|
|
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU,
SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
|
KOMUNIKAZZJONI TAL-KUMMISSJONI
LILL-PARLAMENT EWROPEW, LILL-KUNSILL, LILL-KUMITAT EKONOMIKU U SOĊJALI
EWROPEW U LILL-KUMITAT TAR-REĠJUNI
|
|
Varovanje zasebnosti v povezanem svetu
Evropski okvir varstva podatkov za 21. stoletje
|
Nissalvagwardjaw il-Privatezza f’Dinja
Konnessa
Qafas tal-Protezzjoni tad-Dejta Ewropew għas-Seklu 21
|
|
(Besedilo velja za EGP)
|
(Test b’rilevanza għaż-ŻEE)
|
|
1.
DANAŠNJI IZZIVI VARSTVA PODATKOV
|
1.
L-ISFIDI TAL-LUM GĦALL-PROTEZZJONI TAD-DEJTA
|
|
Hitri razvoj tehnologije in globalizacija sta
močno spremenila način vse bolj obsežnega zbiranja osebnih podatkov,
dostopanja do njih, njihove uporabe in njihovega prenosa. Novi načini
izmenjave informacij preko družabnih omrežij in oddaljeno shranjevanja velikih
količin podatkov so postali del življenja mnogih od 250 milijonov
uporabnikov interneta v Evropi. Hkrati pa so osebni podatki postali izjemno
pomembni za številna podjetja. Zbiranje, združevanje in analiziranje podatkov
potencialnih strank je pogosto zelo pomemben del njihovih gospodarskih
dejavnosti[1].
|
Il-pass mgħaġġel tal-bidla
teknoloġika u l-globalizzazzjoni biddlu b’mod profond il-mod kif il-volum
li dejjem jikber ta’ dejta personali huwa miġbur, aċċessat,
użat u trasferit. Modi ġodda ta’ kondiviżjoni ta’ informazzjoni
permezz ta’ netwerks soċjali u l-ħażna remota ta’ ammonti kbar
ta’ dejta saru parti mill-ħajja għal ħafna mill-250 miljun utent
tal-internet tal-Ewropa. Fl-istess ħin, id-dejta personali saret
vantaġġ għal bosta negozji. Il-ġbir, l-aggregazzjoni u
l-analiżi tad-dejta ta’ klijenti potenzjali hija spiss parti importanti
tal-attivitajiet ekonomiċi tagħhom[1].
|
|
V tem novem digitalnem okolju imajo posamezniki
pravico do učinkovitega nadzora nad svojimi osebnimi podatki. Varstvo
podatkov je temeljna pravica v Evropi, vsebovana v členu 8 Listine
Evropske unije o temeljnih pravicah in tudi v členu 16(1) Pogodbe o
delovanju Evropske unije (PDEU), zato jo je treba ustrezno zaščititi.
|
F'dan l-ambjent diġitali ġdid, l-individwi
għandhom id-dritt li jgawdu kontroll effettiv fuq l-informazzjoni
personali tagħhom. Il-protezzjoni tad-dejta hija dritt fundamentali
fl-Ewropa, minqux fl-Artikolu 8 tal-Karta tad-Drittijiet Fundamentali
tal-Unjoni Ewropea, kif ukoll fl-Artikolu 16(1) tat-Trattat dwar
il-Funzjonament tal-Unjoni Ewropea (TFUE), u għandu jiġi protett
bħala tali.
|
|
Zaradi pomanjkanja zaupanja potrošniki oklevajo
pri spletnih nakupih in pri sprejemanju novih storitev. Zato je visoka raven
varstva podatkov bistvena tudi za krepitev zaupanja v spletne storitve ter za
izpolnitev potenciala digitalnega gospodarstva, s čimer se spodbujata gospodarska
rast in konkurenčnost industrijskih panog EU.
|
In-nuqqas ta' fiduċja jbeżża’
lill-konsumaturi milli jixtru minn fuq l-internet u jaċċettaw
servizzi ġodda. Għalhekk, huwa kruċjali wkoll livell għoli
ta’ protezzjoni tad-dejta biex tissaħħaħ il-fiduċja
fis-servizzi onlajn u biex jissodisfaw il-potenzjal tal-ekonomija
diġitali, b'hekk jinkoraġġixxu t-tkabbir ekonomiku u
l-kompetittività tal-industriji tal-UE.
|
|
Potrebna so sodobna, skladna pravila za vso EU za
prost pretok podatkov iz ene države članice v drugo. Podjetja potrebujejo
jasna in enotna pravila, ki bodo zagotavljala pravno varnost in zmanjševala
upravno breme. To je bistvenega pomena za delovanje enotnega trga ter za spodbujanje
gospodarske rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje inovacij[2]. Posodobitev evropskih
predpisov o varstvu podatkov, ki krepi razsežnost varstva podatkov na enotnem
trgu, zagotavlja visoko raven varstva podatkov za posameznike ter spodbuja
pravno varnost, jasnost in doslednost, zato ima varstvo podatkov osrednjo vlogo
v stockholmskem akcijskem načrtu Evropske komisije[3] in v Evropski digitalni agendi[4] ter, v širšem smislu, prispeva
k strategiji EU za rast (Evropa 2020[5]).
|
Huma meħtieġa regoli moderni u koerenti
madwar l-UE biex id-dejta tkun tista’ tiġi trasferita b’mod liberu minn
Stat Membru għal ieħor. In-negozji jeħtieġu regoli
ċari u uniformi li jipprovdu ċertezza legali u jimminimizzaw
il-piż amministrattiv. Dan huwa essenzjali jekk is-Suq Uniku għandu
jiffunzjona u biex jistimula t-tkabbir ekonomiku, joħloq impjiegi
ġodda u jrawwem l-innovazzjoni[2].
Il-modernizzazzjoni tar-regoli tal-protezzjoni tad-dejta tal-UE, li
ssaħħaħ id-dimensjoni tas-suq intern tagħhom, tiżgura
livell għoli ta’ protezzjoni ta’ dejta għall-individwi, u tippromwovi
ċertezza legali, ċarezza u konsistenza, għalhekk għandha
rwol ċentrali x’taqdi fil-Pjan ta' Azzjoni ta' Stokkolma tal-Kummissjoni
Ewropea[3],
fl-Aġenda Diġitali għall-Ewropa[4]
u, b’mod aktar wiesa’, tikkontribwixxi għall-istrateġija tat-tkabbir
Ewropa 2020 tal-UE[5].
|
|
Evropska direktiva iz leta 1995[6], osrednji zakonodajni akt
varstva osebnih podatkov v Evropi, je pomenila prelomnico v zgodovini varstva
podatkov Njena cilja, zagotoviti delujoč enotni trg ter učinkovito
zaščito temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, veljata tudi
danes. Vendar pa je bila ta direktiva sprejeta pred 17 leti, ko je bil internet
še v povojih. V današnjem novem digitalnem okolju, polnem izzivov, veljavna
pravila ne zagotavljajo niti potrebnega usklajevanja niti potrebne
učinkovitosti za zagotavljanje pravice do varstva osebnih podatkov. Evropska
komisija zato zdaj predlaga korenito reformo evropskega okvira varstva
podatkov.
|
Id-Direttiva tal-UE tal-1995[6], l-istrument
leġiżlattiv ċentrali għall-protezzjoni tad-dejta personali
fl-Ewropa, kienet kisba importanti fl-istorja tal-protezzjoni tad-dejta.
L-għanijiet tagħha, li jiġi żgurat l-iffunzjonar ta’ Suq
Uniku u ħarsien effettiv tad-drittijiet u l-libertajiet fundamentali
tal-individwi, jibqgħu validi. Madankollu, kienet adottata 17-il sena ilu
meta l-internet kien għadu fi stadju bikri. Fl-ambjent ġdid, kollu
sfidi, u diġitali tal-lum, ir-regoli eżistenti la jipprovdu l-grad
ta' armonizzazzjoni meħtieġ, u lanqas l-effiċjenza
meħtieġa biex jiżguraw id-dritt għall-protezzjoni tad-dejta
personali. Għalhekk il-Kummissjoni Ewropea qed tipproponi riforma
fundamentali tal-qafas tal-protezzjoni tad-dejta tal-UE.
|
|
Poleg tega je Lizbonska pogodba s
členom 16 PDEU ustvarila novo pravno podlago za posodobljen in
celovit pristop k varstvu podatkov in prostemu pretoku osebnih podatkov, tudi
na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v
kazenskih zadevah[7].
Ta pristop se odraža v sporočilu Evropske komisije o stockholmskem
programu in stockholmskem akcijskem načrtu[8],
ki poudarja, da mora Unija „vzpostaviti celovit sistem varstva osebnih
podatkov, v katerem bodo zajete vse pristojnosti Unije“, in „zagotoviti
dosledno uporabo pravice do varstva podatkov“.
|
Barra minn hekk, it-Trattat ta’ Lisbona
ħoloq, bl-Artikolu 16 tat-TFUE, bażi legali ġdida għal
approċċ modernizzat u komprensiv għall-protezzjoni tad-dejta u
l-moviment liberu ta' dejta personali, li tkopri wkoll il-kooperazzjoni
tal-pulizija u dik ġudizzjarja f’materji kriminali[7]. Dan l-approċċ huwa
rifless fil-Komunikazzjonijiet tal-Kummissjoni Ewropea dwar il-Programm ta'
Stokkolma u l-Pjan ta' Azzjoni ta' Stokkolma[8],
li jinsisti fuq il-ħtieġa għall-Unjoni biex “tistabbilixxi
sistema sħiħa dwar il-protezzjoni tad-dejta personali li tkopri
l-kompetenzi kollha tal-Unjoni” u “għandha tara li d-dritt fundamentali
għall-protezzjoni tad-dejta jkun applikat b'mod konsistenti”.
|
|
Da bi na pregleden način pripravila reformo
evropskega okvira varstva podatkov, Komisija že od leta 2009 organizira
javna posvetovanja o varstvu podatkov[9]
in se intenzivno dogovarja z zainteresiranimi stranmi.[10] Komisija je
4. novembra 2010 objavila sporočilo z naslovom „Celovit pristop
k varstvu osebnih podatkov v Evropski uniji“[11],
ki navaja glavne poudarke reforme. Od septembra do decembra 2011 je vodila
tudi poglobljeno razpravo z evropskimi nacionalnimi organi za varstvo podatkov
in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, da bi proučila možnosti za
doseganje doslednejše uporabe evropskih predpisov o varstvu podatkov v vseh
državah članicah EU[12].
|
Biex tiġi ppreparata r-riforma tal-qafas
għall-protezzjoni tad-dejta tal-UE b'mod trasparenti, il-Kummissjoni
nediet, mill-2009, konsultazzjonijiet pubbliċi dwar il-protezzjoni
tad-dejta[9]
u impenjat ruħha fi djalogu intens mal-partijiet interessati[10].
Fl-4 ta' Novembru 2010, il-Kummissjoni ppubblikat Komunikazzjoni
dwar strateġija komprensiva dwar il-protezzjoni tad-dejta personali
fl-Unjoni Ewropea[11]
li tistipula t-temi ewlenin tar-riforma. Bejn Settembru u Diċembru 2011,
il-Kummissjoni ġiet involuta fi djalogu mtejjeb mal-awtoritajiet
nazzjonali tal-protezzjoni tad-dejta tal-Ewropa u mal-Kontrollur Ewropew
għall-Protezzjoni tad-Dejta biex tesplora l-għażliet għal
applikazzjoni aktar konsistenti tar-regoli tal-protezzjoni tad-dejta tal-UE
madwar l-Istati Membri kollha tal-UE[12].
|
|
Ti pogovori so jasno pokazali, da državljani in
podjetja od Evropske komisije pričakujejo korenito reformo evropskih
predpisov o varstvu podatkov. Po oceni učinka različnih
političnih možnosti[13]
Evropska komisija zdaj predlaga trden in dosleden zakonodajni okvir politik
Unije, ki krepi pravice posameznikov in razsežnost varstva podatkov na enotnem
trgu ter zmanjšuje birokracijo za podjetja[14].
