting Europe Facility (CEF), a €33.2-billion fund to finance and attract investment to improve Europe's transport, energy and digital networks. The CEF will contribute to create high-performing and environmentally-sustainable interconnected networks across Europe. In the CEF, €5.85 billion have been allocated to trans-European energy infrastructure for the period 2014-20 that will contribute to market integration and supply security in the EU's energy system.[10] Komisija je 14. oktobra 2013 sprejela seznam 248 ključnih projektov energetske infrastrukture, ki bodo na podlagi novih smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo (TEN-E) lahko koristili hitrejše in bolj učinkovite postopke izdaje dovoljenj ter izboljšano regulativno obravnavo. Svet in Evropski parlament sta decembra 2013 sklenila ustanoviti instrument za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: CEF), 33,2 milijarde EUR vreden sklad, ki bo financiral in privlačil naložbe za izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij. CEF bo prispeval k ustvarjanju hitro delujočih in okoljsko trajnostnih medsebojno povezanih omrežij po Evropi. V okviru CEF je bilo za vseevropsko energetsko strukturo v obdobju 2014–2020 dodeljene 5,85 milijarde EUR, kar bo prispevalo k povezovanju trgov in zanesljivosti oskrbe v energetskem sistemu EU.
[11] COM(2013) 18 final of 24.1.2013 "Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on the deployment of alternative fuels infrastructure".[11] COM(2013) 18 final z dne 24. januarja 2013 „Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva“.
[12] Commission Communication COM (2014) 25 final of 22.01.2014 ‘A vision for the internal market for industrial products’ of 22.01.2014.[12] Sporočilo Komisije COM(2014) 25 final z dne 22. januarja 2014 „A vision for the internal market for industrial products (Vizija glede notranjega trga za industrijske izdelke)“ z dne 22. januarja 2014.
[13] This initiative proposes common methods to measure the environmental performance of products and organisation. By providing comparable and reliable environmental information about products will facilitate the integration of markets for those goods across the EU.[13] Ta pobuda predstavlja skupne načine za merjenje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacije. Z zagotavljanjem primerljivih in zanesljivih okoljskih informacij o izdelkih se olajša povezovanje trgov za navedeno blago po EU.
[14] Single Market Integration Report at http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2013:0785:FIN:EN:PDF[14] Poročilo o povezovanju notranjega trga je na voljo na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2013:0785:FIN:SL:PDF.
[15] Communication of 8 June 2012 (COM (2012) 261 final "A partnership for new growth in services 2012 –   2015)[15] Sporočilo z dne 8. junija 2012 (COM (2012) 261 final „Partnerstvo za novo rast na področju storitev 2012–2015“).
[16] In 2008, the World Bank’s Doing Business listed eight Member States in the top 20, three of them in the top 10. In 2013, there were only 6 Member States in the top 20, and two in the top10.[16] Leta 2008 je raziskava Svetovne banke „Doing business“ med najboljših 20 uvrstila osem držav članic in tri med najboljših deset. Leta 2013 je bilo med najboljšimi 20 le še šest držav članic in med najboljšimi desetimi le dve.
[17] See Competitiveness Council Conclusions of 2-3 December 2013.[17] Glej sklepe Sveta za konkurenčnost z dne 2. in 3. decembra 2013.
[18] In addition, other initiatives are undertaken to facilitate the implementation of regulations in specific areas. For instance, EU waste legislation is under review with a view to make it clear and easily enforceable and to facilitate the recycling of secondary raw materials.[18] Druge pobude so sprejete z namenom, da se olajša izvajanje uredb na določenih področjih. Na primer, zakonodaja o ravnanju z odpadki se pregleduje, da bo postala jasna in enostavno izvršljiva ter da se bo olajšalo recikliranje sekundarnih surovin.
[19] See forthcoming Staff Working Document "Advancing Manufacturing – Advancing Europe.[19] Glej prihodnji delovni dokument služb Komisije „Advancing Manufacturing – Advancing Europe (Napredovanje proizvodnje – napredovanje Evrope)“.
