Skupni ukrep

Azzjoni konġunta

z dne 3. decembra 1998

tat-3 ta' Diċembru 1998 adottata mill-Kunsill fuq il-bażi ta' Artikolu K.3 tat-Trattat ta' l-Unjoni Ewropea dwar il-money laundering, l-identifikazzjoni, ir-rintraċċar, l-iffriżar, is-sekwestru u l-konfiska ta' għodda u qligħ mill-kriminalità

o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi predmetov in premoženjske koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji

(98/699/JHA)

(98/699/PNZ)

IL-KUNSILL TA' L-UNJONI EWROPEA,

SVET EVROPSKE UNIJE JE

Wara li kkunsidra t-Trattat fuq l-Unjoni Ewropea u, b'mod partikolari, l-Artikolu K.3(2)(b) tiegħu,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena K.3(2)(b) te pogodbe,

Wara li kkunsidra l-inizzjattiva tar-Renju Unit,

ob upoštevanju pobude Združenega kraljestva,

Wara li kkunsidra l-pjan ta'azzjoni ta' l-Ogħla Grupp fuq il-Kriminalità Organizzata approvat mill-Kunsill Ewropew ta' Amsterdam fis-16 u fis-17 ta' Ġunju 1997, u b'mod partikolari r-rikomandazzjoni 26(b) fuq it-tisħiħ ta'traċċi u twaqqif ta' qligħ mill-kriminalità,

ob upoštevanju akcijskega načrta Skupine visokih strokovnjakov za organizirani kriminal, ki ga je potrdil Evropski Svet na zasedanju v Amsterdamu 16. in 17. junija 1997, in zlasti priporočila 26(b) o okrepitvi sledenja in zasega premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

Wara li eżamina l-opinjoni tal-Parlament Ewropew wara konsultazzjoni mmexxija mill-Presidenza bi qbil ma' l-Artikolu K.6 tat-Trattat fuq l-Unjoni Ewropea,

po preučitvi mnenj Evropskega parlamenta po posvetu Predsedstva v skladu s členom K.6 Pogodbe o Evropski uniji,

Wara li kkunsidra l-Azzjonijiet Konġunti tal-5 ta' Diċembru 1997 jistabbilixxu mekkaniżmu għall-evalwazzjoni ta' l-applikazzjoni u l-implimentazzjoni fuq livell nazzjonali għall-impriża internazzjonali għall-ġlieda kontra l-kriminalità organizzata [1], u tad- 19 ta' Marzu 1998, jistabbilixxu programm ta' skambju, taħriġ u koperazzjoni għall-persuni responsabbli li jieħdu azzjoni biex jiġġieldu l-kriminalità organizzata (Programm Falcone) [2],

ob upoštevanju Skupnih ukrepov z 5. decembra 1997 o mehanizmu za vrednotenje uporabe in izvajanja mednarodnih prizadevanj za boj proti organiziranemu kriminalu na nacionalni ravni [1] in z 19. marca 1998 o programu izmenjave, izobraževanja in sodelovanja za osebe, odgovorne za ukrepe za boj proti organiziranemu kriminalu (Program Falcone) [2],

Tenut kont ta' l-impenn ta' l-Istati Membri fuq prinċipji tal-Kunsill tal-Konvenzjoni Ewropea rigward Riċiklaġġ, Tfittxija, Sekwestru u Konfiska tal-Qligħ mill-Kriminalità 1990,

glede na zavezanost držav članic načelom Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem iz leta 1990,

Wara li kkunsidra l-Azzjoni Konġunta proposta biex isir reat kriminali li tipparteċipa f'organizzazzjonijiet kriminali fl-Istati Membri ta' l-Unjoni Ewropea, b'mod partikolari għar-reati koperti minn dik l-Azzjoni Konġunta,

ob upoštevanju predlaganih skupnih ukrepov o kaznivosti udeležbe v kriminalni organizaciji v državah članicah Evropske unije in zlasti kaznivih dejanj, ki jih zajemajo navedeni skupni ukrepi,

Wara li kkunsidra r-rekwiżiti tad-Direttiva tal-Kunsill 91/308/KEE ta' l-10 ta' Ġunju 1991 fuq il-prevenzjoni ta' użu tas-sistema finanzjarja għall-money laundering [3], u l-40 rikkomandazzjoni biex jiġi ikkombattut il-money laundering kif ġie ifformat mill-Azzjoni Finanzjarja tal-Forza tax-Xogħol dwar il-Money Laundering fl-1996, u b'mod partikolari r-rikkomandazzjoni 4 tagħha,

glede na zahteve Direktive Sveta 91/308/EGS z 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja [3] in 40 priporočil za boj proti pranju denarja Projektne skupine za finančno ukrepanje proti pranju denarja (FATF), kot so bila oblikovana leta 1996, in zlasti priporočila 4,

Wara li kkunsidra l-Azzjoni Konġunta tas-17 ta' Diċembru li tikkonċerna l-approssimazzjoni tal-liġijiet u l-eżerċitazzjoni ta' l-Istati Membri ta' l-Unjoni Ewropea biex jiġi miġġieled il-vizzju tad- droga, u biex jiġi impedut u kkombattut it-traffikar tad- drogi illegali [4],

ob upoštevanju Skupnega ukrepa z 17. decembra 1996 o približevanju predpisov in postopkov držav članic Evropske unije za boj proti odvisnosti od prepovedanih drog in preprečevanje nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in boju proti njemu [4],

Bil-ħsieb ta' l-oġġettiv komuni biex tiġi mtejba il-kordinazzjoni bejn l-awtoritajiet li jinfurzaw il-liġi,

zavedajoč se skupnega cilja o izboljševanju usklajenosti med organi pregona,

Filwaqt li jiftakar l-Azzjoni Konġunta fuq il-ħolqien ta' Network Ġudizzjarju Ewropew, adottata mill-Kunsill fid- 29 ta' Ġunju 1998 [5],

ob sklicevanju na Skupni ukrep o oblikovanju Evropske pravosodne mreže, ki ga je Svet sprejel dne 29. junija 1998 [5],

Billi l-potenzjal biex l-attività kriminali fil-qasam tal-kriminalità organizzata tiġi sfrattata, b'koperazzjoni aktar effettiva bejn l-Istati Membri biex jiġu identifikati, rintraċċati, imwaqqfa u kkonfiskati l-assi miksuba mill-kriminalità, qiegħed jitjib;

ker se z učinkovitejšim sodelovanjem med državami članicami pri identifikaciji, sledenju, zamrznitvi ali zasegu ter zaplembi sredstev, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, izboljšuje potencial za motenje nezakonitih dejavnosti na področju organiziranega kriminala;

Billi xi prattiċi kompatibbli reċiprokament qegħdin jagħmlu aktar effiċjenti l-koperazzjoni fuq livell Ewropew fl-identifikazzjoni, ir-rintraċċar, l-iffriżar jew is-sekwestru, u l-konfiska ta' assi illegali;

ker je zaradi vzajemno združljivih praks sodelovanje na evropski ravni učinkovitejše pri identifikaciji, sledenju, zamrznitvi ali zasegu in zaplembi nezakonitih sredstev;

Billi r-rakkomandazzjoni Nr 16 tal-pjan ta' azzjoni imsemmija iktar 'il fuq biex tiġi kkombattuta l-kriminalità organizzata emfasizzat l-bżonn li jiġu mgħaġġla l-proċeduri għall-koperazzjoni ġudizzjarja għall-kwistjonijiet rrelatati mal-kriminalità organizzata, fi-waqt li jitnaqqas id-dewmien konsiderevoli fit-trażmissjoni u r-rispons tat-talbiet;

ker je priporočilo št. 16 zgoraj navedenega akcijskega načrta za boj proti organiziranemu kriminalu poudarilo potrebo po pospešitvi postopkov za pravosodno sodelovanje v zadevah, povezanih z organiziranim kriminalom, s čimer bi se znatno zmanjšale zamude pri pošiljanju zaprosil in odgovorov nanje;

Wara li kkunsidra l-adeżjoni ta' l-Istati Membri mal-Konvenzjoni Ewropea ta' l-1959 dwar Assistenza Reċiproka fil-Kwistjonijiet Kriminali;

glede na zavezanost držav članic načelom Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 1959;