Komisija predlaga, naj novi okvir sestavljata:
|
Dawn id-diskussjonijiet iċċaraw li kemm
iċ-ċittadini kif ukoll in-negozji riedu lill-Kummissjoni Ewropea biex
tirriforma r-regoli tal-UE dwar il-protezzjoni tad-dejta b’mod komprensiv. Wara
li vvalutat l-impatti ta’ għażliet ta’ politika differenti[13], il-Kummissjoni Ewropea issa
qed tipproponi qafas leġiżlattiv b'saħħtu u konsistenti
madwar il-politiki tal-Unjoni, titjib fid-drittijiet tal-individwi, dimensjoni
tas-Suq Uniku ta’ protezzjoni tad-dejta u li titnaqqas drastikament
il-burokrazija għan-negozji[14].
Il-Kummissjoni tipproponi li l-qafas il-ġdid għandu jikkonsisti fi:
|
|
–
uredba (ki bo
nadomestila Direktivo 95/46/ES) o splošnem okviru EU za varstvo podatkov[15];
|
–
Regolament (li
jissostitwixxi d-Direttiva 95/46/KE) li jistabbilixxi qafas ġenerali
tal-UE għall-protezzjoni tad-dejta[15];
|
|
–
in direktiva (ki bo nadomestila Okvirni
sklep 2008/977/PNZ[16])
o pravilih varstva osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene preprečevanja,
odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj in povezanih pravosodnih
dejavnosti.
|
–
u Direttiva (li tissostitwixxi
d-Deċiżjoni Qafas 2008/977/ĠAI)[16] li tistabbilixxi regoli dwar
il-protezzjoni tad-dejta personali proċessata għall-finijiet tal-prevenzjoni,
is-sejbien, l-investigazzjoni jew il-prosekuzzjoni ta' reati kriminali u
attivitajiet ġudizzjarji relatati.
|
|
To sporočilo navaja glavne elemente reforme
evropskega okvira varstva podatkov.
|
Din il-Komunikazzjoni tistabbilixxi l-elementi
ewlenin tar-riforma tal-qafas tal-UE għall-protezzjoni tad-dejta.
|
|
2.
POSAMEZNIKI NAJ IMAJO NADZOR NAD SVOJIMI OSEBNIMI
PODATKI
|
2.
TQEGĦID TA’ INDIVIDWI FIL-KONTROLL TAD-DEJTA
PERSONALI TAGĦHOM
|
|
Na podlagi Direktive 95/46/ES, ki je danes glavni
evropski zakonodajni akt na področju varstva podatkov, načini, ki so
posameznikom na voljo za izvajanje njihove pravice do varstva podatkov, niso
dovolj usklajeni v vseh državah članicah. Prav tako niso dovolj usklajena
pooblastila nacionalnih organov za varstvo podatkov, da bi omogočala
dosledno in učinkovito uporabo predpisov. To pomeni, da je dejansko
izvajanje teh pravic težje v nekaterih državah članicah kot v drugih, še
zlasti na spletu.
|
Taħt id-Direttiva 95/46/KE – l-att
leġiżlattiv ewlieni tal-UE fil-qasam tal-protezzjoni tad-dejta
attwali – il-modi li bihom l-individwi huma kapaċi jeżerċitaw
id-dritt tagħhom għall-protezzjoni tad-dejta mhumiex armonizzati
biżżejjed madwar l-Istati Membri. Is-setgħat tal-awtoritajiet
nazzjonali responsabbli għall-protezzjoni tad-dejta lanqas ma huma
armonizzati biżżejjed biex jiżguraw applikazzjoni konsistenti u
effettiva tar-regoli. Dan ifisser li l-eżerċitar effettiv ta’
drittijiet bħal dawn huwa aktar diffiċli f’xi Stati Membri milli
f'oħrajn, b’mod partikulari onlajn.
|
|
Te težave je moč pripisati tudi ogromni
količini podatkov, ki se zberejo vsak dan, in pa dejstvu, da se uporabniki
ne zavedajo popolnoma, da se njihovi podatki zbirajo. Čeprav je veliko
Evropejcev mnenja, da je razkritje osebnih podatkov vedno bolj del sodobnega
življenja[17],
72 % uporabnikov interneta v Evropi še vedno meni, da morajo na spletu
navesti preveč osebnih podatkov[18].
Pesti jih občutek, da nimajo nadzora nad svojimi podatki. Ne dobijo
namreč dovolj informacij o tem, kaj se zgodi z njihovimi osebnimi podatki,
komu vse se ti posredujejo in v kakšne namene. Pogosto sploh ne vedo, kako
lahko na spletu uveljavijo svoje pravice.
|
Dawn id-diffikultajiet huwa wkoll minħabba
l-volum prevalenti ta’ dejta miġbura kuljum, u l-fatt li l-utenti spiss ma
jkunux kompletament konxji li d-dejta tagħhom qed tinġabar.
Għalkemm ħafna Ewropej jikkunsidraw li l-iżvelar ta' dejta
personali huwa dejjem aktar parti mill-ħajja moderna[17],72% tal-utenti tal-internet
fl-Ewropa għadhom jinkwetaw li huma qed jiġu mitluba wisq dejta
personali onlajn[18].
Iħossu li m’għandhomx kontroll tad-dejta tagħhom. Mhumiex infurmati
tajjeb dwar x’jiġri mill-informazzjoni personali tagħhom, lil min
tkun trażmessa u għal liema finijiet. Ta’ spiss, dawn ma jafux kif
jeżerċitaw id-drittijiet tagħhom onlajn.
|
|
„Pravica biti pozabljen“
|
‘Dritt li jintesew’
|
|
Nek evropski študent, uporabnik spletne
storitve družabnega mreženja, se je odločil, da bo zahteval dostop do vseh
svojih osebnih podatkov, ki jih ima to spletno omrežje. Pri tem je odkril, da
družabno omrežje zbira precej več podatkov, kot je mislil, in da so
nekateri osebni podatki, ki jih je bil izbrisal, še vedno shranjeni.
|
Student Ewropew li huwa membru ta’ servizz
tan-netwerking soċjali onlajn jiddeċiedi li jitlob aċċess
għad-dejta personali kollha li n-netwerk għandu dwaru. Meta
jagħmel hekk, huwa jinduna li n-netwerk jiġbor ħafna aktar dejta
milli kien konxju dwaru u li xi dejta personali li hu ħaseb li kienet
tneħħiet kienet għadha qed tiġi maħżuna.
|
|
Reforma evropskih predpisov o varstvu podatkov
bo zagotovila, da se to ne bo več dogajalo, in sicer z uvedbo:
|
Ir-riforma tar-regoli tal-protezzjoni
tad-dejta tal-UE se tiżgura li dan ma jibqax jiġri billi
tintroduċi:
|
|
– izrecne zahteve, ki spletne storitve
družabnega mreženja (in vse druge upravljavce obdelave podatkov) obvezuje, naj
zmanjšajo obseg osebnih podatkov uporabnikov, ki jih zbirajo in obdelujejo;
|
- rekwiżit espliċitu li jobbliga
lis-servizzi ta' netwerking soċjali onlajn (u l-kontrolluri tad-dejta
l-oħrajn kollha) biex jimminimizzaw il-volum tad-dejta personali
tal-utenti li dawn jiġbru u jipproċessaw;
|
|
– zahteve, da privzete nastavitve ne
omogočajo javnega dostopanja do podatkov;
|
- rekwiżit li s-settings awtomatiċi
jiżguraw li d-dejta ma tkunx disponibbli għall-pubbliku;
|
|
– izrecne obveznosti za upravljavce obdelave
podatkov, da izbrišejo osebne podatke posameznika, če zadevni posameznik
izrecno zahteva izbris in ko ni drugega utemeljenega razloga za hrambo teh
podatkov.
V zadevnem primeru bi moral ponudnik družabnega omrežja takoj in v celoti
izbrisati vse študentove podatke.
|
- obbligu espliċitu
għall-kontrolluri tad-dejta biex iħassru d-dejta personali ta’
individwu jekk dik il-persuna titlob b’mod espliċitu
għat-tħassir u fejn m’hemm l-ebda raġuni leġittima
oħra biex din tinżamm.
F'dan il-każ speċifiku, din l-għażla tobbliga lill-fornitur
tan-netwerk soċjali biex iħassar id-dejta tal-istudent immedjatament
u kompletament.
|
|
Kot je poudarjeno v Evropski digitalni agendi, so
pomisleki v zvezi z zasebnostjo med najpogostejšimi razlogi, zakaj ljudje ne
kupujejo blaga in storitev na spletu. Glede na prispevek sektorja informacijske
in komunikacijske tehnologije (IKT) k splošni rasti produktivnosti v Evropi –
20 % neposredno iz sektorja IKT in 30 % iz naložb v IKT[19] – je zaupanje v take storitve
izredno pomembno za spodbujanje rasti v gospodarstvu EU in za
konkurenčnost evropske industrije.
|
Kif ġie enfasizzat fl-Aġenda
Diġitali għall-Ewropa, it-tħassib dwar il-privatezza hija fost
l-aktar raġunijiet frekwenti għan-nies biex ma jixtrux
oġġetti u servizzi minn fuq l-internet. Minħabba l-kontribut
tas-settur tat-Teknoloġiji tal-Informazzjoni u tal-Komunikazzjoni (ICT)
għat-tkabbir fil-produttività globali fl-Ewropa – 20% direttament
mis-settur tal-ICT u 30% minn investimenti fl-ICT[19] – il-fiduċja f’dawn
is-servizzi hija essenzjali biex tistimula t-tkabbir fl-ekonomija tal-UE u
l-kompetittività tal-industrija Ewropea.
|
|
Obvestila o kršitvi varnosti podatkov
|
Notifiki dwar ksur
tad-dejta
|
|
Hekerji so vdrli v igralno storitev, namenjeno
uporabnikom v EU. Kršitev se je nanašala na podatkovne zbirke osebnih podatkov
(tudi imena, naslove in morda celo podatke o kreditnih karticah) več
deset milijonov uporabnikov po vsem svetu. Podjetje je prizadete
uporabnike o tem obvestilo šele po enem tednu.
|
Hackers attakkaw servizz tal-logħob
immirat lejn utenti fl-UE. Il-ksur affettwa databases li fihom dejta personali
(inklużi ismijiet, indirizzi u possibbilment dejta dwar karti tal-kreditu)
ta' għexieren ta' miljuni ta' utenti fid-dinja kollha. Il-kumpanija
stenniet ġimgħa qabel innotifikat lill-utenti kkonċernati.
|
|
Reforma evropskih predpisov o varstvu podatkov
bo zagotovila, da se to ne bo več dogajalo. Nova predpisa bosta podjetja
zavezovala:
|
Ir-riforma tar-regoli tal-protezzjoni
tad-dejta tal-UE se tiżgura li dan ma jistax jibqa’ jiġri. Ir-regoli
l-ġodda se jobbligaw lill-kumpaniji:
|
|
- k boljšim varnostnim ukrepom za
preprečevanje kršitev in izogibanje kršitvam;
|
- biex isaħħu l-miżuri
tas-sigurtà tagħhom biex jipprevjenu u jevitaw ksur;
|
|
- k obveščanju o kršitvah varnosti
podatkov tako nacionalnih organov za varstvo podatkov – po možnosti v
24 urah od odkritja kršitve – kot tudi prizadetih posameznikov, in sicer
nemudoma.
|
- li jinnotifikaw ksur tad-dejta kemm
lill-awtorità nazzjonali tal-protezzjoni tad-dejta - fi żmien 24
siegħa minn meta jiġi skopert il-ksur, fejn hu possibbli - kif ukoll
lill-individwi kkonċernati.
|
|
Cilj novih zakonodajnih aktov, ki jih predlaga
Komisija, je okrepiti pravice, dati ljudem na voljo učinkovita in
delujoča orodja, ki jim bodo zagotavljala, da bodo v celoti seznanjeni s
tem, kaj se dogaja z njihovimi osebnimi podatki, in jim omogočali učinkovitejše
uveljavljanje pravic.
|
L-għan tal-atti leġiżlattivi
l-ġodda proposti mill-Kummissjoni llum hu li jissaħħu
d-drittijiet, li n-nies jingħataw mezzi effiċjenti u operattivi biex
jiżguraw li dawn ikunu kompletament infurmati dwar x’jiġri mid-dejta
personali tagħhom u biex jippermetulhom li jeżerċitaw
id-drittijiet tagħhom b'mod aktar effettiv.
|
|
Komisija za okrepitev pravice posameznikov do
varstva podatkov predlaga nova predpisa, ki bosta:
|
Biex jissaħħaħ id-dritt tal-individwi
għall-protezzjoni tad-dejta, il-Kummissjoni qed tipproponi regoli
ġodda li ser:
|
|
izboljšala zmožnost posameznikov, da
nadzorujejo svoje podatke, in sicer z:
|
Itejbu l-kapaċità tal-individwi biex
jikkontrollaw id-dejta tagħhom, billi:
|
|
– zagotavljanjem, da je njihovo soglasje,
ko se to zahteva, podano izrecno, kar pomeni, da temelji bodisi na izjavi
bodisi na jasnem konkludentnem ravnanju zadevne osebe in je podano
prostovoljno;
|
- jiżguraw li, meta huwa
meħtieġ il-kunsens tagħhom, dan huwa mogħti b’mod
espliċitu, jiġifieri jkun ibbażat jew fuq dikjarazzjoni jew fuq
azzjoni affermattiva ċara mill-persuna kkonċernata u
jingħata b’mod liberu;
|
|
– dajanjem uporabnikom interneta
učinkovito pravico biti pozabljen v spletnem okolju: pravico, da se
njihovi podatki izbrišejo, če uporabniki svoje soglasje umaknejo in
če ni drugih utemeljenih razlogov za hrambo podatkov;
|
- jarmaw lill-utenti tal-internet bi dritt
effettiv li jintesew fl-ambjent onlajn: id-dritt li jkollhom id-dejta
tagħhom imħassra jekk huma jirtiraw il-kunsens tagħhom u jekk ma
jkunx hemm bażijiet leġittimi oħra biex tinżamm id-dejta;
|
|
– zagotavljanjem posamezniku enostavnega
dostopa do lastnih podatkov in pravice do prenosljivosti podatkov:
pravice do pridobitve kopije shranjenih podatkov od upravljavca in možnosti, da
uporabnik podatke prenese od enega ponudnika storitev k drugemu, brez kakršnih
koli ovir;
|
- jiggarantixxu aċċess
faċli għal dejta proprja u dritt għall-portabbiltà
tad-dejta: dritt li tinkiseb kopja tad-dejta maħżuna
mingħand il-kontrollur u l-libertà li tiġi trasferita minn fornitur
tas-servizz wieħed għal ieħor, mingħajr xkiel;
|
|
– krepitvijo pravice
do obveščenosti, tako da posamezniki v celoti razumejo, kako se
njihovi osebni podatki obdelujejo, zlasti takrat, ko se dejavnosti obdelave
nanašajo na otroke;
izboljšala načine, na katere bodo posamezniki uveljavljali svoje
pravice, in sicer s:
|
- jissaħħaħ
id-dritt għal informazzjoni sabiex l-individwi jifhmu kompletament
kif tiġi amministrata d-dejta personali tagħhom, b’mod partikulari
meta l-attivitajiet tal-ipproċessar jikkonċernaw lit-tfal.
Itejbu l-mezzi sabiex l-individwi jeżerċitaw id-drittijiet
tagħhom, billi:
|
|
– krepitvijo neodvisnosti in pooblastil
nacionalnih organov za varstvo podatkov, tako da bodo ti lahko ustrezno in
učinkovito obravnavali pritožbe, imeli pooblastila za izvajanje
učinkovitih preiskav, sprejemali zavezujoče odločitve ter
nalagali učinkovite in odvračilne sankcije;
|
- jissaħħu l-indipendenza u
s-setgħat tal-awtoritajiet nazzjonali tal-protezzjoni tad-dejta, hekk
li jkunu attrezzati b’mod xieraq biex jindirizzaw b'mod effettiv l-ilmenti,
b’setgħat li jwettqu investigazzjonijiet effettivi, jieħdu
deċiżjonijiet vinkolanti u jimponu sanzjonijiet effettivi u
dissważivi;
|
|
– krepitvijo upravnega in sodnega varstva,
kadar so kršene pravice do varstva podatkov. Zlasti bodo lahko strokovna
združenja v imenu posameznika vložila tožbo pri sodišču;
|
- jissaħħu r-rimedji
amministrattivi u ġudizzjarji meta jinkisru d-drittijiet
għall-protezzjoni tad-dejta. B’mod partikulari, assoċjazzjonijiet
ikkwalifikati se jkunu kapaċi jressqu azzjonijiet quddiem il-qorti f’isem
l-individwu.
|
|
okrepila varnost podatkov, in sicer s:
|
Isaħħu s-sigurtà tad-dejta, billi:
|
|
– spodbujanjem uporabe tehnologij za
boljše varovanje zasebnosti (tehnologij, ki varujejo zasebnost informacij z
zmanjševanjem obsega shranjevanja osebnih podatkov), privzetih nastavitev,
ki upoštevajo spoštovanje zasebnosti, in shem potrjevanja zasebnosti;
|
- jinkoraġġixxu l-użu ta’ teknoloġiji
li jtejbu l-privatezza (teknoloġiji li jipproteġu l-privatezza
ta’ informazzjoni billi jimminimizzaw il-ħażna tad-dejta personali),
settings awtomatiċi favur il-privatezza u skemi ta’
ċertifikazzjoni tal-privatezza;
|
|
– uvedbo splošne obveznosti[20] upravljavcev obdelave
podatkov, da morajo o kršitvah varnosti podatkov nemudoma obvestiti tako
organe za varstvo podatkov (ki jih je treba po možnosti obvestiti v 24 urah),
kot tudi prizadete posameznike;
|
- jintroduċu obbligu ġenerali[20] għall-kontrolluri
tad-dejta biex jinnotifikaw dwar ksur ta’ dejta mingħajr dewmien
żejjed kemm lill-awtoritajiet tal-protezzjoni tad-dejta (li, fejn hu
possibbli, għandu jkun fi żmien 24 siegħa) kif ukoll
lill-individwi kkonċernati.
|
|
povečala odgovornost tistih, ki
obdelujejo podatke, zlasti na naslednje
načine:
|
Isaħħu r-responsabbiltà ta’ dawk li
jipproċessaw id-dejta, b’mod partikulari
billi:
|
|
– upravljavci
obdelave podatkov bodo morali imenovati uradno osebo za varstvo podatkov
v podjetjih z več kot 250 zaposlenimi in v podjetjih, ki se ukvarjajo z
dejavnostmi obdelave, ki zaradi svoje narave, obsega in namenov pomenijo
posebno tveganje za pravice in svoboščine posameznikov („tvegana
obdelava“);
|
- jitolbu
lill-kontrolluri tad-dejta biex jaħtru Uffiċjal tal-Protezzjoni
tad-Dejta f'kumpaniji b'iktar minn 250 impjegat u f’ditti li huma involuti
f’operazzjonijiet ta’ pproċessar li, minħabba n-natura tagħhom,
il-kamp ta’ applikazzjoni tagħhom jew l-iskop tagħhom,
jippreżentaw riskji speċifiċi lid-drittijiet u l-libertajiet
tal-individwi (“ipproċessar riskjuż”);
|
|
– uvedeno bo načelo „vgrajene
zasebnosti“, s čimer bo zagotovljeno upoštevanje zaščitnih
ukrepov za varstvo podatkov v fazi načrtovanja postopkov in sistemov;
|
- jintroduċu l-prinċipju
tal-“Privatezza meqjusa fid-Disinn” li jiżgura li s-salvagwardji
tal-protezzjoni tad-dejta jiġu kkunsidrati fl-istadju tal-ippjanar
tal-proċeduri u s-sistemi;
|
|
– uvedena bo obveznost izvajanja ocen
učinka varstva podatkov za organizacije, ki se ukvarjajo s tvegano
obdelavo.
|
- jintroduċu l-obbligu li jitwettqu Valutazzjonijiet
tal-Impatt dwar il-Protezzjoni tad-Dejta għall-organizzazzjonijiet
involuti f’ipproċessar riskjuż.
|
|
3.
PREDPISA O VARSTVU PODATKOV, PRIMERNA ZA DIGITALNI
ENOTNI TRG
|
3.
IR-REGOLI TAL-PROTEZZJONI TAD-DEJTA TAJBIN
GĦAL SUQ UNIKU DIĠITALI
|
|
Kljub veljavnemu cilju Direktive v zvezi z
zagotavljanjem enake ravni varstva podatkov v EU se predpisi v različnih
državah članicah še vedno precej razlikujejo. Posledično se morajo
upravljavci obdelave podatkov ukvarjati s 27 različnimi nacionalnimi
zakonodajami in zahtevami. Rezultat tega je razdrobljeno pravno okolje,
ki je ustvarilo pravno negotovost in neenako zaščito za
posameznike. To je podjetjem povzročilo nepotrebne stroške in upravna
bremena ter deluje odvračilno na podjetja, ki delujejo na enotnem trgu
in morda želijo svojo dejavnost razširiti preko nacionalnih meja.
|
Minkejja l-għan attwali tad-Direttiva sabiex
ikun żgurat livell ekwivalenti tal-protezzjoni tad-dejta fl-UE, għad
hemm diverġenza konsiderevoli fir-regoli madwar l-Istati Membri.
Bħala konsegwenza, il-kontrolluri tad-dejta jaf ikollhom
jaffaċċjaw 27 liġi nazzjonali u rekwiżiti differenti.
Ir-riżultat huwa ambjent legali frammentat li ħoloq inċertezza
legali u protezzjoni żbilanċjata għall-individwi. Dan
ikkawża kosti u piżijiet amministrattivi bla bżonn għan-negozji
u jiddiżinċentiva lill-intrapriżi li joperaw fis-Suq Uniku li
jkunu jridu jespandu l-operazzjonijiet tagħhom ’il barra mill-fruntiera.
|
|
Viri in pooblastila nacionalnih organov za varstvo
podatkov se med državami članicami močno razlikujejo[21]. V nekaterih primerih svojih
nalog ne morejo zadovoljivo opraviti. Sodelovanje med temi organi na evropski
ravni – preko obstoječe svetovalne skupine (tako imenovane delovne skupine
iz člena 29)[22]
– ne privede vedno do doslednega izvajanja nalog in ga je prav tako treba
izboljšati.
|
Ir-riżorsi u s-setgħat tal-awtoritajiet
nazzjonali responsabbli għall-protezzjoni tad-dejta jvarjaw b’mod
konsiderevoli minn Stati Membru għal ieħor[21]. F'xi każijiet, ma jkunux
jistgħu iwettqu l-kompiti ta' tisħiħ tagħhom b’mod
sodisfaċenti. Il-kooperazzjoni fost dawn l-awtoritajiet fil-livell Ewropew
– permezz tal-Grupp Konsultattiv eżistenti (l-hekk imsejjaħ Grupp ta’
Ħidma tal-Artikolu 29)[22]
– mhux dejjem iwassal għal tisħiħ konsistenti u
teħtieġ li titjieb ukoll.
|
|
Dosledno izvajanje predpisov o varstvu
podatkov v Evropi
|
It-tisħiħ konsistenti tar-regoli
tal-protezzjoni tad-dejta madwar l-Ewropa
|
|
Multinacionalno podjetje z več
poslovalnicami v EU je v Evropi začelo uporabljati sistem spletnega
kartiranja, ki zbira posnetke vseh zasebnih in javnih zgradb, lahko pa posname
tudi ljudi na ulici. V neki državi članici je vključitev
nezamegljenih slik oseb, ki niso vedele, da so jih fotografirali, veljala za
nezakonito, v drugi državi članici pa ni šlo za tako kršitev predpisov s
področja varstva podatkov. Posledično ni bilo skladnega odziva
nacionalnih organov za varstvo podatkov za odpravo posledic tega dejanja.
|
Kumpanija multinazzjonali b’diversi
stabbilimenti fl-UE bagħtet sistema ta’ mmappjar onlajn madwar l-Ewropa li
tiġbor immaġini tal-binjiet pubbliċi u privati kollha, u tista’
wkoll tieħu ritratti tan-nies fit-triq. Fi Stat Membru wieħed,
l-inklużjoni ta’ stampi mhux imċajpra ta’ nies li mhumiex konxji li
kienu qed jiġu fotografati kien ikkunsidrat illegali filwaqt li fi Stati
Membri oħra ma kien hemm l-ebda ksur ta’ liġijiet dwar il-protezzjoni
tad-dejta. Bħala riżultat ta’ dan, ma kien hemm l-ebda rispons
konsistenti fost l-awtoritajiet nazzjonali tal-protezzjoni tad-dejta sabiex
jirrimedjaw din is-sitwazzjoni
|
|
Reforma evropskih predpisov o varstvu podatkov
bo zagotovila, da se to v prihodnosti ne bo več dogajalo, saj:
|
Ir-riforma tar-regoli dwar il-protezzjoni
tad-dejta tal-UE se tiżgura li dan ma jkunx jista’ jiġri fil-futur,
peress li:
|
|
– bodo zahteve v zvezi z varstvom podatkov in
zaščitni ukrepi določeni z uredbo EU z neposredno uporabo v vsej
Uniji;
|
- r-rekwiżiti u s-salvagwardji
tal-protezzjoni tad-dejta se jiġu stipulati b’Regolament tal-UE
b’applikazzjoni diretta madwar l-Unjoni;
|
|
– bo le tisti organ za varstvo podatkov, ki je
pristojen na območju sedeža matičnega podjetja, pristojen za
odločanje o tem, ali je ravnanje podjetja v zakonodajnih okvirih;
|
- l-awtorità tal-protezzjoni tad-dejta fejn
il-kumpanija jkollha l-istabbiliment prinċipali tagħha biss se tkun
responsabbli biex tiddeċiedi jekk il-kumpanija hix taġixxi skont
il-liġi;
|
|
– bo hitro in učinkovito usklajevanje med
nacionalnimi organi za varstvo podatkov – glede na to, da je storitev usmerjena
na posameznike v več državah članicah – pomagalo zagotoviti, da bosta
nova evropska predpisa o varstvu podatkov veljala dosledno v vseh državah
članicah in se tako tudi izvajala.
|
- koordinazzjoni rapida u effettiva bejn
l-awtoritajiet nazzjonali għall-protezzjoni tad-dejta – peress li
s-servizz huwa dirett lejn individwi f’diversi Stati Membri – se tgħin
sabiex tiżgura li r-regoli l-ġodda tal-protezzjoni tad-dejta tal-UE
se jiġu applikati u msaħħa konsistentement madwar l-Istati
Membri kollha.
|
|
Pristojnosti nacionalnih organov je treba okrepiti
in izboljšati njihovo sodelovanje, da se zagotovita dosledno izvajanje in, ne
nazadnje, enotna uporaba predpisov v vsej EU.
|
L-awtoritajiet nazzjonali għandhom bżonn
li jkunu msaħħa u tissaħħaħ il-kooperazzjoni
tagħhom biex jiggarantixxu infurzar konsistenti u, fl-aħħar
mill-aħħar, l-applikazzjoni uniformi tar-regoli madwar l-UE.
|
|
Trden, jasen in enoten zakonodajni okvir na
evropski ravni bo pomagal razviti potencial digitalnega enotnega trga ter
spodbudil gospodarsko rast, inovacije in ustvarjanje novih delovnih mest.
Uredba bo odpravila razdrobljenost pravnih ureditev v 27 državah članicah
in odstranila ovire za vstop na trg, kar je še posebej pomembno za mikro, mala
in srednje velika podjetja.
|
Qafas leġiżlattiv qawwi, ċar u
uniformi fil-livell tal-UE se jgħin biex jiġi sfruttat il-potenzjal
tas-Suq Uniku Diġitali u jitrawwem it-tkabbir ekonomiku, l-innovazzjoni u
l-ħolqien tal-impjiegi. Regolament se jneħħi l-frammentazzjoni
tar-reġimi legali bejn is-27 Stat Membru u jneħħi l-ostakli
għad-dħul fis-suq, fattur li huwa ta’ importanza partikulari
għall-mikrointrapriżi u għall-intrapriżi żgħar u
ta’ daqs medju.
|
|
Nova predpisa bosta evropskim podjetjem dala tudi
globalno konkurenčno prednost. V okviru reformiranega pravnega okvira bodo
lahko svojim strankam zagotovila, da bodo dragoceni osebni podatki obdelani s
potrebno skrbnostjo in previdnostjo. Zaupanje v skladno evropsko pravno
ureditev bo za ponudnike storitev ključnega pomena, za vlagatelje, ki med
umeščanjem storitev iščejo optimalne pogoje, pa dobra spodbuda.
|
Ir-regoli l-ġodda se jipprovdu wkoll
vantaġġ għall-kumpaniji tal-UE fil-kompetizzjoni globali.
Taħt il-qafas regulatorju riformat, dawn ir-regoli se jkunu kapaċi
jiżguraw lill-klijenti tagħhom li informazzjoni personali
prezzjuża se tiġi trattata bil-kura u d-diliġenza
meħtieġa. Il-fiduċja f’reġim regolatorju koerenti tal-UE se
tkun ass ewlieni għall-fornituri tas-servizzi u inċentiv
għall-investituri li jfittxu l-aħjar kundizzjonijiet meta jallokaw
is-servizzi.
|
|
Za okrepitev razsežnosti varstva podatkov na
enotnem trgu Komisija predlaga naslednje:
|
Sabiex titjieb id-dimensjoni tas-Suq Uniku tal-protezzjoni
tad-dejta, il-Kummissjoni tipproponi li:
|
|
– določitev pravil varstva podatkov na
evropski ravni s pomočjo uredbe, ki se bo neposredno uporabljala v vseh
državah članicah[23],
kar bo preprečilo nadaljnjo kumulativno in sočasno uporabo
različnih nacionalnih predpisov s področja varstva podatkov. To bo že
z vidika upravnih bremen podjetjem prineslo okoli 2,3 milijarde EUR
neto prihrankov letno;
|
- tistabbilixxi r-regoli tal-protezzjoni
tad-dejta fil-livell tal-UE permezz ta’ Regolament applikabbli b’mod dirett
fl-Istati Membri kollha[23]
li se jtemm l-applikazzjoni kumulattiva u simultanja ta’ liġijiet
tal-protezzjoni tad-dejta nazzjonali differenti. Dan se jwassal għal iffrankar
nett għall-kumpaniji ta' madwar EUR 2,3 biljun fis-sena f’termini ta’
piżijiet amministrattivi waħedhom;
|
|
– poenostavitev zakonodajnega okolja z
drastičnim zmanjšanjem birokracije in odpravo formalnosti, kot
so splošne zahteve glede obveščanja (kar bo privedlo do neto prihrankov v
višini 130 milijonov EUR na leto že samo z vidika upravnih bremen).
Zaradi pomena mikro, malih in srednje velikih podjetij za konkurenčnost
evropskega gospodarstva je posebna pozornost posvečena njihovim posebnim
potrebam;
|
- tissimplifika l-ambjent regolatorju
billi taqta’ drastikament il-burokrazija u bit-tneħħija ta’ formalitajiet
bħar-rekwiżiti ta’ notifika ġenerali (li jwasslu għal
tfaddil nett ta' EUR 130 miljun fis-sena f'termini ta' piżijiet
amministrattivi waħedhom). Minħabba l-importanza tagħhom
għall-kompetittività tal-ekonomija Ewropea, tingħata attenzjoni
speċjali għall-ħtiġijiet speċifiċi
tal-mikrointrapriżi u tal-intrapriżi żgħar u ta' daqs
medju;
|
|
– nadaljnjo krepitev neodvisnosti in
pristojnosti nacionalnih organov za varstvo podatkov, tako da bodo ti lahko
izvajali preiskave, sprejemali zavezujoče odločitve ter nalagali
učinkovite in odvračilne kazenske sankcije, države članice pa
jim bodo morale za to zagotoviti zadostna sredstva;
|
- ssaħħaħ aktar
l-indipendenza u s-setgħat tal-awtoritajiet nazzjonali tal-protezzjoni
tad-dejta (DPAs) sabiex tippermettilhom iwettqu investigazzjonijiet,
jieħdu deċiżjonijiet vinkolanti u jimponu sanzjonijiet effettivi
u dissważivi, u jobbligaw lill-Istati Membri biex jipprovdulhom riżorsi
suffiċjenti biex jagħmlu dan;
|
|
– vzpostavitev sistema „vse na enem mestu“
za varstvo podatkov v EU: upravljavci obdelave podatkov v EU se bodo
obračali na le en organ za varstvo podatkov, in sicer na organ v
tisti državi članici, v kateri je sedež matičnega podjetja;
|
- titwaqqaf sistema ta’ ‘punt uniku ta'
servizz’ għall-protezzjoni tad-dejta fl-UE: il-kontrolluri tad-dejta
fl-UE se jkollhom biss jittrattaw ma’ DPA waħda, jiġifieri
d-DPA tal-Istat Membru fejn jinsab l-istabbiliment ewlieni tal-kumpanija;
|
|
– ustvarjanje pogojev za hitro in
učinkovito sodelovanje med organi za varstvo podatkov, vključno z
obveznostjo organa za varstvo podatkov v zvezi z izvedbo preiskav in
inšpekcijskih pregledov, če to od njega zahteva drug organ za varstvo
podatkov, ter za medsebojno priznavanje odločitev organov;
|
- jinħolqu l-kundizzjonijiet għal kooperazzjoni
rapida u effiċjenti bejn id-DPAs, inkluż l-obbligu għal DPA
waħda biex twettaq investigazzjonijiet u spezzjonijiet fuq talba minn DPA
oħra, u biex jirrikonoxxu b’mod reċiproku deċiżjonijiet ta'
xulxin;
|
|
– vzpostavitev mehanizma usklajenosti na
ravni EU, da se zagotovi, da so v odločitvah organa za varstvo podatkov,
ki imajo širši učinek v Evropi, v celoti upoštevana mnenja drugih zadevnih
organov za varstvo podatkov in da so odločitve popolnoma skladne z
zakonodajo EU;
|
- jiġi stabbilit mekkaniżmu ta'
konsistenza fil-livell tal-UE, biex jiżgura li d-deċiżjonijiet
minn DPA li għandhom impatt Ewropew usa' jqisu bis-sħiħ l-ideat
ta’ DPAs oħra kkonċernati, u li huma kompletament konformi
mal-liġi tal-UE;
|
|
– nadgraditev delovne skupine iz
člena 29 v neodvisni evropski odbor za varstvo podatkov, da bi
se izboljšal njen prispevek k dosledni uporabi zakonodaje s področja
varstva podatkov in da bi se zagotovila močna podlaga za sodelovanje med
organi za varstvo podatkov, vključno z evropskim nadzornikom za varstvo
podatkov, ter da bi se izboljšale sinergije in učinkovitost, z napovedjo,
da bo evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovil sekretariat evropskemu
odboru za varstvo podatkov.
|
- jiġi aġġornat il-Grupp ta'
Ħidma tal-Artikolu 29 għal Bord Ewropew
għall-Protezzjoni tad-Dejta indipendenti biex itejjeb il-kontribut
tiegħu għal applikazzjoni konsistenti tal-liġi tal-protezzjoni
tad-dejta u biex jipprovdi bażi soda għal kooperazzjoni fost
awtoritajiet għall-protezzjoni tad-dejta, inkluż il-Kontrollur Ewropew
għall-Protezzjoni tad-Dejta; u biex jissaħħu s-sinerġiji u
l-effettività billi jiġi pprevedut li s-segretarjat tal-Bord Ewropew
għall-Protezzjoni tad-Dejta jkun provdut mill-Kontrollur Ewropew
għall-Protezzjoni tad-Dejta.
|
|
Nova uredba EU bo zagotovila trdno zaščito
temeljne pravice do varstva podatkov v vsej Evropski uniji in okrepila
delovanje enotnega trga. Hkrati bodo – glede na dejstvo, da (kot je poudarilo
Sodišče EU[24]),
pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna, temveč jo je treba
obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi,[25] in jo uravnotežiti z drugimi
temeljnimi pravicami v skladu z načelom sorazmernosti[26] – v Uredbi izrecne
določbe, ki bodo zagotovile spoštovanje drugih temeljnih pravic, kot so
pravica do svobode izražanja in obveščanja ter pravica do obrambe, pa tudi
pravica do poklicne molčečnosti (kot velja za pravno stroko), brez
poseganja v status cerkva po zakonih držav članic.
|
Ir-Regolament il-ġdid tal-UE se jassigura
protezzjoni robusta tad-dritt fundamentali għall-protezzjoni tad-dejta
madwar l-Unjoni Ewropea u jsaħħaħ il-funzjonament tas-Suq Uniku.
Fl-istess ħin – minħabba l-fatt li, kif ġie enfasizzat
mill-Qorti tal-Ġustizzja tal-UE[24],
id-dritt għall-protezzjoni tad-dejta personali mhuwiex dritt assolut,
iżda għandu jiġi meqjus f’relazzjoni mal-funzjoni tiegħu
fis-soċjetà[25]
u bbilanċjat ma’ drittijiet fundamentali oħra, skont
il-prinċipju tal-proporzjonalità[26]
– ir-Regolament se jinkludi dispożizzjonijiet espliċiti li
jiżguraw ir-rispett ta’ drittijiet fundamentali oħra,
bħal-libertà tal-espressjoni u tal-informazzjoni, id-dritt għal
difiża, kif ukoll għal segretezza professjonali (bħal
fil-każ tal-professjoni legali), mingħajr preġudizzju għall-istatus
tal-knejjes taħt il-liġijiet tal-Istati Membri.
|
|
4.
UPORABA PODATKOV V POLICIJSKEM SODELOVANJU IN
PRAVOSODNEM SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH
|
4.
L-UŻU TAD-DEJTA F’KOOPERAZZJONI TAL-PULIZIJA U
TAL-ĠUSITZZJA KRIMINALI
|
|
Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in
zlasti uvedba nove pravne podlage (člen 16 PDEU) omogočata
vzpostavitev celovitega okvira varstva podatkov, ki bo zagotavljal visoko raven
varstva podatkov posameznikov, obenem pa bo upošteval posebno naravo
področij policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih
zadevah. Zlasti omogoča, da prenovljeni okvir varstva podatkov EU
ureja čezmejno in nacionalno obdelavo osebnih podatkov. To bi zmanjšalo
razlike v zakonodaji držav članic, kar bi verjetno prispevalo k
vsesplošnemu varstvu osebnih podatkov. Lahko bi tudi pripomoglo k lažji izmenjavi
informacij med policijskimi in pravosodnimi organi držav članic ter s tem
izboljšalo sodelovanje na področju boja proti težjim oblikam kriminala v
Evropi. Obdelavo podatkov s strani policijskih in pravosodnih organov v
kazenskih zadevah trenutno ureja predvsem Okvirni sklep 2008/977/PNZ, ki
pa je začel veljati pred Lizbonsko pogodbo. Komisija ne more uveljavljati
njegovih pravil, saj gre za okvirni sklep, to pa je prispevalo k zelo
neenakomernemu izvajanju. Poleg tega je področje uporabe tega okvirnega sklepa
omejeno na čezmejne dejavnosti obdelave.[27]
To pomeni, da evropski predpisi, ki urejajo tako obdelavo in varujejo temeljno
pravico do varstva podatkov, trenutno ne zajemajo obdelave osebnih podatkov, ki
niso predmet izmenjav. To v nekaterih primerih za policijske in druge organe
pomeni praktične težave, saj morda ne vedo, ali gre za obdelavo podatkov
na nacionalni ali čezmejni ravni; prav tako pa ne morejo predvideti, ali
bodo „nacionalni“ podatki postali predmet poznejše čezmejne izmenjave.[28]
|
Id-dħul fis-seħħ tat-Trattat ta'
Lisbona u b'mod partikulari l-introduzzjoni ta' bażi legali ġdida
(l-Artikolu 16 tat-TFUE) tippermetti t-twaqqif ta’ qafas komprensiv
tal-protezzjoni tad-dejta li jiżgura livell għoli ta' protezzjoni
għad-dejta tal-individwi, filwaqt li tirrispetta n-natura speċifika
tal-qasam tal-pulizija kif ukoll il-qasam tal-kooperazzjoni ġudizzjarja
f’materji kriminali. B’mod partikulari, tippermetti li l-qafas tal-protezzjoni
tad-dejta tal-UE rivedut ikopri l-ipproċessar tad-dejta personali, kemm
dak transkonfinali kif ukoll dak domestiku. Dan inaqqas id-differenzi fost
il-leġiżlazzjoni fl-Istati Membri, b’benefiċċju possibbli għall-protezzjoni
tad-dejta personali globali. Dan jista’ jwassal ukoll għal skambju ta’
informazzjoni aktar faċli bejn il-pulizija u l-awtoritajiet
ġudizzjarji tal-Istati Membri u b’hekk itejjeb il-kooperazzjoni
fil-ġlieda kontra l-kriminalità serja fl-Ewropa. L-ipproċessar
tad-dejta mill-pulizija u mill-awtoritajiet ġudizzjarji f’materji
kriminali huwa attwalment kopert b’mod prinċipali mid-Deċiżjoni
Qafas 2008/977/ĠAI, li hija preċedenti għad-dħul
fis-seħħ tat-Trattat ta' Lisbona. Il-Kummissjoni ma għandhiex
setgħat biex issaħħaħ ir-regoli tagħha, peress li hi
Deċiżjoni Qafas, u dan il-fatt ikkontribwixxa għal
implimentazzjoni żbilanċjata. Barra minn hekk, il-kamp ta’
applikazzjoni tad-Deċiżjoni Qafas huwa limitat għal attivitajiet
ta’ ipproċessar transkonfinali[27].
Dan ifisser li l-ipproċessar tad-dejta personali li ma tkunx saret
is-suġġett tal-iskambji bħalissa mhuwiex kopert mir-regoli
tal-UE li jirregolaw tali pproċessar u jipproteġu d-dritt
fundamentali għall-protezzjoni tad-dejta. Dan joħloq ukoll,
f’ċerti każijiet, diffikultajiet prattiċi għall-pulizija u
awtoritajiet oħra li għalihom ma jkunx dejjem ovvju jekk
l-ipproċessar tad-dejta għandux ikun purament domestiku jew
transkonfinali; jew li jipprevedu jekk dejta ‘domestika’ għandiex issir l-oġġett
ta’ skambju transkonfinali sussegwenti[28].
|
|
Cilj novega, reformiranega evropskega okvira
varstva podatkov je torej zagotoviti dosledno in visoko raven varstva podatkov,
da se izboljša medsebojno zaupanje med policijskimi in pravosodnimi organi
različnih držav članic ter s tem še okrepita prosti pretok podatkov
in učinkovito sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi.
|
Il-qafas riformat ġdid tal-UE
għall-protezzjoni tad-dejta għalhekk għandu l-għan li
jiżgura livell għoli u konsistenti ta' protezzjoni tad-dejta biex
tissaħħaħ il-fiduċja reċiproka bejn il-pulizija u
l-awtoritajiet ġudizzjarji ta’ Stati Membri differenti, u b’hekk
tikkontribwixxi aktar għal moviment ħieles tad-dejta u kooperazzjoni
effettiva bejn il-pulizija u l-awtoritajiet ġudizzjarji.
|
|
Komisija za zagotovitev boljšega varstva osebnih
podatkov na področjih policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja
v kazenskih zadevah ter pospešitev izmenjave osebnih podatkov med policijskimi
in pravosodnimi organi držav članic v okviru svežnja reform varstva
podatkov predlaga direktivo, ki bo:
|
Sabiex tiżgura livell għoli ta’
protezzjoni tad-dejta personali fil-qasam tal-kooperazzjoni tal-pulizija u dik
ġudizzjarja f’materji kriminali u biex tiffaċilita skambji ta' dejta
personali bejn il-pulizija u l-awtoritajiet ġudizzjarji tal-Istati Membri,
il-Kummissjoni qed tipproponi, bħala parti mill-pakkett dwar ir-riforma
tal-protezzjoni tad-dejta, Direttiva li se:
|
|
– določila splošna načela
varstva podatkov za policijsko sodelovanje in
pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ob upoštevanju posebne narave teh
področij;[29]
|
- tapplika prinċipji ġenerali
dwar il-protezzjoni tad-dejta għall-kooperazzjoni
tal-pulizija u l-kooperazzjoni ġudizzjarja f’materji kriminali, filwaqt li
tkun rispettata n-natura speċifika ta' dawn l-oqsma[29];
|
|
– zagotavljala minimalna usklajena merila
in pogoje za morebitne omejitve splošnih pravil. To se nanaša zlasti na
pravice posameznikov do obveščenosti, kadar policijski in pravosodni
organi obravnavajo njihove podatke ali dostopajo do njih. Take omejitve so
potrebne za učinkovito preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali
pregon kaznivih dejanj;
|
- tipprovdi għal kriterji u
kundizzjonijiet armonizzati minimi dwar limitazzjonijiet possibbli
għar-regoli ġenerali. Dan jikkonċerna, b'mod partikulari,
id-drittijiet tal-individwi biex ikunu infurmati meta l-pulizija u
l-awtoritajiet ġudizzjarji jamministraw jew jaċċessaw id-dejta
tagħhom. Limitazzjonijiet bħal dawn huma meħtieġa
għall-prevenzjoni effettiva, l-investigazzjoni, il-kxif jew
il-prosekuzzjoni ta' reati kriminali;
|
|
– določila posebna pravila, ki bodo
zajemala posebno naravo dejavnosti pregona, vključno z razlikovanjem med
različnimi vrstami oseb, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih
pravice se lahko razlikujejo (kot so priče in osumljenci).
|
- tistabbilixxi regoli speċifiċi
li jkopru n-natura speċifika tal-attivitajiet tal-infurzar tal-liġi,
inkluża distinzjoni bejn kategoriji differenti ta’
suġġetti tad-dejta li d-drittijiet tagħhom jafu jvarjaw
(bħax-xhieda u s-suspettati).
|
|
5.