[20] For a description and interpretation of the cascading principle, see[20] Za opis in razlago načela postopnosti, glej
http://ec.europa.eu/research/bioeconomy/pdf/201202_commision_staff_working.pdf - Commission Staff Working Paper that is accompanying the Commission's Communication on the Bioeconomy Strategy – see pages 25-26, 2nd paragraph in section 1.3.3.1. and         http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+REPORT+A7-2013-0201+0+DOC+PDF+V0//EN – European Parliament Opinion on the Commission Communication on the Bioeconomy Strategy – see item 28 on pages 6 & 7.http://ec.europa.eu/research/bioeconomy/pdf/201202_commision_staff_working.pdf – delovni dokument služb Komisije, ki spremlja sporočilo Komisije o strategiji biogospodarstva – glej strani 25–26, drugi odstavek oddelka 1.3.3.1. in          http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+REPORT+A7-2013-0201+0+DOC+PDF+V0//EN – mnenje Evropskega parlamenta o sporočilu Komisije o strategiji biogospodarstva – glej točko 28 na straneh 6 in 7.
[21] The Commission recently selected two smart grid projects as Projects of Common Interest for trans-European energy infrastructure.[21] Komisija je nedavno izbrala dva projekta energetskih omrežij kot projekta skupnega interesa za vseevropsko energetsko infrastrukturo.
[22] European Directive 2011/7/EU on combating late payment in commercial transactions of 16.2.2011 at http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:048:0001:0010:en:PDF[22] Evropska direktiva 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih z dne 16. februarja 2011 je na voljo na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:048:0001:0010:sl:PDF.
[23] These prices are not corrected by quality differences, as EU electricity supply is more reliable with fewer cuts than in these countries.[23] Teh cen razlike v kakovosti ne popravijo, saj je oskrba z električno energijo v EU z manj prekinitvami oskrbe bolj zanesljiva kot v teh državah.
[24] COM (2014) 21 final of 22 January 2014 "Energy Prices and Costs in Europe". See this Communication for a detailed account of the evolution of energy costs and prices.[24] COM (2014) 21 final z dne 22. januarja 2014 „Energy Prices and Costs in Europe (Cene energije in stroški v Evropi)“. Za podrobno poročilo o razvoju stroškov in cen energije glej to sporočilo.
[25] COM(2014) 15 final “A Policy Framework for Climate and Energy in the period from 2020-2030”, COM(2014) 20 final “Proposal for a decision of the European Parliament and of the Council concerning the establishment and operation of a market stability reserve for the Union greenhouse gas emission trading scheme amending directive 2003/87/EC”, COM(2014) 23 final, “On the exploration and production of hydrocarbons (such as shale gas) using high volume hydraulic fracturing in the EU” and C(2014) 267 final “Commission recommendation on minimum principles for the exploration and production of hydrocarbons (such as shale gas) using high volume hydraulic fracturing in the EU”, all of 22.01.2014.[25] COM(2014) 15 final „A Policy Framework for Climate and Energy in the period from 2020-2030 (Politični okvir za podnebje in energijo za obdobje 2020–2030)“, COM(2014) 20 final „Proposal for a decision of the European Parliament and of the Council concerning the establishment and operation of a market stability reserve for the Union greenhouse gas emission trading scheme amending directive 2003/87/EC (Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju in delovanju rezerve, namenjene tržni stabilnosti, za sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, ki spreminja Direktivo 2003/87/ES)“, COM(2014) 23 final, „On the exploration and production of hydrocarbons (such as shale gas) using high volume hydraulic fracturing in the EU (O raziskavah in proizvodnji ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca) z uporabo hidravličnega drobljenja v velikem obsegu v EU)“ in C(2014) 267 final „Commission recommendation on minimum principles for the exploration and production of hydrocarbons (such as shale gas) using high volume hydraulic fracturing in the EU (Priporočilo Komisije o minimalnih načelih za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca), pri katerem se uporablja obsežno hidravlično lomljenje)“, vse z dne 22. januarja 2014.