Fid-dawl tal-Konvenzjoni tan-Nazzjonijiet Uniti kontra t-Traffikar Illeċitu tad-Drogi Narkotiċi u Sustanzi Psikotropiċi ta' l-1988 u s-Sezzjoni Speċjali ta' l-Assemblea Ġenerali tan-Nazzjonijiet Uniti fuq id-Drogi ta' l-1998;

z vidika Konvencije Združenih narodov proti nedovoljeni trgovini s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi iz leta 1988 in izrednega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov o drogah leta 1998;

Filwaqt li jirrikonoxxi r-riżultati tal-Laqgħa f'Dublin ta' l-1996 dwar il-konfiska ta' assi wara li jkunu identifikati ostakoli għall-koperazzjoni effettiva;

ob priznavanju uspeha Dublinskega seminarja leta 1996 o zaplembi sredstev pri prepoznavanju ovir, ki ovirajo učinkovito sodelovanje;

Filwaqt li jifhem li l-forom ta' koperazzjoni mniżżla f'din l-Azzjoni Konġunta huma bla ħsara għal forom oħra ta' koperazzjonijiet bilaterali jew multilaterali,

s pogojem, da oblike sodelovanja, določene v teh Skupnih ukrepih, ne posegajo v druge oblike dvostranskega ali večstranskega sodelovanja,

ADOTTA DIN L-AZZJONI KONĠUNTA:

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Artikolu 1

Člen 1

1. Sabiex isaħħu l-azzjoni effettiva kontra l-kriminalità organizzata, l-Istati Membri għandhom jiżguraw li l-ebda riżerva ma tittieħed jew titwettaq fir-rigward ta' l-Artikoli li ġejjin tal-Kunsill ta' l-1990 tal-Konvenzjoni Ewropea fuq il-Laundering, it-Tfittxija, is-Sekwestru u l-Konfiska ta' Qligħ miksuba mill-kriminalità (minn issa 'il quddiem hekk imsejħa "il-Konvenzjoni ta' l-1990"):

1. Da bi izboljšale učinkovitost ukrepov proti organiziranemu kriminalu, države članice zagotovijo, da ne bodo imele ali podpirale nobenih pridržkov v zvezi z naslednjimi členi Konvencije Sveta Evrope iz leta 1990 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (v nadaljnjem besedilu "Konvencija iz leta 1990"):

(a) l-Artikolu 2: Sakemm ir-reat jista' jiġi kkastigat bid-deprivazzjoni tal-libertà jew ordni ta' detenzjoni ta' massimu ta' iżjed minn sena;

(a) členom 2: če se prekršek kaznuje z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom z najdaljšim trajanjem več kot eno leto;

(b) l-Artikolu 6: Sakemm huma ikkonċernati reati serji. Dawn ir-reati għandhom f'kull każ jinkludu reati li jistgħu jiġu kkastigati b'deprivazzjoni tal-libertà jew ordni ta' detenzjoni ta' massimu ta' iżjed minn sena, jew, fil-każ ta' dawk l-Istati li għandhom limitu minimu għar-reati fis-sistema legali tagħhom, reati li jistgħu jiġu kkastigati b'deprivazzjoni tal-libertà jew ordni ta' detenzjoni ta' minimu ta' izjed minn sitt xhur.

(b) členom 6: če gre za težje prekrške. Takšni prekrški v vsakem primeru vključujejo prekrške, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom z najdaljšim trajanjem več kot eno leto, ali, v zvezi s tistimi državami, ki imajo najnižji prag za prekrške v svojem pravnem sistemu, prekrške, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom z najkrajšim trajanjem več kot šest mesecev.

Punt (a) m'għandux jaffettwa riservi dwar il-konfiska ta' qligħ miġjuba minn reati li jistgħu jkunu kkastigati taħt il-leġislazzjoni tat-tassazzjoni.

Točka (a) ne vpliva na pridržke v zvezi z zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki se kaznuje po davčni zakonodaji.

2. Kull Stat Membru għandu jiżgura li l-legiżlazzjoni u l-proċeduri tiegħu dwar il-konfiska ta' qligħ miskuba mill-kriminalità jippermettu ukoll il-konfiska ta' propjetà li l-valur tagħha jikkorrispondi ma' dan il-qligħ, kemm fi proċeduri purament domestiċi kif ukoll fi proċedimenti li nbdew fuq talba ta' Stat Membru ieħor, inklużi talbiet għall-infurzar ta' mandati ta' konfiska barranija. Madanakollu, l-Istati Membri jistgħu jeskludu il-konfiska ta' propjetà li l-valur tagħha jikkorrispondi ma' dak tal-qligħ mill-kriminalità f'każijiet żgħar. Il-kliem "propjetà", "qligħ", u "konfiska" għandhom l-istess tifsira bħal dik fl-Artikolu 1 tal-Konvenzjoni ta' l-1990.

2. Vsaka država članica zagotovi, da njena zakonodaja in postopki o zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, omogoča tudi zaplembo premoženja, ki po vrednosti ustreza takšni premoženjski koristi, tako v domačih postopkih kot v postopkih, ki se začnejo na zaprosilo druge države članice, vključno z zaprosili za izvršitev tujih odredb o zaplembi. Države članice lahko v lažjih primerih izključijo zaplembo premoženja, ki po vrednosti ustreza premoženjski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem. Besede "premoženje", "premoženjska korist" in "zaplemba" imajo enak pomen kot v členu 1 Konvencije iz leta 1990.

3. Kull Stat Membru għandu jiżgura li l-leġislazzjoni u l-proċeduri tiegħu jistgħu jippermettu l-identifikazzjoni u r-rintraċċar ta' qligħ li hu suspettat li nkiseb mill-kriminalità fuq talba ta' Stat Membru ieħor fejn hemm raġonevoli tajba sabiex ikun issuspettat li ġie kommess xi reat kriminali. Din il-leġislazzjoni u dawn il-proċeduri għandhom jippermettu li tiġi mogħtija għajnuna mill-bidu nett ta' l-investigazzjoni, u għal dan il-għan, l-Istati Membri għandhom jippruvaw jirrestrinġu l-użu tagħhom tar-raġunjiet għal rifjut fir-rigward ta' Stati Membri oħra taħt il-paragrafi 2 u 3 ta' l-Artikolu 18 tal-Konvenzjoni ta' l-1990.

3. Vsaka država članica zagotovi, da ji njeni predpisi in postopki na zaprosilo druge države članice omogočajo identifikacijo in sledenje premoženjske koristi, za katero obstaja utemeljen sum, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, če obstaja razlog za utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Takšni predpisi in postopki morajo omogočiti, da se nudi pomoč v začetnih fazah preiskave, in v ta namen si bodo države članice prizadevale omejiti svojo uporabo neobveznih razlogov za odklonitev v zvezi z drugimi državami članicami po odstavkih 2 in 3 člena 18 Konvencije iz leta 1990.

Artikolu 2

Člen 2

1. Fl-istruttura ta' kif taħdem in-Network Ġudizzjarja Ewropea, kull Stat Membru għandu jipprepara gwida faċli għal min jużaha, li tinkludi fiha informazzjoni dwar minn fejn jista' jinkiseb parir, filwaqt li turi biċ-ċar l-għajnuna li jista' jipprovdi biex jiġu identifikati, rintraċċati, iffriżati jew issekwestrati u ikkonfiskati ingħodda u qligħ mill-kriminalità. Din il-gwida għandha tinkludi fiha wkoll kull restrizzjoni importanti fuq din l-għajnuna u l-informazzjoni li Stati li jagħmlu t-talba għandhom jipprovdu.

1. V okviru delovanja Evropske pravosodne mreže vsaka država članica pripravi uporabniku prijazen priročnik s podatki o tem, kje dobiti nasvet o pomoči, ki se jo lahko zagotovi pri identifikaciji, sledenju, zamrznitvi ali zasegu in zaplembi predmetov in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Priročnik vključuje tudi vse pomembne omejitve glede tovrstne pomoči in podatke, ki bi jih morale zagotoviti države prosilke.

2. Il-gwidi msemmija fil-paragrafu 1 għandhom jintbagħtu lis-Segretarjat Ġenerali tal-Kunsill ta' l-Unjoni Ewropea u dan għandu jittraduċihom fil-lingwi uffiċjali ta' l-istituzzjonijiet tal-Komunità Ewropea. Is-Segretarjat Ġenerali għandu jqassam il-gwidi lil l-Istati Membri, lin- Network Ġudizzjarju Ewropew u lill-Europol.

2. Priročniki, omenjeni v odstavku 1, se pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije in se prevedejo v uradne jezike institucij Evropske skupnosti. Generalni sekretariat priročnike razdeli državam članicam, Evropski pravosodni mreži in Europolu.

3. Kull Stat Membru għandu jiżgura li l-gwida msemmija fil-paragrafu 1 tinżamm aġġornata u li kull tibdil jintbagħat lis-Segretarjat Ġenerali tal-Kunsill għat-traduzzjoni u d- distribuzzjoni skond il-paragrafu 2.

3. Vsaka država članica zagotovi, da se priročnik, omenjen v odstavku 1, posodablja in da se vse spremembe pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta zaradi prevoda in razdeljevanja v skladu z odstavkom 2.

Artikolu 3

Člen 3

L-Istati Membri għandhom jagħtu l-istess prijorità għal kull talba mill-Istati Membri li għandha x'taqsam ma' l-identifikazzjoni ta' assi, rintraċċar, iffriżar jew sekwestru, u konfiska bħal dik mogħtija lill-mizuri bħal dawn fi proċedimenti domestiċi.

Države članice vsa zaprosila drugih držav članic, ki se nanašajo na identifikacijo, sledenje, zamrznitev ali zaseg in zaplembo sredstev, obravnavajo enako prednostno kot tovrstne ukrepe v notranjih postopkih.

Artikolu 4

Člen 4

1. L-Istati Membri għandhom jinkoraġġixxu il-kuntatt dirett bejn l-investigaturi, il-maġistrati ta' l-investigazzjoni, u l-prosekuturi ta' l-Istati Membri waqt li jagħmlu użu xieraq minn arranġamenti ta' koperazzjoni disponibbli, sabiex jiżguraw li talbiet għall-għajnuna minn mezzi fomali ma jsirux jekk mhux neċessarji. Meta talba formali hija neċessarja, l-Istat li jagħmel din it-talba għandu jiżgura li din hija ppreparata kif suppost u li tissodisfa r-rekwiżiti ta' l-Istat li lilu qed issir it-talba.

1. Države članice spodbujajo neposredne stike med preiskovalci, preiskovalnimi sodniki in tožilci držav članic, pri čemer ustrezno uporabljajo razpoložljive dogovore o sodelovanju, z namenom da zagotovijo, da pomoč po formalnih poteh ne bi bila uporabljena po nepotrebnem. Kadar je formalno zaprosilo potrebno, država prosilka zagotovi, da je ustrezno pripravljeno in izpolnjuje vse pogoje zaprošene države.

2. Fejn mhux possibbli li ssir talba għall-għajnuna fil-forma mistennija mill-Istat li qiegħed ipoġġi t-talba, l-Istat li qiegħed issirlu t-talba għandu jipprova jissodisfa din it-talba b'xi mod ieħor, wara konsulta xierqa ma' l-Istat li jagħmel it-talba, filwaqt li jirrispetta l-leġislazzjoni nazzjonali u l-obbligi internazzjonali.

2. Če zaprosilu za pomoč ni mogoče ugoditi na način, kot ga pričakuje država prosilka, zaprošena država po posvetu z državo prosilko poskuša zaprosilu ugoditi na drugačen način, pri čemer v celoti spoštuje nacionalne predpise in mednarodne obveznosti.

3. L-Istati Membri għandhom jissottomettu t-talbiet għall-għajnuna minn meta n-natura preċiża ta' l-għajnuna meħtieġa hija identifikata u, fejn talba hija immarkata "urġenti" jew hemm terminu perentorju, għandha tingħata spjegazzjoni għall-urġenza jew it-terminu perentorju.

3. Države članice zaprosila za pomoč predložijo takoj, ko je znana natančna narava zaprošene pomoči, in če je zaprosilo označeno kot "nujno" ali je naveden rok, razložijo razloge za nujnost ali rok.

Artikolu 5

Člen 5

1. L-Istati Membri għandhom, fejn mhux kontra l-liġijiet tagħhom, jieħdu l-passi kollha neċessarji sabiex inaqqsu r-riskju li l-assi jinxterrdu. Dawk il-passi għandhom jinkludu dawk il-miżuri neċessarji biex jiżguraw li assi li huma s-soġġett ta' talba minn Stat Membru ieħor jistgħu jiġu iffriżati jew issekwestrati bi prontezza sabiex talba għall-konfiska magħmula wara ma tigix sfrattata.

1. Države članice, če to ni v nasprotju z njihovim pravom, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zmanjševanje tveganja, da bi se sredstva razpršila. Ti ukrepi vključujejo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje, da se sredstva, na katera se nanaša zaprosilo druge države članice, lahko čim prej zamrznejo ali zasežejo, da bi bilo pozneje mogoče ugoditi zaprosilu za zaplembo.

2. Fejn, waqt li tkun qiegħda tingħata l-għajnuna legali mitluba f'parti mill-Istat Membru, jinqala' l-bżonn li jsiru iżjed inkjesti f'partijiet oħra ta' l-istess Stat Membru, l-Istat Membru għandu, fejn mhux kontra il-ligijiet tiegħu, jieħu l-passi kollha possibbli sabiex l-għajnuna neċessarja tingħata mingħajr il-bżonn ta' preparazzjoni ta' ittra għall-talba oħra.

2. Če se med izvrševanjem zaprosila za pravno pomoč na enem območju države članice pojavi potreba po nadaljnjem poizvedovanju na drugem območju te države članice, država članica, če to ni v nasprotju z njenim pravom, sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje potrebne pomoči, ne da bi bilo treba zato sestaviti novo zaprosilo.

3. Fejn l-eżekuzzjoni ta' talba twasssal għall-bżonn li jsiru iżjed inkjesti fuq punti relatati, u l-Istat li qiegħed jagħmel joħroġ ittra għall-talba supplementarja, l-Istat li qiegħed issirlu t-talba għandu, fejn mhux kontra l-liġijiet tiegħu, jieħu l-passi kollha possibbli biex iħaffef l-eżekuzzjoni ta' din it-talba supplementari.

3. Če se med izvrševanjem zaprosila pojavi potreba po nadaljnjih preiskavah o povezani zadevi in država prosilka izda dodatno zaprosilo, zaprošena država, če to ni v nasprotju z njenim pravom, sprejme vse potrebne ukrepe, da pospeši izvrševanje takšnega dodatnega zaprosila.

Artikolu 6

Člen 6

1. L-Istati Membri għandhom jiżguraw li hemm arranġamenti sabiex il-ġudizzjarju tagħhom ikun familjari ma' l-aħjar prattika fil-koperazzjoni internazzjonali dwar l-identifikazzjoni, ir-rintraċċar, l-iffriżar jew is-sekwestru, u l-konfiska ta' l-għodda u l-qligħ mill-kriminalità.

1. Države članice zagotovijo ureditev za seznanjanje svojih pravosodnih organov z najboljšimi praksami v mednarodnem sodelovanju za identifikacijo, sledenje, zamrznitev ali zaseg in zaplembo predmetov in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

2. L-Istati Membri għandhom jiżguraw li formazzjoni xierqa, li tirrifletti l-aħjar prattika prattika l-aktar addattati, tiġi ipprovduta lill-investigaturi, il-maġistrati ta' l-investigazzjoni, il-prosekuturi u l-uffiċjali oħra kollha li għandhom x'jaqsmu mal-koperazzjoni internazzjonali fis-setturi tal-identifikazzjoni, ir-rintraċċar, l-iffriżar jew is-sekwestru u l-konfiska.

2. Države članice zagotovijo ustrezno izobraževanje, ki odraža najboljšo prakso, za vse svoje preiskovalce, preiskovalne sodnike, tožilce in druge državne uradnike, ki so povezani z mednarodnim sodelovanjem pri identifikaciji, sledenju, zamrznitvi ali zasegu in zaplembi sredstev.

3. Il-Presidenza u l-Istati Membri interessati, f'koperazzjoni xierqa man-Network Ġudizzjarju Ewropew u l-Europol, għandhom jorganizzaw kif hu neċessarju laqgħat għall-uffiċjali mill-Istati Membri u prattikanti oħra involuti biex jippromwovu u jiżviluppaw l-aħjar prattika u jinkoraġġixxu l-kompatibilità tal-proċeduri.

3. Predsedstvo in zainteresirane države članice, v sodelovanju z Evropsko pravosodno mrežo in Europolom, po potrebi organizirajo seminarje za državne uradnike iz držav članic in druge strokovnjake, z namenom okrepiti in razvijati najboljšo prakso ter spodbuditi skladnost postopkov.

Artikolu 7

Člen 7

Il-Kunsill għandu, qabel l-aħħar tas-sena 2000, jirrevedi din l-Azzjoni Konġunta fid-dawl tar-riżultati ta' l-operazzjoni ta' l-Azzjoni Konġunta tal-5 ta' Diċembru 1997 li tistabbilixxi l-mekkaniżmu għall-valutazzjoni ta' l-applikazzjoni u l-implimentazzjoni fuq livell nazzjonali ta' l-impenni internazzjonali fil-ġlieda kontra l-kriminalità organizzata.

Svet pred letom 2000 pregleda ta Skupni ukrep glede na rezultate delovanja Skupnega ukrepa z 5. decembra 1997 o mehanizmu za vrednotenje uporabe in izvajanje mednarodnih prizadevanj za boj proti organiziranemu kriminalu na nacionalni ravni.

Artikolu 8

Člen 8

1. Bla ħsara għall-paragrafu 2, l-Istati Membri għandhom jieħdu l-passi kollha neċessarji biex jimplimentaw din l-Azzjoni Konġunta hekk kif tidħol fis-seħħ, u għandhom jiżguraw li l-awtoritajiet lokali u nazzjonali relevanti jsiru jafu bil-kontenut tagħha.

1. V skladu z odstavkom 2 države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje tega Skupnega ukrepa takoj po njegovi uveljavitvi in zagotovijo, da se ustrezni državni in lokalni organi seznanijo z njegovo vsebino.

2. Proposti xierqa għall-implimentazzjoni ta' l-Artikolu 1 għandhom jingħataw mill-Istati Membri fi żmien tlett snin minn meta tidħol fis-seħħ din l-Azzjoni Konġunta għall-konsiderazzjoni minn awtoritajiet kompetenti bil-għan li jiġu adottati.

2. Države članice pristojnim organom predložijo ustrezne predloge za izvajanje člena 1 v roku treh let od uveljavitve tega Skupnega ukrepa, da bi jih bilo mogoče sprejeti.

Artikolu 9

Člen 9

Din l-Azzjoni Konġunta għandha tiġi ppubblikata fil-Ġurnal Uffiċjali u għandha tidħol fis-seħħ fil-ġurnata tal-pubblikazzjoni tagħha.

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu in začne veljati z dnem objave.

Magħmula fi Brussel, it-3 Diċembru 1998.

V Bruslju, 3. decembra 1998

Għall-Kunsill

Za Svet

Il-President

Predsednik

K. Schlögl

K. Schlögl

[1] ĠU L 344, TAL-15.12.1997, P. 7.

[1] UL L 344, 15.12.1997, str. 7.

[2] ĠU L 99, TAL-31.3.1998, P. 8.

[2] UL L 99, 31.3.1998, str. 8.

[3] ĠU L 166, TAT-28.6.1991, P. 77.

[3] UL L 166, 28.6.1991, str. 77.

[4] ĠU L 342, TAL-31.12.1996, P. 6.

[4] UL L 342, 31.12.1996, str. 6.

[5] ĠU L 191, TAS-7.7.1998, P. 4.

[5] UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

--------------------------------------------------

--------------------------------------------------