VARSTVO PODATKOV V GLOBALIZIRANEM SVETU
|
5.
IL-PROTEZZJONI TAD-DEJTA F’DINJA GLOBALIZZATA
|
|
Pravice posameznikov morajo biti zaščitene,
kadar se osebni podatki prenesejo iz EU v tretje države ter kadar so
posamezniki iz držav članic tarče in njihove podatke uporabljajo ali
analizirajo ponudniki storitev iz tretjih držav. To pomeni, da morajo evropski
standardi za varstvo podatkov veljati ne glede na zemljepisno lego podjetja ali
njegove poslovalnice, ki obdeluje podatke.
|
Id-drittijiet tal-individwi għandhom ikomplu
jiġu żgurati meta d-dejta personali tiġi trasferita mill-UE lil
pajjiżi terzi, u kull meta individwi fl-Istati Membri jkunu fil-mira u
d-dejta tagħhom użata jew analizzata minn fornituri tas-servizzi ta’
pajjiż terz. Dan ifisser li l-istandards għall-protezzjoni tad-dejta
tal-UE għandhom japplikaw ikun fejn ikun il-post ġeografiku ta’
kumpanija jew il-faċilità tal-ipproċessar tagħha.
|
|
V današnjem globaliziranem svetu se osebni podatki
prenašajo prek vedno večjega števila virtualnih in zemljepisnih meja ter
shranjujejo na strežnikih v različnih državah. Več podjetij nudi
storitve računalništva v oblaku, ki strankam omogočajo dostop do
podatkov in njihovo shranjevanje na oddaljenih strežnikih. Ti dejavniki so
vzrok za izboljšave obstoječih mehanizmov za prenos podatkov v tretje
države. To vključuje odločitve o ustreznosti – tj. odločitve, ki
potrjujejo „ustrezne“ standarde za varstvo podatkov v tretjih državah – in
ustrezne zaščitne ukrepe, kot so standardne pogodbene klavzule ali
zavezujoča poslovna pravila[30],
da se zagotovi visoka raven varstva podatkov v mednarodnih postopkih obdelave
in pospešijo čezmejni tokovi podatkov.
|
Fid-dinja globalizzata tal-lum, id-dejta personali
qed tiġi trasferita madwar numru dejjem jikber ta’ fruntieri virtwali u
ġeografiċi u maħżuna f’servers f’diversi pajjiżi.
Aktar kumpaniji qed joffru servizzi ta cloud computing, li jippermettu
lill-klijenti biex jaċċessaw u jaħżnu dejta fuq servers
remoti. Dawn il-fatturi jitolbu titjib fil-mekkaniżmi attwali
għat-trasferiment ta’ dejta lil pajjiżi terzi. Dan jinkludi
deċiżjonijiet dwar l-adegwatezza - jiġifieri
deċiżjonijiet li jiċċertifikaw standards ‘adegwati’ ta’
protezzjoni tad-dejta f’pajjiżi terzi - u salvagwardji xierqa bħal
klawsoli kuntrattwali standard jew Regoli Korporattivi Vinkolanti[30],bil-għan li jassiguraw
livell għoli ta' protezzjoni tad-dejta f’operazzjonijiet ta’
pproċessar internazzjonali u fl-iffaċilitar tal-flussi tad-dejta bejn
il-fruntieri.
|
|
Zavezujoča poslovna pravila
|
Regoli Korporattivi Vinkolanti
|
|
Neka poslovna skupina mora redno posredovati
osebne podatke iz svojih odvisnih podjetij v EU v svoja odvisna podjetja v
tretjih državah. Skupina želi uvesti niz zavezujočih poslovnih pravil, da
bi delovala skladno z zakonodajo EU, hkrati pa omejiti upravne zahteve za vsak
posamezen prenos. V praksi zavezujoča poslovna pravila zagotavljajo, da za
celotno skupino velja en niz pravil, in ne različne notranje pogodbe.
|
Grupp korporattiv jeħtieġ li
jittrasferixxi dejta personali b’mod regolari mill-affiljati tiegħu
bbażati fl-UE għall-affiljati tiegħu li jinsabu f’pajjiżi
terzi. Il-grupp jixtieq jintroduċi sett ta’ Regoli Korporattivi Vinkolanti
(BCRs) sabiex jikkonforma mal-liġi tal-UE filwaqt li jillimita r-rekwiżiti
amministrattivi għal kull trasferiment individwali. Fil-prattika, il-BCRs
jiżguraw li sett wieħed ta’ regoli ikun japplika matul il-grupp
minflok diversi kuntratti interni.
|
|
Na podlagi veljavnih praks, dogovorjenih na
ravni delovne skupine iz člena 29, priznanje, da zavezujoča
poslovna pravila podjetja zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe, pomeni
temeljit pregled s strani treh organov za varstvo podatkov (vodje in dveh
revizorjev), vendar lahko pripombe podajo tudi drugi. Poleg tega veliko
predpisov držav članic zahteva dodatna nacionalna dovoljenja za prenose,
ki jih zajemajo zavezujoča poslovna pravila, zaradi česar je postopek
njihovega sprejetja močno otežen, drag, dolgotrajen in zapleten.
|
Abbażi tal-prattiki attwali miftiehma
fil-livell tal-Grupp ta’ Ħidma tal-Artikolu 29, ir-rikonoxximent li
l-BCRs ta’ kumpanija jipprovdu salvagwardji adegwati jimplika reviżjoni
bir-reqqa minn tliet DPAs (waħda ‘ewlenija’ u żewġ
‘reviżuri’) iżda jistgħu ukoll jiġu kkummentati minn
diversi oħrajn. Barra minn hekk, ħafna mil-liġijiet tal-Istati
Membri jeħtieġu aktar awtorizzazzjonijiet nazzjonali għal
trasferimenti koperti minn BCRs u dan jagħmel il-proċess ta’
adozzjoni tagħhom tqil ħafna, għali, twil u kumpless.
|
|
Po reformi varstva podatkov:
|
Wara r-riforma tal-protezzjoni tad-dejta:
|
|
– bo ta postopek poenostavljen in
racionalnejši;
|
- dan il-proċess se jkun aktar
sempliċi u ssimplifikat;
|
|
– bo zavezujoča poslovna pravila
potrjeval samo en organ za varstvo podatkov, z mehanizmi za zagotavljanje hitre
vključitve drugih pristojnih organov za varstvo podatkov;
|
- il-BCRs se jiġu vvalidati biss minn DPA
waħda, b’mekkaniżmi li jiżguraw l-involviment rapidu ta’ DPAs
oħra relevanti;
|
|
– bodo zavezujoča poslovna pravila, ko
jih bo organ odobril, veljala po vsej EU, dodatna dovoljenja na nacionalni
ravni pa ne bodo potrebna.
|
- Ladarba awtorità waħda tapprova BCR,
din tkun valida għall-UE kollha mingħajr ma tkun meħtieġa
l-ebda awtorizzazzjoni addizzjonali fil-livell nazzjonali.
|
|
Za obravnavo izzivov globalizacije
so potrebni prilagodljiva orodja in mehanizmi – še zlasti za podjetja, ki
poslujejo po vsem svetu – hkrati pa je treba zagotoviti zaščito podatkov
posameznikov brez kakršnih koli pravnih praznin. Komisija predlaga naslednje
ukrepe:
|
Sabiex jiġu indirizzati l-isfidi
tal-globalizzazzjoni, hemm bżonn ta’ għodod u mekkaniżmi
flessibbli – b’mod partikulari għal negozji li joperaw madwar id-dinja –
filwaqt li tiġi garantita l-protezzjoni tad-dejta ta' individwi
mingħajr l-ebda lakuni. Il-Kummissjoni qed tipproponi l-miżuri li
ġejjin:
|
|
– jasna pravila,
ki bodo določala, kdaj se zakonodaja EU uporablja za upravljavce
obdelave podatkov s sedežem v tretjih državah, zlasti z določitvijo
veljavnosti evropskih pravil, kadar se blago in storitve ponujajo posameznikom
v EU ali kadar se spremlja njihovo vedenje;
|
- regoli ċari li jiddefinixxu meta l-liġi tal-UE tkun applikabbli
għall-kontrolluri tad-dejta stabbiliti f'pajjiżi terzi, b'mod
partikulari billi jiġi speċifikat li meta l-prodotti u s-servizzi
jiġu offruti lill-individwi fl-UE, jew meta l-imġiba tagħhom
tkun sorveljata, għandhom japplikaw ir-regoli Ewropej;
|
|
– vse sklepe o ustreznosti sprejme
Evropska komisija na podlagi izrecnih in jasnih meril, tudi na področju
policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;
|
- kwalunkwe deċiżjonijiet dwar
l-adegwatezza se jittieħdu mill-Kummissjoni Ewropea fuq il-bażi
ta' kriterji espliċiti u ċari, inkluż fil-qasam tal-kooperazzjoni
tal-pulizija u l-ġustizzja kriminali;
|
|
– zakoniti tokovi podatkov v tretje države
bodo tekli bolj nemoteno zaradi okrepitve in poenostavitve pravil o
mednarodnih prenosih v države, ki jih ne zajema nobena odločitev o
ustreznosti, zlasti z racionalizacijo in razširitvijo uporabe orodij, kot so zavezujoča
poslovna pravila, tako da jih bo mogoče uporabiti za obdelovalce
podatkov in znotraj skupin podjetij, s čimer se bo bolje
odražalo vedno večje število podjetij v dejavnostih obdelave podatkov, zlasti
pri računalništvu v oblaku;
|
- il-flussi leġittimi tad-dejta lil
pajjiżi terzi se jsiru aktar faċli billi jissaħħu u
jiġu ssimplifikati r-regoli dwar trasferimenti internazzjonali lejn
pajjiżi mhux koperti bid-deċiżjoni dwar l-adegwatezza, b’mod
partikulari billi jiġi ssimplifikat u estiż l-użu ta’
għodod bħar-Regoli Korporattivi Vinkolanti, sabiex ikunu
jistgħu jintużaw biex ikopru proċessuri tad-dejta u fi
ħdan gruppi ta’ kumpaniji, u b’hekk jirriflettu aħjar in-numru
dejjem jikber ta’ kumpaniji involuti f’attivitajiet ta’ pproċessar ta’
dejta, speċjalment fi cloud computing;
|
|
– začetek dialoga in, kjer je to
primerno, pogajanj s tretjimi državami – zlasti strateškimi partnerji EU
in državami evropske sosedske politike – in zadevnimi mednarodnimi
organizacijami (kot so Svet Evrope, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in
razvoj ter Združeni narodi) za spodbujanje visokih in interoperabilnih
standardov za varstvo podatkov po vsem svetu.
|
- involviment fi djalogu u, fejn hu
xieraq, negozjati, ma' pajjiżi terzi – b’mod partikulari
l-imsieħba strateġiċi tal-UE u l-pajjiżi tal-Politika
Ewropea tal-Viċinat - u organizzazzjonijiet internazzjonali relevanti
(pereżempju l-Kunsill tal-Ewropa, l-Organizzazzjoni
għall-Kooperazzjoni u l-Iżvilupp Ekonomiċi, in-Nazzjonijiet
Uniti) biex jippromwovu standards għoljin u interoperabbli
tal-protezzjoni tad-dejta madwar id-dinja.
|
|
6.
SKLEPNA UGOTOVITEV
|
6.
KONKLUŻJONI
|
|
Cilj reforme evropskih predpisov o varstvu
podatkov je vzpostaviti sodoben, trden, dosleden in celovit okvir varstva
podatkov za Evropsko unijo. Temeljna pravica posameznikov do varstva
podatkov bo okrepljena. Spoštovane bodo tudi druge pravice, kot so pravica do
svobode izražanja in obveščanja, pravice otrok, svoboda gospodarske
pobude, pravica do nepristranskega sodišča ter pravica do poklicne
molčečnosti (kot velja za pravno stroko), ter status cerkva po
zakonih držav članic.
|
Ir-riforma tal-protezzjoni tad-dejta tal-UE
għandha l-għan li tibni qafas modern, qawwi, konsistenti u
komprensiv tal-protezzjoni tad-dejta għall-Unjoni Ewropea. Id-dritt
fundamentali tal-individwi għall-protezzjoni tad-dejta se
jissaħħaħ. Drittijiet oħra, bħal-libertà
tal-espressjoni u tal-informazzjoni, id-dritt tat-tfal, id-dritt li wieħed
ikollu negozju, id-dritt għal smigħ ġust u segretezza
professjonali (pereżempju fil-każ tal-professjoni legali), kif ukoll
l-istatus tal-knejjes taħt il-liġijiet tal-Istati Membri se jiġu
rispettati.
|
|
Reforma bo v prvi vrsti koristila posameznikom
zaradi okrepitve njihovih pravic do varstva podatkov in njihovega zaupanja v
digitalno okolje. Reforma bo poleg tega znatno poenostavila pravno okolje za
podjetja in javni sektor. Pričakuje se, da bo to spodbudilo razvoj
digitalnega gospodarstva na celotnem enotnem trgu EU in zunaj njegovih meja v
skladu s cilji strategije Evropa 2020 in Evropske digitalne agende. Poleg
tega bo reforma okrepila zaupanje med organi pregona za hitrejšo izmenjavo
podatkov med njimi in sodelovanje na področju boja proti hudim kaznivim
dejanjem, hkrati pa bo zagotovila visoko raven varstva posameznikov.
|
L-ewwel nett, ir-riforma se tkun ta'
benefiċċju għall-individwi kollha billi ssaħħaħ
id-drittijiet tagħhom għall-protezzjoni tad-dejta u l-fiduċja
tagħhom fl-ambjent diġitali. Barra minn hekk, ir-riforma se
tissimplifika sostanzjalment l-ambjent legali għan-negozji u s-settur
pubbliku. Dan huwa mistenni li jistimula l-iżvilupp tal-ekonomija
diġitali madwar is-Suq Uniku tal-UE u lil hinn, skont l-għanijiet
tal-istrateġija Ewropa 2020 u l-Aġenda Diġitali
għall-Ewropa. Fl-aħħar nett, ir-riforma se ttejjeb
il-fiduċja fost l-awtoritajiet tal-infurzar tal-liġi sabiex
tiffaċilita l-iskambji tad-dejta bejniethom u l-kooperazzjoni
fil-ġlieda kontra l-kriminalità serja, filwaqt li tiżgura livell
għoli ta' protezzjoni għall-individwi.
|
|
Evropska komisija bo tesno sodelovala z Evropskim
parlamentom in Svetom za zagotovitev soglasja o novem evropskem okviru varstva
podatkov do konca leta 2012. Med postopkom sprejemanja in pozneje, zlasti
v okviru izvajanja novih pravnih aktov, bo Komisija vodila poglobljen in
pregleden dialog z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki vključujejo
predstavnike iz zasebnega in javnega sektorja. To bo zajemalo predstavnike
policijskih in pravosodnih organov, regulatorjev na področju elektronskih
komunikacij, organizacij civilne družbe, organov za varstvo podatkov in
akademikov, pa tudi predstavnike specializiranih agencij EU, kot so Eurojust,
Europol, Agencija za temeljne pravice ter Evropska agencija za varnost omrežij
in informacij.
|
Il-Kummissjoni Ewropea se taħdem mill-qrib
mal-Parlament Ewropew u mal-Kunsill biex tiżgura ftehim dwar qafas
ġdid għall-protezzjoni tad-dejta tal-UE sal-aħħar tal-2012.
Matul dan il-proċess ta’ adozzjoni u lil hinn, speċjalment
fil-kuntest tal-implimentazzjoni tal-istrumenti legali ġodda,
il-Kummissjoni se żżomm djalogu mill-qrib u trasparenti
mal-partijiet interessati kollha li jinvolvu rappreżentanti mis-settur
privat u pubbliku. Dan se jinkludi rappreżentanti mill-pulizija u
mill-ġudikatura, mir-regolaturi tal-komunikazzjoni elettronika,
mill-organizzazzjonijiet tas-soċjetà ċivili, mill-awtoritajiet
tal-protezzjoni tad-dejta u mill-akkademiċi, kif ukoll minn aġenziji
speċjalizzati tal-UE bħall-Eurojust, l-Europol, l-Aġenzija tad-Drittijiet
Fundamentali, u l-Aġenzija Ewropea dwar is-Sigurtà tan-Netwerks u
l-Informazzjoni.
|
|
V luči nenehnega razvoja informacijskih
tehnologij in razvijajočega se socialnega vedenja je tak dialog izjemno
pomemben za izkoristek vložka, potrebnega za zagotovitev visoke ravni varstva
podatkov posameznikov, rasti in konkurenčnosti industrijskih panog EU,
operativne učinkovitosti javnega sektorja (vključno s policijo in
sodstvom) ter nizke ravni upravnega bremena.
|
F’kuntest ta’ żvilupp kostanti ta’ teknoloġiji
tal-informazzjoni u mġiba soċjali li dejjem tevolvi, djalogu
bħal dan huwa tal-akbar importanza biex nibbenefikaw mill-input li hemm
bżonn għall-iżgurar ta’ livell għoli ta’ protezzjoni
tad-dejta tal-individwi, it-tkabbir u l-kompetittività tal-industriji tal-UE,
l-effettività operattiva tas-settur pubbliku (inkluż il-pulizija u
l-ġudikatura) u livell baxx ta’ piż amministrattiv.
|
|
[1] Trg za analizo zelo velikih količin podatkov se v
svetu letno poveča za 40 odstotkov: http://www.mckinsey.com/mgi/publications/big_data/.
|
[1] Is-suq għall-analiżi ta' settijiet ta' dejta
kbar ħafna qed jikber b’40% fis-sena madwar id-dinja: http://www.mckinsey.com/mgi/publications/big_data/.
|
|
[2] Glej tudi sklepe Evropskega sveta z dne
23. oktobra 2011, v katerih sta poudarjeni „ključna vloga“
enotnega trga „pri zagotavljanju rasti in zaposlovanja“ ter potreba po
oblikovanju digitalnega enotnega trga do leta 2015.
|
[2] Ara wkoll il-konklużjonijiet tal-Kunsill Ewropew
tat-23 ta' Ottubru 2011, li enfasizzaw ir-“rwol ewlieni” tas-Suq
Uniku "fil-kisba tat-tkabbir u l-impjiegi", kif ukoll il-bżonn
li jitlesta s-Suq Uniku Diġitali sal-2015.
|
|
[3] COM(2010) 171 konč.
|
[3] COM(2010)171 finali.
|
|
[4] COM(2010) 245 konč.
|
[4] COM(2010)245 finali.
|
|
[5] COM(2010) 2020 konč.
|
[5] COM(2010)2020 finali.
|
|
[6] Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi
osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281,
23.11.1995, str. 31).
|
[6] Id-Direttiva 95/46/KE dwar
il-protezzjoni ta’ individwi fir-rigward tal-protezzjoni ta’ dejta personali u
dwar il-moviment liberu ta' dik id-dejta, ĠU L 281, tat-23.11.1995, p. 31.
|
|
[7] Posebna pravila za obdelavo s strani držav članic
na področju skupne zunanje in varnostne politike bodo določena s
sklepom Sveta na podlagi člena 39 PEU.
|
[7] Għandhom jiġu stabbiliti
regoli speċifiċi għall-ipproċessar mill-Istati Membri
fil-qasam tal-Politika Estera u ta' Sigurtà Komuni b'Deċiżjoni
tal-Kunsill ibbażata fuq l-Artikolu 39 tat-TUE.
|
|
[8] COM(2009) 262 oziroma COM(2010) 171.
|
[8] COM(2009)262 u COM(2010)171
rispettivament.
|
|
[9] Organizirani sta bili dve javni posvetovanji o reformi
varstva podatkov: eno posvetovanje je potekalo od julija do decembra 2009
(http://ec.europa.eu/justice/news/consulting_public/news_consulting_0003_en.htm),
drugo pa od novembra 2010 do januarja 2011 (http://ec.europa.eu/justice/news/consulting_public/news_consulting_0006_en.htm).
|
[9] Ġew imnedija żewġ
konsultazzjonijiet pubbliċi dwar ir-riforma tal-protezzjoni tad-dejta: waħda minn Lulju sa Diċembru 2009 (http://ec.europa.eu/justice/news/consulting_public/news_consulting_0003_en.htm)
u t-tieni waħda minn Novembru 2010 sa Jannar 2011 (http://ec.europa.eu/justice/news/consulting_public/news_consulting_0006_en.htm).
|
|
[10] Usmerjena posvetovanja so v letu 2010 potekala z
organi držav članic in zainteresiranimi stranmi iz zasebnega sektorja.
Novembra 2010 je evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding
organizirala okroglo mizo o reformi varstva podatkov. V letu 2011 so
potekali tudi delavnice in seminarji o posebnih temah (npr. obvestila o kršitvi
varstva podatkov).
|
[10] Ġew organizzati
konsultazzjonijiet immirati fl-2010 mal-awtoritajiet tal-Istati Membri u
partijiet interessati privati. F'Novembru
2010, Il-Kummissarju tal-UE għall-Ġustizzja Viviane Reding organizzat
laqgħa ta’ diskussjoni dwar ir-riforma tal-protezzjoni tad-dejta. Matul l-2011 inżammu wkoll workshops u seminars
iddedikati addizzjonali dwar kwistjonijiet speċifiċi (eż.
notifiki ta’ ksur ta’ dejta)
|
|
[11] COM(2010) 609.
|
[11] COM(2010)609.
|
|
[12] Glej dopis evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding
z dne 19. septembra 2011 članom delovne skupine iz
člena 29, objavljen na naslovu http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/other-document/index_en.htm.
|
[12] Ara l-ittra tal-Kummissarju tal-UE
għall-Ġustizzja Viviane Reding
tad-19 ta' Settembru 2011 lill-membri tal-grupp ta’ Ħidma
tal-Artikolu 29, ippubblikata fuq http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/other-document/index_en.htm
|
|
[13] Glej oceno učinka SEC(2012)72
|
[13] Ara l-Valutazzjoni tal-Impatt
SEC(2012)72.
|
|
[14] To bo pozneje vključevalo spremembe za prilagoditev
posebnih in sektorskih pravnih aktov, na primer Uredbe ES št. 45/2001
(UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
|
[14] Dan se jinkludi, fi stadju aktar
tard, emendi li jallinjaw strumenti speċifiċi u settorjali,
pereżempju r-Regolament (KE) Nru 45/2001, ĠU L 8,
12.1.2001, p. 1.
|
|
[15] Uredba uvaja tudi omejeno število tehničnih sprememb
Direktive o e-zasebnosti (Direktiva 2002/58/ES, kakor je bila nazadnje
spremenjena z Direktivo 2009/136/ES, UL L 337, 18.12.2009, str. 11),
da se bo upoštevala pretvorba Direktive 95/46/ES v uredbo. Materialnopravne
posledice nove uredbe in nove direktive za Direktivo o e-zasebnosti bodo
pravočasno predmet pregleda Komisije, ki bo upoštevala rezultate pogajanj
o pripravljenih predlogih z Evropskim parlamentom in Svetom.
|
[15] Ir-Regolament jagħmel ukoll
numru limitat ta’ tibdil tekniku lid-Direttiva dwar il-Privatezza Elettronika
(Direttiva 2002/58/KE kif emendata mid-Direttiva 2009/136/KE –
ĠU L 337, 18.12.2009, p. 11) biex jieħu
inkunsiderazzjoni t-trasformazzjoni tad-Direttiva 95/46/KE f’Regolament. Il-konsegwenzi legali sostantivi tar-Regolament
il-ġdid u tad-Direttiva l-ġdida għad-Direttiva dwar
il-Privatezza Elettronika se jkunu, fi żmien debitu, l-oġġett
ta’ reviżjoni mill-Kummissjoni, li jieħdu inkunsiderazzjoni
r-riżultat tan-negozjati dwar il-proposti attwali mal-Parlament Ewropew u
l-Kunsill.
|
|
[16] Okvirni sklep 2008/977/PNZ z dne
27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v
okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah
(UL L 350, 30.12.2008, str. 60). Poročilo o izvajanju Okvirnega
sklepa s strani držav članic (COM(2012)12) se sprejme kot del svežnja reform varstva podatkov.
|
[16] Deċiżjoni
Qafas 2008/977/ĠAI tas-27 ta’ Novembru 2008 dwar
il-protezzjoni ta’ dejta personali pproċessata fil-qafas tal-kooperazzjoni
tal-pulizija u dik ġudizzjarja f’materji kriminali, ĠU L 350,
30.12.2008, p.60. Rapport dwar
l-implimentazzjoni mill-Istati Membri tad-Deċiżjoni Qafas
(COM(2012)12) huwa adottat bħala parti mill-pakkett dwar ir-riforma
tal-protezzjoni tad-dejta.
|
|
[17] Glej posebno raziskavo Eurobarometra 359 – Odnosi do
varstva podatkov in elektronske identitete v Evropski uniji (Attitudes on Data Protection and Electronic Identity in the European
Union), junij 2011, str. 23.
|
[17] Ara Ewrobarometru
Speċjali 359 – Attitudes on Data Protection and Electronic
Identity in the European Union (Attitudnijiet dwar il-Protezzjoni tad-Dejta
u l-Identità Elettronika fl-Unjoni Ewropea), Ġunju 2011, p. 23.
|
|
[18] Prav tam, str. 54.
|
[18] Ibidem, p. 54.
|
|
[19] Glej Evropsko digitalno agendo, citat, str. 4.
|
[19] Ara l-Aġenda Diġitali
għall-Ewropa, cit., p.4.
|
|
[20] To je trenutno obvezno samo v telekomunikacijskem sektorju
na podlagi Direktive o e-zasebnosti.
|
[20] Bħalissa dan huwa obbligatorju
biss fis-settur tat-telekomunikazzjoni, abbażi tad-Direttiva dwar il-Privatezza
Elettronika.
|
|
[21] Več podrobnosti v zvezi s tem je mogoče najti v
oceni učinka, priloženi pravnim predlogom, SEC(2012)
72.
|
[21] Għal aktar dettalji dwar dan
l-aspett, ara l-Valutazzjoni tal-Impatt li takkumpanja l-proposti legali,
SEC(2012)72.
|
|
[22] Delovna skupina iz člena 29 je bila ustanovljena
leta 1996 (s členom 29 Direktive 95/46/ES). Ima svetovalno vlogo ter je sestavljena iz predstavnikov nacionalnih
nadzornih organov za varstvo podatkov, evropskega nadzornika za varstvo
podatkov in Komisije. Več informacij o njenih dejavnosti je mogoče
najti na naslovu http://ec.europa.eu/justice/policies/privacy/workinggroup/index_en.htm.
|
[22] Il-Grupp ta’ Ħidma
tal-Artikolu 29 twaqqaf fl-1996 (bl-Artikolu 29
tad-Direttiva 95/46/KE) bi status konsultattiv u magħmul minn
rappreżentanti tal-Awtoritajiet ta’ Sorveljanza għall-Protezzjoni
tad-Dejta (DPAs) nazzjonali, il-Kontrollur Ewropew għall-Protezzjoni
tad-Dejta (KEPD) u l-Kummissjoni. Għal
aktar informazzjoni dwar l-attivitajiet tiegħu ara http://ec.europa.eu/justice/policies/privacy/workinggroup/index_en.htm
|
|
[23] Predlagana direktiva naj bi določila pravila,
veljavna na področjih policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja
v kazenskih zadevah (glej točko 4), kar bo državam članicam
omogočilo večjo prožnost na tem področju.
|
[23] Hija proposta Direttiva biex
tiddefinixxi r-regoli applikabbli fil-qasam ta' kooperazzjoni tal-pulizija u dik
ġudizzjarja f’materji kriminali (ara § 4 hawn taħt), li
tippermetti aktar flessibbiltà għall-Istati Membri f'dan il-qasam
speċifiku.
|
|
[24] Sodba Sodišča EU z dne 9. novembra 2010 v
združenih zadevah C-92/09 in C-93/09, Volker und Markus Schecke in Eifert,
ZOdl. 2010,še ni uradno objavljena.
|
[24] Il-Qorti tal-Ġustizzja tal-UE,
is-sentenza tad-9.11.2010, Kawżi Magħquda C-92/09 u C-93/09 Volker
und Markus Schecke and Eifert [2010], għadhom mhux rappurtati
uffiċjalment.
|
|
[25] V skladu s členom 52(1) Listine mora biti kakršno
koli omejevanje uresničevanja pravice do varstva podatkov predpisano z
zakonom ter mora spoštovati bistveno vsebino pravice in svoboščin, ob
upoštevanju načela sorazmernosti pa je dovoljeno samo, če je potrebno
in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Evropska
unija, ali če je potrebno zaradi zaščite pravic in svoboščin
drugih.
|
[25] Skont l-Artikolu 52(1)
tal-Karta, jistgħu jiġu imposti limitazzjonijiet
fl-eżerċizzju tad-dritt għall-protezzjoni tad-dejta sakemm
il-limitazzjonijiet ikunu previsti mil-liġi, jirrispettaw l-essenza
tad-dritt u l-libertajiet u, bla ħsara għall-prinċipju ta’
proporzjonalità, huma meħtieġa u ġenwinament jintlaħqu
l-objettivi ta’ interess ġenerali rikonoxxuti mil-Unjoni Ewropea jew
il-ħtieġa li jiġu protetti d-drittijiet u l-libertajiet ta’
oħrajn.
|
|
[26] Sodba Sodišča EU z dne 6. novembra 2003 v
zadevi C-101/01, Lindqvist, Recueil 2003, str. I-12971, točke 82–90; sodba z dne
16. decembra 2008 v zadevi C-73/07, Satamedia, ZOdl. 2008, str.
I-9831, točke 50–62.
|
[26] Il-Qorti tal-Ġustizzja tal-UE,
Sentenza tas-6.11.2003, C-101/01, , Lindqvist [2003] ECR I-12971, para 82-90; sentenza tas-16.12.2008, C-73/07, Satamedia [2008], ECR I-9831, para 50-62.
|
|
[27] Natančneje, Okvirni sklep se uporablja za osebne
podatke, ki se posredujejo oziroma so se že posredovali ali bili dani na voljo
drugim državam članicam ali bili izmenjani med državami članicami in
institucijami ali organi EU (glej člen 1(2)).
|
[27] B’mod aktar preċiż,
id-Deċiżjoni Qafas tapplika għad-dejta personali li hija jew
ġiet trażmessa jew saret disponibbli bejn l-Istati Membri jew
skambjata bejn l-Istati Membri u l-istituzzjonijiet jew korpi tal-UE (ara
l-Artikolu 1(2)).
|
|
[28] To je potrdilo več držav članic v odgovorih na
vprašalnik Komisije v zvezi s Poročilom o izvajanju Okvirnega sklepa (COM(2012)12).
|
[28] Dan ġie kkonfermat minn xi Stati
Membri meta wieġbu l-kwestjonarju tal-Kummissjoni fir-rigward tar-Rapport
ta’ Implimentazzjoni dwar id-Deċiżjoni Qafas (COM(2012)12).
|
|
[29] Primerjaj izjavo št. 21 o varstvu osebnih podatkov na
področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega
sodelovanja, priloženo Sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila
sprejeta Lizbonska pogodba.
|
[29] Cf. Id-Dikjarazzjoni Nru 21 dwar
il-protezzjoni tad-dejta personali fil-qasam tal-koperazzjoni tal-pulizija u
dik ġudizzjarja f'materji kriminali, kif annessa mal-Att Finali
tal-Konferenza Intergovernementali li adottat it-Trattat ta' Lisbona.
|
|
[30] Zavezujoča poslovna pravila (BCR) so kodeks praks na
podlagi evropskih standardov za varstvo podatkov, ki jih odobri vsaj en organ
za varstvo podatkov ter ki jih organizacije pripravijo in upoštevajo
prostovoljno, da zagotovijo ustrezne zaščitne ukrepe za vrste prenosov
osebnih podatkov med podjetji, ki spadajo v isto poslovno skupino in jih ta
pravila zavezujejo. Direktiva 95/46/ES jih izrecno ne zajema, vendar so se
razvila v praksi med organi za varstvo podatkov, s podporo delovne skupine iz
člena 29.
|
[30] Regoli Korporattivi Vinkolanti (BCRs)
huma kodiċi ta' prattiċi bbażati fuq standards Ewropej
għall-protezzjoni tad-dejta, approvati minn mill-inqas DPA waħda, li
l-organizzazzjonijiet ifasslu volontarjament u jsegwu biex jiżguraw
salvagwardji adegwati għal kategoriji ta' trasferimenti ta' dejta
personali bejn il-kumpaniji li huma parti mill-istess grupp korporattiv u li
huma marbuta b’dawk ir-regoli. Mhumiex
espliċitament koperti fid-Direttiva 95/46/KE iżda żviluppaw
bħala kwistjoni ta' prattika bejn id-DPAs, bl-appoġġ tal-Grupp
ta’ Ħidma tal-Artikolu 29.
|