[26] Materials costs represent more than 40% of the manufacturing costs on average according to the VDI (The Association of German Engineers) "Cost Structure of the Manufacturing Sector". It is estimated that resource efficiency improvements could reduce material inputs needs by 17 to 24% by 2030. See "Macroeconomic modelling of sustainable development and the links between the economy and the environment" (2011), GWS et al for the Commission at      http://ec.europa.eu/environment/enveco/studies_modelling/pdf/report_macroeconomic.pdf[26] V skladu s „stroškovno strukturo proizvodnega sektorja“ Zveze nemških inženirjev (VDI) materialni stroški predstavljajo več kot 40 % proizvodnih stroškov. Ocenjeno je, da bi izboljšave pri učinkoviti rabi virov do leta 2030 lahko zmanjšale potrebne materialne vložke za od 17 % do 24 %. Glej „Makroekonomsko modeliranje trajnostnega razvoja in povezav med gospodarstvom in okoljem (Macroeconomic modelling of sustainable development and the links between the economy and the environment)“, (2011), GWS in drugi za Komisijo na voljo na: http://ec.europa.eu/environment/enveco/studies_modelling/pdf/report_macroeconomic.pdf.
[27] In the context of the second pillar of the Raw Materials Initiative the Commission will publish a Report on National Minerals Policy Indicators in 2014 on Member States performance on the permit licensing and the land use planning as well as launching a public consultation in order to explore with all stakeholders the political options towards a possible harmonisation of some aspects of permitting procedures and land use planning.[27] Komisija bo leta 2014 v okviru drugega stebra pobude za surovine objavila poročilo o kazalnikih nacionalne politike o mineralih glede izdaje dovoljenj držav članic in načrtovanja rabe tal, kot tudi začetka javnih posvetovanj, da se z vsemi deležniki razišče politične možnosti za morebitno usklajevanje nekaterih vidikov postopkov izdaje dovoljenj in načrtovanja rabe tal.
[28] See sections on the chemicals and forest-based industries in the accompanying Staff Working Document.[28] Glej oddelke o kemikalijah in industrijah, ki temeljijo na gozdarstvu, v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije.
[29] See the Proposal for a Council Recommendation on a Quality Framework for Traineeships, of 4 December 2013, COM (2013) 857 final[29] Glej Priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev z dne 4. decembra 2013, COM(2013) 857 final.
[30] COM (2012) 669 final, “Rethinking Education Investing in skills for better socio-economic outcomes” of 20.11.2012.[30] COM(2012) 669 final, „Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate“ z dne 20. novembra 2012.
[31] Employment and social aspects of anticipation of change and restructuring have been dealt with in the 13 December 2013 Commission Communication (COM/2013) 882 final).[31] Zaposlovanje in socialni vidiki pričakovanja spremembe in prestrukturiranja so obravnavani v sporočilu Komisije (COM/2013) 882 final z dne 13. decembra 2013.
[32] For the specific potential of "blue growth" see COM(2012) 494 final "Blue Growth - opportunities for marine and maritime sustainable growth" of 13.9.2012.[32] Za posebni potencial „modre rasti“ glej COM(2012) 494 final „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“ z dne 13. septembra 2012.
[33] These proposals will be coordinated and complement other actions in preparation in the field of Justice to facilitate cross-border debt recoveries. Also in that field and as a follow-up to the 2012 Communication on “A new approach to business failure and insolvency”, minimum standards will allow companies in financial difficulties to restructure efficiently their debts and avoid their insolvency.[33] Ti predlogi bodo usklajeni in bodo dopolnjevali druge ukrepe v pripravi na področju pravosodja, da se omogoči čezmejne izterjave dolga. Na navedenem področju in kot izvajanje sporočila o „novem pristopu k poslovnemu neuspehu in plačilni nesposobnosti“ iz leta 2012 bodo minimalni standardi podjetjem s finančnimi težavami omogočili učinkovito prestrukturiranje svojih dolgov in izognitev plačilni nesposobnosti.
[34] COM(2012) 124 final of 21.3.2012, Proposal for a Regulation of the European Parliament and of the Council on the access of third-country goods and services to the Union’s internal market in public procurement and procedures supporting negotiations on access of Union goods and services to the public procurement markets of third countries.[34] COM(2012) 124 final z dne 21.3.2012, Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav.