[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

[pic] | COMMISSION OF THE EUROPEAN COMMUNITIES |

Bruselj, 21.9.2006

Brussels, 21.9.2006

COM(2006) 514 konč.

COM(2006) 514 final

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE COUNCIL, THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE

o izvajanju Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo

on the implementation of Directive 1997/7/EC of the European Parliament and of the Council of 20 May 1997 on the Protection of Consumers in respect of Distance Contracts

UVOD

PREFACE

Namen tega sporočila je poročati Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o izvajanju Direktive 1997/7/ES o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo v državah članicah.

The purpose of this Communication is to report to the Council, the European Parliament and the European Economic and Social Committee on the implementation of Directive 1997/7/EC on the Protection of Consumers in respect of Distance Contracts by the Member States .

Sporočilo vsebuje v Prilogi II tudi vprašalnik za javno posvetovanje. V tej prilogi so navedeni tudi cilji vprašalnika in postopek odgovarjanja nanj.

It also sets out a questionnaire for public consultation at Annex II. The aims of the questionnaire and the procedure for answering it can also be found in this Annex.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE COUNCIL, THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE

o izvajanju Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (Besedilo velja za EGP)

on the implementation of Directive 1997/7/EC of the European Parliament and of the Council of 20 May 1997 on the Protection of Consumers in respect of Distance Contracts (Text with EEA relevance)

KAZALO

TABLE OF CONTENTS

UVOD 2

PREFACE 2

1. Uvod 4

1. Introduction 4

2. Glavne določbe Direktive 4

2. The Main Provisions of the Directive 5

3. Opredelitve – člen 2 6

3. Definitions – Article 2 6

4. Področje uporabe – izjeme iz člena 3 6

4. Scope of Application – Article 3 exemptions 7

5. Zahteve glede predhodnih informacij – člen 4 8

5. Prior information requirements – Article 4 8

6. Pisna potrditev informacij – člen 5 9

6. Written confirmation of information – Article 5 9

7. Pravica do odstopa – člen 6 9

7. Right of withdrawal – Article 6 10

8. Izpolnitev pogodbe – člen 7 11

8. Performance – Article 7 11

9. Omejitve uporabe nekaterih sredstev za komuniciranje na daljavo – člen 10 11

9. Restrictions on the use of certain means of distance communication – Article 10 12

10. Sklepi 12

10. Conclusions 12

PRILOGA I 13

ANNEX I 13

PRILOGA II 15

ANNEX II 15

PRILOGA III 19

ANNEX III 18

PRILOGA IV 20

ANNEX IV 19

1. UVOD

1. INTRODUCTION

Vse države članice so Direktivo 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo[1] („Direktiva“) prenesle v nacionalno zakonodajo (glej Prilogo I). Komisija bo v tem dokumentu („Poročilo“) poročala o izvajanju Direktive, kakor je predvideno v njenem členu 15(4)[2]. Komisija je z izpolnjevanjem člena 15(4) prvotno zamujala zaradi poznega prenosa v nekaterih državah članicah EU-15. Komisija se je odločila za preložitev objave Poročila na obdobje po pristopu 10 novih držav članic, da bi Poročilo tako zajemalo stanje v vseh 25 državah članicah.

All Member States have transposed Directive 1997/7/EC of the European Parliament and of the Council of 20 May 1997 on the Protection of Consumers in respect of Distance Contracts[1] (“the Directive”) into national law (see Annex I). In this document (the “Report”), the Commission will report on the implementation of the Directive, as provided by its Article 15(4)[2]. Delays in compliance by the Commission with Article 15(4) were initially due to late transposition by some of the 15 Member States. The Commission decided to postpone publication of the Report till after the accession of the 10 Member States, in order to produce a Report which covers the situation in all 25 Member States.

Poročilu (Priloga II) je priložen vprašalnik („vprašalnik“). Ta vprašalnik je namenjen posvetovanju z zainteresiranimi strankami o različnih vprašanjih v zvezi z Direktivo. Komisija bo zlasti preučila, ali so nacionalne razlike pri prenosu, ki izhajajo iz zakonodajnih možnosti v Direktivi in uporabe minimalne klavzule v členu 14, na podlagi katere lahko države članice uvedejo ali obdržijo bolj stroge določbe, v kolikor so združljive s Pogodbo, da bi zagotovile višjo raven varstva potrošnikov, vplivale na notranji trg ter zaupanje podjetij in potrošnikov v čezmejni trgovini.

A questionnaire (the “Questionnaire”) is annexed to this Report (Annex II). The aim of this Questionnaire is to consult interested parties on a number of issues related to the Directive. In particular, the Commission will look at whether the national divergences in transposition, emanating from the regulatory options in the Directive and the use of the minimum clause at Article 14 which states that Member States may introduce or maintain more stringent provisions to ensure a higher level of consumer protection as long as these measures are compatible with the Treaty, have had an impact on the Internal Market and affected business and consumer confidence in cross border trade.

Komisiji meni, da predložitev kakršnega koli predloga za spremembo Direktive ni primerna, dokler diagnostična faza pregleda pravnega reda Evropskih skupnosti o varstvu potrošnikov („pravni red“) ni končana (glej Prilogo III). Namen tega pregleda je oceniti možne pomanjkljivosti glede varstva potrošnikov, zlasti glede novih praks in tehnik trženja, kot sta medmrežje in mobilna trgovina, in ugotoviti nedoslednosti med različnimi direktivami o varstvu potrošnikov, za katere se izvaja pregled. Komisija bo na podlagi izida posvetovanj, ki jih bo sprožil vprašalnik, in rezultatov pregleda preučila potrebo po nadaljnjih zakonodajnih pobudah na področju prodaje na daljavo v skladu s cilji bolje oblikovanih predpisov, za katere si Komisija prizadeva v smislu poenostavitve zakonodajnega okolja[3].

The Commission does not consider it appropriate to put forward any proposal for revising the Directive until the diagnostic phase of the review of the consumer acquis communautaire ( the “acquis” ) is concluded (see Annex III). This review aims at assessing possible failings in terms of consumer protection, in particular in the light of new marketing practices and technologies, such as internet and mobile commerce, and identifying inconsistencies between the different consumer directives under review. On the basis of the outcome of the consultation launched by the Questionnaire and of the results of the review, the Commission will consider the need for further legislative initiatives in the field of distance selling in accordance with the better regulation objectives pursued by the Commission in terms of simplification of the regulatory environment[3].

Komisija je pri preverjanju prenosov Direktive v nacionalno zakonodajo pogosto uporabljala prevode. Nekatere težave pri prenosih v nacionalno zakonodajo, navedene v tem poročilu, lahko zato izhajajo iz težav pri prevajanju.

In considering the national transpositions of the Directive, the Commission has often made use of translations. Some of the national transposition problems identified in this Report may therefore emanate from translation problems.

2. GLAVNE DOLOčBE DIREKTIVE

2. THE MAIN PROVISIONS OF THE DIRECTIVE

Cilj Direktive je zagotoviti, da potrošniki, ki kupujejo blago ali storitve prek sredstev za prodajo na daljavo, torej brez neposrednega stika s ponudnikom, niso v slabšem položaju od potrošnikov, ki opravijo nakup v neposrednem stiku s ponudnikom.

The Directive aims at ensuring that consumers, who buy goods or services via distance selling means, hence without any face-to-face contact with the supplier, are in no worse a position than consumers purchasing with face-to-face contact.

Direktiva zajema blago in storitve. Vendar člen 3 Direktive omejuje njeno uporabo tako, da nekatere vrste pogodb izvzame iz vseh ali nekaterih določb Direktive. Te izjeme so upravičene na podlagi narave ustreznega blaga ali storitev. Finančne storitve so v te izjeme vključene zaradi svoje zapletenosti in vrednosti in so zajete v Direktivi o trženju finančnih storitev na daljavo 2002/65/ES[4], za katero se bo v bližnji prihodnosti prav tako opravil pregled[5]. Zato to poročilo finančnih storitev ne zajema. Pregled Direktive 2002/65/ES pa bo vseeno upošteval ustrezne ugotovitve pregleda te direktive (npr. ugotovitve o „trajnem sredstvu za informiranje“).

The Directive covers both goods and services. However, Article 3 limits the application of the Directive by excluding certain types of contracts from all or some of the Directive’s provisions. These exemptions are justified on the basis of the nature of the underlying goods or services. Financial services, due to their complexity and their value, are amongst these exemptions and have been covered in the Distance Marketing of Financial Services Directive 2002/65/EC[4], which will also undergo a review in the near future[5]. For this reason, financial services will not be covered in this Report. The review of Directive 2002/65/EC will nevertheless take into account the relevant findings of the review of this Directive (e.g. findings on “durable medium”).

Člen 4 Direktive navaja informacije, ki jih mora dobiti potrošnik pred sklenitvijo pogodbe pri prodaji na daljavo. Te informacije ustrezajo tistim, ki bi bile na voljo potrošniku, če bi opravil svoj nakup neposredno pri ponudniku, npr. glavne značilnosti blaga ali storitev in cena blaga ali storitev, vključno z davki. Direktiva določa tudi način in roke za zagotavljanje teh informacij.

Article 4 of the Directive lists information the consumer must be supplied with before entering into a distance contract. This information corresponds to information which would be available to a consumer if he were purchasing face-to-face e.g. main characteristics of the goods or services and price including taxes. The Directive also prescribes the manner in which this information is to be given and its timing.

Za varstvo potrošnikov po sklenitvi pogodbe člen 5 določa, da je treba potrošniku vedno posredovati naslov, na katerega lahko naslovi pritožbo. To zahtevo je treba izpolniti v pisni obliki ali v obliki drugega trajnega sredstva za informiranje v določenem časovnem okviru. Poleg tega je treba na podlagi člena 5(1) na ta način v večini primerov potrditi večino predhodnih informacij, vključno z dodatnimi informacijami, ki so pomembne po sklenitvi pogodbe, npr. informacije o servisih in obstoječih garancijah.

To protect consumers after conclusion of the contract, Article 5 provides that a consumer must always be given an address to which he can complain. This requirement must be fulfilled in writing or in another durable medium within a specific timeframe. In addition, under Article 5(1) most of the prior information, along with extra information which is relevant after the contract has been entered into e.g. existing after sales services and guarantees, is also to be confirmed in this way in most circumstances.

Ker potrošnik, ki kupuje blago ali storitve na daljavo, pri naročanju ne more v celoti oceniti, ali njegov nakup ustreza njegovim potrebam, daje Direktiva potrošniku pravico do odstopa od pogodbe v najmanj sedmih delovnih dneh. Potrošniku odločitve za uveljavljanje te pravice ni treba utemeljiti. Potrošnik pri tem ne plača nobene kazni, vsi plačani zneski pa se mu čimprej povrnejo. Zaračuna se mu lahko samo strošek vračila blaga. Na podlagi člena 6(3) potrošnik za nekatero blago in storitve zaradi njihove narave (npr. pokvarljivo blago) ne more uveljavljati pravice do odstopa.

Since a consumer who buys goods or services at a distance cannot fully assess whether his purchase corresponds to what he needs when making the order, the Directive contains a right of withdrawal of at least 7 working days. In exercising this right, the consumer does not have to justify his decision. He should not incur any penalty, and must be refunded promptly. He may only be charged for the cost of return. Under Article 6(3), certain goods and services are exempted from the right of withdrawal due to their nature (e.g. perishable goods).

Direktiva varuje potrošnike tudi pred prevelikimi zamudami pri izpolnjevanju pogodbe. Zato mora na podlagi člena 7 ponudnik izpolniti pogodbo v tridesetih dneh od dneva, ko mu je kupec poslal naročilo. Države članice pa imajo diskrecijo, da uvedejo določbe o zamenjavi blaga ali storitev, kadar prvotno naročenega blaga ali storitev ni na voljo. Kadar države članice te diskrecije ne uveljavijo ali ponudnik ne zagotovi zamenjave, je potrošnik upravičen do povračila celotnega zneska v 30 dneh.

The Directive also protects consumers from excessive delays in performance. Hence under Article 7, the contract must be performed within 30 days of the day after the order was sent to the supplier. Discretion was granted to Member States to introduce provisions on replacement goods or services where those originally ordered are unavailable. Where this discretion has not been exercised or a supplier does not provide a replacement, a consumer is entitled to a full refund within 30 days.

Na podlagi člena 10 lahko ponudnik uporablja telefaks ali avtomatsko napravo za klicanje le s predhodnim soglasjem potrošnika. Ostala sredstva za komuniciranje na daljavo se lahko uporabljajo le, kadar potrošnik temu ne nasprotuje.

Article 10 requires the prior consent of the consumer when a supplier makes use of a fax machine or automatic calling machine. Other means of distance communication can only be used where there is no objection from the consumer.

To poročilo ne zajema določb iz člena 9 o nenaročenem blagu ali storitvah, saj bo te zamenjal in v celoti uskladil člen 15 Direktive o nepoštenih poslovnih praksah[6]. V okviru tega poročila se prav tako ne bo razpravljalo o določbah iz člena 8 o plačilu s kartico, saj trenutno potekajo pogajanja o predlogu Komisije o plačilnih storitvah[7], ki predlaga črtanje člena 8. Določbe o varstvu (člen 11) se bodo obravnavale v širšem okviru pregleda in dela Komisije v zvezi z varstvom.

This Report does not cover the provisions at Article 9 on inertia selling since these will be replaced and fully harmonised by Article 15 of the Unfair Commercial Practices Directive (UCP)[6]. The provisions of Article 8 on payment by card will also not be discussed in the context of this Report in the light of the ongoing negotiations on the Commission Proposal on Payment Services[7] which proposes the deletion of Article 8. The provisions on redress (Article 11) will be considered in the broader context of the review and the Commission’s work on redress.

3. OPREDELITVE – čLEN 2

3. DEFINITIONS – ARTICLE 2

Člen 2 opredeljuje ključne pojme, ki se uporabljajo v celotnem besedilu Direktive. Opredelitvi „ potrošnika “ in „ ponudnika “ nista specifični za zakonsko urejanje prodaje na daljavo in bosta obravnavani v širšem okviru pregleda pravnega reda.

Article 2 defines key terms used throughout the Directive. The definition of “ consumer ” and “ supplier ” are not specific to the regulation of distance sales and will be considered in the broader context of the review of the acquis.

Opredelitev „pogodbe pri prodaji na daljavo“ v členu 2(1) ni povzročila posebnih težav. Na splošno so države članice besedilu Direktive sledile sorazmerno natančno. Čeprav Komisija ni prejela posebnih pritožb v zvezi s pojmom „ organiziranega programa za ponujanje blaga ali storitev na daljavo“ , se po njenem mnenju potrošniki morda ne zavedajo, da Direktiva ne velja, kadar ponudnik trguje na daljavo na ad-hoc osnovi. Morda nekatere države članice, vključno s Francijo, Latvijo in Slovaško, tega pojma v svojo nacionalno zakonodajo niso prenesle zato, da bi premostile to težavo.

The definition of “ distance contract ” at Article 2(1) has not given rise to specific problems. Member States have generally followed the wording of the Directive relatively faithfully. Although the Commission has not received specific complaints concerning the notion of “organised distance sales or service provision scheme” , it feels that consumers may not be aware that the Directive does not apply where a supplier trades at a distance on an ad-hoc basis. Several Member States including France, Latvia and Slovakia have not transposed this notion, maybe to overcome this problem.

Komisija meni, da je trenutna opredelitev „sredstev za komuniciranje na daljavo“ dovolj prožna, da zajame nova sredstva za komuniciranje na daljavo, kot je m-trgovina (tj. trgovina na podlagi storitev kratkih sporočil). Vseeno pa morajo nekatere države članice prenos te opredelitve pojasniti. Zdi se na primer, da je Češka izključila „korespondenco“ .

The Commission believes that the current definition of “means of distance communication” is flexible enough to cover new means of distance communication such as m-commerce (i.e. commerce undertaken by short message service). Its transposition nevertheless needs to be clarified with certain Member States. The Czech Republic, for instance, appears to have excluded “correspondence”.

Češka, Danska, Nemčija, Francija, Grčija, Latvija, Poljska, Švedska, Avstrija, Slovaška in Slovenija Komisiji niso predložile dokazov o prenosu opredelitve „ operaterja sredstev za komuniciranje“ , medtem ko morajo Španija, Litva, Malta in Nizozemska svoj prenos pojasniti.

The Czech Republic, Denmark, Germany, France, Greece, Latvia, Poland, Sweden, Austria, Slovakia and Slovenia have not provided the Commission with a transposition of the definition of “operator of means of distance communication” whereas Spain, Lithuania, Malta and the Netherlands’ transpositions need to be clarified.

Dodatna vprašanja v zvezi z opredelitvami bodo po potrebi obravnavana v drugih delih tega poročila.

Further questions relating to definitions will appear in other parts of this Report, as and when they arise.

4. PODROčJE UPORABE – IZJEME IZ čLENA 3

4. SCOPE OF APPLICATION – ARTICLE 3 EXEMPTIONS

Člen 3 Direktive omejuje njeno uporabo, tako da nekatere pogodbe pri prodaji na daljavo izvzame iz vseh ali nekaterih določb Direktive. Komisija mora ugotoviti, ali so izjeme še ustrezne ali pa jih je treba spremeniti, razširiti ali razveljaviti. To poročilo obravnava številne težave, s katerimi se srečuje Komisija.

Article 3 limits the scope of the Directive by excluding certain distance contracts from all or part of the Directive’s provisions. The Commission needs to establish whether the exemptions are still appropriate, whether they need to be revised, expanded or repealed. This Report will consider a number of problems encountered by the Commission.

Države članice so te izjeme v nacionalno zakonodajo prenesle na različne načine. Zdi se na primer, da je Nizozemska izključila samo gradnjo nepremičnin, ne pa njihove prodaje.

Member States have transposed these exemptions in different ways. For example, the Netherlands only appear to have excluded the construction of immovable property but not its sale.

Komisija je naletela na številna vprašanja, ki jih je treba pojasniti. Belgija na primer Komisiji ni predložila dokazov o prenosu izjem iz člena 3 v nacionalno zakonodajo, razen za finančne storitve. Komisija je seznanjena, da so bile vsaj nekatere od teh prenesene.

The Commission has encountered a number of issues needing clarification. For instance, Belgium has not provided the Commission with its transposition of the exemptions at Article 3, except for financial services. The Commission knows that at least some of these have been transposed.

Španija in Luksemburg poleg izjem iz člena 3 v svoji nacionalni zakonodaji o prodaji na daljavo predvidevata tudi splošne izjeme za elektronsko sklenjene pogodbe, čeprav Direktiva o elektronskem poslovanju[8] določa, da ne posega v Direktivo.

In addition to the exemptions provided for in Article 3, Spain and Luxembourg provide in their national distance selling legislation for general exemptions for contracts concluded by electronic means although the E-commerce Directive[8] specifies that it is without prejudice to the Directive.

Morda bo treba pojasniti razmerje med Direktivo o časovnem zakupu[9] ter Direktivo in pomenom „nepremičninsko-lastniške pravice“. Nekatere države članice, vključno z Madžarsko, Dansko, Slovenijo in Združenim kraljestvom, so časovni zakup v celoti ali delno izrecno izključile iz obsega svojega prenosa na podlagi izjem, medtem ko druge niso.

The relationship between the Timeshare Directive[9] and the Directive and the meaning of “ immovable property rights ” may need to be clarified. Some Member States including Hungary, Denmark, Slovenia and the UK have expressly excluded timeshare fully or in part from the scope of their transposition under the exemptions whilst others have not.

Večja priljubljenost sprotnih (on-line) dražb je od sprejetja Direktive privedla do znatnega povečanja števila pritožb potrošnikov. Medtem ko so bile spletne strani, kot je eBay, prvotno namenjene izmenjavi rabljenega blaga med potrošniki, se vse bolj uporabljajo za izmenjavo novega blaga med podjetji in potrošniki. Komisija pozna nacionalne sodne prakse v zvezi z vprašanjem, ali so spletne strani, kot je eBay, dražbene hiše in zato izvzete iz Direktive. Preverjanje prenosov je potrdilo potrebo po preučitvi pomena „dražbe“ v nacionalnih zakonodajah. V Franciji na primer je bila izjema omejena na „javne“ dražbe; na Danskem se izjema uporablja za dražbe , organizirane tako, da se jih običajno udeležuje velik del ponudnikov. Zdi se, da so nekatere države članice izjemo prenesle le delno (npr. v Estoniji je izjema za dražbe omejena na neuporabo pravice do odstopa od pogodbe).

The increase in popularity of on-line auctions since the adoption of the Directive has led to a significant rise in consumer complaints. Whereas originally websites such as eBay were geared towards C2C transactions of second hand goods, they are increasingly being used for B2C transactions of new goods. The Commission is aware of national case law on whether websites such as eBay amount to auction houses and are therefore exempted from the Directive. The transposition checks have confirmed the need to look at the meaning of “ auction ” in national laws. In France, for instance, the exemption has been limited to “ public ” auctions; in Denmark the exemption applies to auctions organised in such a way that a large proportion of the bidders normally is present at the place of the auction. Some Member States also appear to have only partially transposed the exemption (e.g. in Estonia, the exemption for auctions is limited to the non application of the right of withdrawal).

Zdi se, da so nekatere države članice razširile delne izjeme iz člena 3(2) na vse določbe Direktive (npr. Slovenija, Češka in Grčija). Zakonodaje drugih držav članic so v zvezi s tem nejasne (npr. Latvija, Finska, Litva, Nizozemska, Slovenija, Danska, Grčija, Poljska in Madžarska). Izjema glede „rednega dostavljavca“ iz prve alinee člena 3(2) bi na primer lahko povzročila težave pri razlagi. Komisijin prevod finske zakonodaje o prodaji na daljavo se nanaša na „redni distribucijski sistem“ , ki je lahko širši pojem. Madžarski prenos člena velja za blago, dnevno dostavljeno potrošniku. Nove razmere na trgu, kot je povečanje števila nakupov prek medmrežja, kažejo na potrebo po ponovni preučitvi te izjeme. V okviru teh izjem se je uporabila tudi minimalna klavzula. Poljski prenos člena se na primer ne nanaša na pijače ali blago za vsakodnevno porabo.

Certain Member States seem to have extended the partial exemptions at Article 3(2) to all the provisions of the Directive (e.g. Slovenia, Czech Republic, and Greece). The laws of others are unclear in this respect (e.g. Latvia; Finland, Lithuania; the Netherlands; Slovenia; Denmark, Greece, Poland, Hungary). For instance, the “ regular roundsmen ” exemption at Article 3(2) first indent may have caused interpretation problems. The Commission’s translation of the Finnish distance selling law refers to “ regular distribution system ” which may be broader. The Hungarian transposition applies to goods delivered daily to the consumer. New market developments such as the rise in internet grocery shopping suggest this exemption may need to be re-examined. Use of the minimum clause has also been made in the context of these exemptions. For instance, the Polish transposition does not refer to beverages or goods for everyday consumption.

Izjema iz druge alinee člena 3(2) je lahko prav tako povzročila težave pri razlagi v številnih državah članicah. Latvija, Litva in Poljska so na primer razširile izjemo na pogodbe, pri katerih se datum za izvedbo pogodbe določi po njeni sklenitvi. Sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Easycar[10], v kateri je Sodišče odločilo, da najem vozila pomeni „prevoz“ v smislu Direktive, navaja, da Direktiva ne zajema nekaterih pogodb pri prodaji na daljavo, ki so jih Komisija in vsaj nekatere države članice predvidele[11]. Pojem „storitev za prosti čas“ je tudi lahko nejasen. To lahko pojasni, zakaj so pravico ponudnikov do neuporabe člena 7(2) za zabavne prireditve na prostem ob posebnih razmerah v nacionalno zakonodajo prenesli samo Ciper, Irska, Portugalska in Združeno kraljestvo. V navedenih državah članicah, kjer se ta izjema uporablja, lahko netočnost pojma „posebnih razmer“ povzroči pravno negotovost za potrošnike in podjetja.

The exemption at Article 3(2) second indent may also have caused interpretation problems in a number of Member States. For example, Latvia, Lithuania and Poland have extended the exemption to contracts where the date for execution is determined after conclusion of the contract. The European Court of Justice ruling in the Easycar[10] case, in which the Court ruled that car hire amounts to “ transport ” within the meaning of the Directive, indicates that the Directive does not cover some distance contracts which the Commission and at least certain Member States intended it to[11]. The concept of “ leisure services ” may also be unclear. This may explain why the right for suppliers not to apply Article 7(2) to outdoor leisure services in specific circumstances has only been transposed by Cyprus, Ireland, Portugal and the United Kingdom. In those Member States where this exemption has been applied, the imprecision of “ specific circumstances ” may create legal uncertainty for both consumers and business.

5. ZAHTEVE GLEDE PREDHODNIH INFORMACIJ – čLEN 4

5. PRIOR INFORMATION REQUIREMENTS – ARTICLE 4

Zahteve glede predhodnih informacij iz člena 4 Direktive odpirajo nekatera pomembna vprašanja razlage.

The prior information requirements set out at Article 4 of the Directive raise some important interpretation questions.

Čeprav je veliko število držav članic preneslo člen 4(1) dobesedno, je večina od njih uporabila tudi minimalno klavzulo za povečanje nacionalnega varstva potrošnikov. Preverjanje prenosov je pokazalo, da so nekatere države članice določene zahteve v svojo zakonodajo prenesle slabo. To poročilo se osredotoča na zahteve, ki so lahko bile slabo prenesene zaradi možnih težav pri razlagi Direktive.

Although a significant number of Member States have transposed Article 4(1) literally, most of them have also used the minimum clause to enhance national consumer protection. The transposition checks have revealed that some requirements have been transposed poorly in some Member States. This Report focuses on those requirements which may have been badly transposed because of possible interpretation problems with the Directive.

Za ustrezno informiranost potrošnikov pri odločanju o sklenitvi transakcije je morda treba ponovno preučiti roke in načine zagotavljanja predhodnih informacij. Pojma „pravočasno pred sklenitvijo vsake pogodbe pri prodaji na daljavo“ iz člena 4(1) in „jasni in razumljivi, v obliki, ki je v vsakem pogledu primerna uporabljenim sredstvom za komuniciranje na daljavo“ iz člena 4(2) sta privedla do različnih razlag. Zdi se na primer, da je treba na Poljskem predhodne informacije zagotoviti pred uporabo sredstva za komuniciranje na daljavo.

The timing and modalities for giving prior information may need to be reconsidered to ensure consumers are adequately informed when deciding whether to enter into a transaction. The notions of “ in good time prior to the conclusion of any contract ” at Article 4(1) and “ in a clear and comprehensible manner in any way appropriate to the means of distance communication used ” at Article 4(2) have led to divergent interpretations. For example, it seems that in Poland prior information must be provided before a means of distance communication is used.

Predhodne informacije glede cene iz člena 4(1)(c) so dober primer tega, kako lahko predhodne informacije vplivajo na to, ali bo potrošnik sklenil transakcijo. Nekatere države članice, vključno z Belgijo in Švedsko, se v svojih prenosih niso izrecno sklicevale na davke. Komisija bo z njimi razčistila, ali so po načelu nacionalne zakonodaje davki vedno vključeni v sklicevanja na ceno. Prav tako bo Komisija ob upoštevanju člena 7(4)(c) Direktive o nepoštenih poslovnih praksah preučila, ali bi se morala Direktiva izrecno sklicevati na druge oblike stroškov za potrošnika, npr. pristojbine za rezervacijo/skladiščenje.

Prior information regarding price at Article 4(1)(c) is a good example of how prior information can determine whether a consumer will enter into a transaction. Some Member States, including Belgium and Sweden have not explicitly referred to taxes in their transposition. The Commission will clarify with them whether it is a principle of national law that taxes are always included in references to price. It will also consider whether the Directive should explicitly refer to other forms of charges made to the consumer e.g. booking/handling fees taking into account Article 7(4)(c) of the UCP.

Komisija se zaveda tudi težav v zvezi s preglednostjo cen in opravljanjem premijskih storitev . Komisija bo preučila, ali je treba določbe Direktive v zvezi s premijskimi storitvami okrepiti, npr. člen 4(1)(g) o predhodnih informacijah glede stroškov uporabe sredstev za komuniciranje na daljavo, če so ti zaračunani po drugi in ne po osnovni stopnji.

The Commission is also aware of problems concerning price transparency and the operation of premium rate services. The Commission will examine whether the provisions of the Directive relevant to premium rate services need to be reinforced e.g. Article 4(1)(g) prior information on the cost of using the means of distance communication when it is calculated at a rate other than the basic rate .

Večina držav članic je uporabila minimalno klavzulo, s katero je predpisala obvezno navedbo naslova za pritožbe (npr. Avstrija, Češka, Danska, Finska, Luksemburg, Malta, Slovaška in Slovenija), in številne od njih so se odločile, da navedejo, ali velja pravica do odstopa od pogodbe ali ne (npr. Belgija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Slovenija in Španija).

A majority of Member States have made use of the minimum clause to make it compulsory to indicate an address for complaints (e.g. Austria, Czech Republic, Denmark, Finland, Luxembourg, Malta, Slovakia, Slovenia) and many have chosen to indicate whether or not the right of withdrawal applies (e.g. Belgium, Germany, Italy, the Netherlands, Slovenia, Spain).

Minimalna klavzula se je uporabila tudi na več drugih načinov. V Italiji lahko na primer potrošnik zahteva predhodne informacije v italijanskem jeziku, kadar se uporabljajo sredstva za osebno komunikacijo; Estonija in Španija sta uvedli dodatne zahteve glede informacij o nadomestnem blagu.

The minimum clause has also been used in a number of other ways. For example, in Italy the consumer can request the prior information in Italian where personal communication means are used; Estonia and Spain have introduced additional information requirements on replacement goods.

Znatno število držav članic ni izrecno preneslo zahteve glede dobre vere iz člena 4(2) in/ali se ni izrecno sklicevalo na varstvo nekaterih skupin potrošnikov, vključno mladoletnikov. Te določbe bodo obravnavane med nadaljnjim pregledom.

A significant number of Member States have not expressly transposed the good faith requirement at Article 4(2) and/or make no express reference to the protection of certain types of consumers, including minors. These provisions will be considered further in the course of the review.

6. PISNA POTRDITEV INFORMACIJ – čLEN 5

6. WRITTEN CONFIRMATION OF INFORMATION – ARTICLE 5

Člen 5 predvideva pisno potrditev nekaterih informacij, vključno z večino informacij iz člena 4. Člen 5 je zato treba obravnavati skupaj s členom 4. O rokih za pisno potrditev je treba razpravljati s številnimi državami članicami (Dansko, Nemčijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo in Poljsko).

Article 5 provides for confirmation in writing of certain information, including most of the information referred to in Article 4. For this reason, Article 5 must be considered alongside Article 4. The timing of written confirmation needs to be discussed with a number of Member States (Denmark, Germany, Hungary, Latvia, Lithuania, Poland).

V nekaterih državah članicah je treba izvesti poizvedovanja v zvezi z informacijami, ki jih je treba pisno potrditi, saj nekatere od njih morda niso predpisale potrditve vseh ali dela zahtevanih informacij (npr. na Češkem je treba pisno potrditi samo informacije glede imena in naslova ponudnika).

Enquiries concerning the information to be confirmed in writing must also be made with some Member States since some may have omitted to prescribe confirmation of all, or part of the required information (e.g. in the Czech Republic only information concerning the identity and location of the supplier must be confirmed in writing).

Poleg tega je minimalna klavzula povzročila razlike v nacionalnih zahtevah, kot so zahteve glede jezika (Ciper, Grčija in Španija) ali dodatne informacije, ki jih je treba zagotoviti v pisni obliki. Zlasti je potrditev informacij glede pravice do odstopa ustvarila dodatne nacionalne predpise. Ciper je predpisal vzorec obvestila o odstopu, ki ga je treba potrošniku sporočiti s pisnim potrdilom. V Španiji mora ponudnik dokument o odstopu/odpovedi, ki vsebuje predpisane informacije, predložiti s pisnim potrdilom. Belgija je šla dlje ter predpisala standardne določbe v danem formatu in posledice neizpolnjevanja te zahteve.

Moreover, the minimum clause has led to divergences in national requirements such as language requirements (Cyprus, Greece, Spain) or additional information to be provided in writing. Confirmation of information concerning the right of withdrawal in particular has generated additional national rules. Cyprus has prescribed a specimen notice of withdrawal which must be communicated to the consumer with the written confirmation. In Spain, a supplier must provide a withdrawal/cancellation document containing prescribed information with the written confirmation. Belgium has gone further by prescribing standard clauses in a given format and the consequences of failure to do so.

Nekatere države članice in zainteresirane strani so poudarile potrebo po pojasnitvi pojma „trajnega sredstva za informiranje“ iz člena 5(1) ob upoštevanju Direktive 2002/65/ES in novih tehnologij. Italija se je težavam pri razlagi izognila z uvedbo strožjih pravil, tj. potrditev v obliki drugega trajnega sredstva za informiranje je mogoča samo, če tako odloči potrošnik. Litva, Češka, Slovaška in Poljska so se odločile, da se ne bodo sklicevale na „trajno sredstvo za informiranje“ .

Some Member States and stakeholders have raised the need to clarify the concept of “ durable medium ” at Article 5(1) in the light of Directive 2002/65/EC and new technologies. Italy has avoided interpretation problems by introducing stricter rules i.e. confirmation can only be given in another durable medium if the consumer so chooses. Lithuania, Czech Republic, Slovakia and Poland have opted not to refer to “ durable medium” .

7. PRAVICA DO ODSTOPA – čLEN 6

7. RIGHT OF WITHDRAWAL – ARTICLE 6

Pravica do odstopa, uvedena v štiri direktive o varstvu potrošnikov, vključno v člen 6 Direktive, se pogosto uporablja kot osnovni primer nedoslednosti v pravnem redu (npr. tako imenovana „obdobja za razmislek“ se med direktivami razlikujejo)[12] in nacionalnih razlik, ki izhajajo iz uporabe minimalne klavzule. Direktiva na področju prodaje na daljavo določa minimalno obdobje sedmih delovnih dni za odstop potrošnika od pogodbe. Države članice so to zahtevo v nacionalno zakonodajo prenesle na številne načine, pri čemer je bilo najbolj pogosto obdobje sedmih delovnih dni ali štirinajstih koledarskih dni (glej Prilogo IV).

The right of withdrawal introduced in four consumer directives including at Article 6 of the Directive, is often used as a prime example of inconsistencies in the acquis (e.g. the so-called “cooling-off” periods vary from one directive to another)[12] and of national divergences resulting from the use of the minimum clause. In the field of distance selling, the Directive sets a minimum period of seven working days for the consumer to withdraw from the contract. Member States have transposed this requirement in a multitude of ways, the most common being seven working days or 14 calendar days (see Annex IV).

Prenos člena 6(1), ki določa trajanje in začetek obdobja za razmislek, ni povzročil veliko težav. Francosko obdobje za razmislek se izračunava v „jours francs“ , katerih točen pomen morajo pojasniti francoski organi. Začetek obdobja za razmislek odpira bolj temeljna vprašanja. „Prejem“ blaga na primer se lahko v državah članicah različno razlaga. Občasno se je postavilo vprašanje nastopa prejema blaga (npr. če se paket dostavi med odsotnostjo potrošnika, ali nastopi prejem blaga takrat, ko poštar pusti obvestilo o nameravani dostavi ali ko potrošnik dvigne paket na pošti), ki se bo obravnavalo v okviru širšega pregleda. Komisija se tudi sprašuje, ali je treba med pregledom ponovno preučiti obravnavo serijskih dobav. Nacionalne zakonodaje v Nemčiji, Estoniji, Latviji in na Švedskem določajo, da je začetek obdobja od prve dobave dela blaga. Zdi se, da uvodna izjava 10 to razlago dovoljuje. Komisija meni, da mora imeti potrošnik v primeru naročila različnih izdelkov pravico do obdobja za razmislek po dobavi vsakega naročenega izdelka. To ne sme veljati, kadar gre za serijsko dobavo naročila enega izdelka. Naročilo različnih knjig prek medmrežja (npr. romana in biografije), ki ga ni mogoče dostaviti v eni seriji zaradi nerazpoložljivosti enega od izdelkov, se ne sme obravnavati enako kot pogodba za dostavo kompleta enciklopedij v določenem časovnem obdobju.

The transposition of Article 6(1), which prescribes how long and from when the cooling off period runs, has not generated many problems. The French cooling off period is calculated in “ jours francs ”, the exact meaning of which must be clarified with the French authorities. The point from which the period starts to run raises more fundamental questions. For instance, “ receipt ” of goods may be subject to different interpretations in the Member States. The issue of when receipt takes place has been raised on occasion (e.g. if a parcel is delivered when the consumer is absent, does receipt occur when the postman leaves the card notifying attempted delivery or when the consumer picks up the parcel from the post office) and will be considered in the broader review work. The Commission also wonders whether the treatment of deliveries in batches needs to be re-examined in the course of the review. In Germany, Estonia, Latvia and Sweden, national laws specify that the period runs from the first delivery of part of the goods. Recital 10 appears to allow this interpretation. In the Commission’s opinion, where an order covers different products, the consumer should be entitled to a cooling off period after the delivery of each of the products ordered. This should not be the case where an order of a single product is delivered in batches. For example, an internet order of different books (e.g. a novel and a biography) which cannot be delivered in one batch because of unavailability of one of the items should not be treated in the same fashion as a contract for the delivery of a set of encyclopaedia over a period of time.

Prav tako je treba s številnimi državami članicami razpravljati o finančnih posledicah odstopa od pogodbe in/ali rokih za povračilo zneska (člen 6(1)–(2)) (npr. zdi se, da Češka ni prenesla člena 6(2), Nemčija in Litva pa se nista sklicevali na rok za vračilo). Prenos na Madžarskem ni jasen, prav tako pa je nejasen prenos v Avstriji in na Švedskem v zvezi s penali. Na Finskem je treba znesek povrniti v 30 dneh od vračila. Ker Direktiva ne omenja začetka 30-dnevnega obdobja, npr. obvestilo o odstopu ali ponudnikov prejem blaga, ni jasno, ali je ta razlaga sprejemljiva.

The financial consequences of withdrawing from a contract and/or the timing of reimbursement (Article 6(1)-(2)) must also be discussed with a number of Member States (e.g. the Czech Republic appears not to have transposed Article 6(2); Germany and Lithuania have not referred to the time limit for refund). Hungary’s transposition is unclear, as is Austria and Sweden’s concerning penalties. In Finland, the refund must be executed within 30 days of return. Since the Directive is silent as to when the 30 day period runs from e.g. notice of withdrawal, receipt of the goods by supplier, it is unclear whether this interpretation is acceptable.

Člen 6(3) navaja izjeme od pravice do odstopa. Na splošno se zdi, da so bile te izjeme prenesene ustrezno, kljub potrebi po nekaterih pojasnilih (npr. izjema iz četrte alinee člena 6(3) je lahko v Španiji, Luksemburgu, Italiji in na Portugalskem širša, kot to dovoljuje Direktiva). Te izjeme bodo podrobneje obravnavane v okviru pregleda, da bi tako ugotovili, ali ustrezajo najnovejšim razmeram.

Article 6(3) lists exemptions to the right of withdrawal. Overall, these exemptions appear to have been transposed adequately, despite the need for some clarifications (e.g. the exemption at Article 6(3) fourth indent may be wider than the directive allows in Spain, Luxembourg, Italy and Poland). These exemptions will be closely examined in the context of the review to establish whether they are up-to-date.

Pri prenosu člena 6 je bila ponovno uporabljena minimalna klavzula. Nekatere izjeme iz člena 6(3) niso bile prenesene enotno po vsej Evropi (v Belgiji na primer izjeme ne veljajo, kadar ponudnik med zagotavljanjem predhodnih informacij ni omenil, da pravica do odstopa ne obstaja; na Danskem pa se izjema za časopise uporablja samo v danih okoliščinah). Nacionalne razlike so zlasti očitne pri pregledu načinov izvajanja pravice do odstopa: na Portugalskem je treba blago vrniti v 30 dneh; v nekaterih državah članicah je predpisan obrazec za obvestilo o odstopu; številne države članice, vključno z Združenim kraljestvom, Finsko in Portugalsko, so sprejele določbe v zvezi z dolžnostjo skrbnega ravnanja, medtem ko je blago v lasti potrošnika. Države članice so različno uporabljale tudi zakonodajno možnost glede stroškov vračila blaga, vključno s plačilom potrošnika v vseh primerih (npr. Ciper), plačilom potrošnika v nekaterih okoliščinah (npr. Velika Britanija, Irska in Belgija), plačilom potrošnika po presoji ponudnika (Estonija in Malta) in plačilom ponudnika, kadar je to mogoče po običajni pošti (Finska). V Estoniji lahko potrošnik pri vračilu blaga plača največ 10 EUR stroškov.

The minimum clause has again been used when transposing Article 6. Some of the exemptions at Article 6(3) have not been transposed evenly across Europe (e.g. in Belgium, the exemptions do not apply where a supplier has failed to mention in the course of providing prior information that the right of withdrawal does not exist; in Denmark the exemption for newspapers only applies in given circumstances). National divergences are particularly clear when looking at the modalities for exercising the right of withdrawal: in Portugal the goods must be returned within 30 days; the form of the notice of withdrawal is prescribed in some Member States; a number of Member States, including the United Kingdom, Finland and Portugal have made provisions concerning a duty of care whilst the goods are in the consumer’s possession. Member States have also made different uses of the regulatory option concerning the cost of returning the goods, including payment by the consumer in all cases (e.g. Cyprus), payment by the consumer in certain circumstances (e.g. United Kingdom, Ireland, Belgium), payment by the consumer at the supplier’s discretion (Estonia, Malta) and payment by the supplier where this can be done by normal post (Finland). In Estonia, there is a 10 euro cap on the cost to be borne by the consumer when returning the goods.

Vse države članice niso poslale uradnega obvestila o prenosu člena 6(4), ki zajema odpoved kreditnih pogodb na podlagi uveljavljanja pravice do odstopa (npr. Slovenija), poleg tega pa morajo prenos pojasniti tudi druge države članice (npr. Češka, Ciper in Poljska).

Not all Member States have notified their transposition of Article 6(4) covering cancellation of credit agreements upon exercise of the right of withdrawal (e.g. Slovenia) and the transposition needs to be clarified with others (e.g. Czech Republic, Cyprus, Poland).

Nazadnje je treba omeniti, da ukrep prenosa v Belgiji omogoča uvedbo posebnih predpisov za mala in srednja podjetja. Čeprav Komisija nima dokazov o uporabi tega pooblastila, lahko vsi takšni predpisi pomenijo kršitev Direktive.

Finally, it is worth noting that the Belgian transposition measure allows for specific rules for small and medium sized enterprises to be introduced. Although the Commission has no evidence that this power has been used, any such rules may be in breach of the Directive.

8. IZPOLNITEV POGODBE – čLEN 7

8. PERFORMANCE – ARTICLE 7

Na splošno prenos člena 7, ki obravnava izpolnjevanje pogodbe, povzroča težave v zvezi z roki. Treba je poudariti, da niti Češka niti Nemčija nista poslali uradnega obvestila o njunem prenosu člena 7(1).

Overall, the transposition of Article 7 dealing with performance of the contract gives rise to problems associated with timing. It should be pointed out that neither the Czech Republic nor Germany have notified their transposition of Article 7(1).

Glavna pripomba glede člena 7 se nanaša na nedosledno uporabo terminologije v celotnem besedilu Direktive in zlasti v členu 7. Dejansko se člen 7 nanaša na „dneve“ , medtem ko se člen 6 sklicuje na „delovne dni“ . Poleg tega je začetek računskega obdobja v členu 7(1) določen ( „od takrat“ , ko je ponudnik prejel naročilo), v členu 7(2) pa ne. Člen 7(2), kakor je oblikovan sedaj, se razlaga na različne načine. Nekatere države članice so zahtevo glede rokov razlagale na način, da velja samo za vračilo zneska, druge pa, da velja za vračilo zneska in obvestilo o nerazpoložljivosti. Takšna vprašanja je treba obravnavati v Estoniji, Grčiji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Nizozemskem, v Avstriji in Združenem kraljestvu. Nasprotno so nekatere države članice, kot so Finska, Ciper, Slovenija in Slovaška, zaostrile vse ali nekatere zahteve glede rokov. Druge, kot sta Francija in Danska, predvidevajo denarno kazen v obliki plačil obresti.

The main comment to be made about Article 7 relates to the inconsistent use of terminology throughout the Directive and within Article 7 in particular. Indeed, Article 7 refers to “ days ” whereas Article 6 refers to “ working days ”. In addition, the point from which calculation periods run is specified in Article 7(1) (“ from the day following ” the order) and unspecified in Article 7(2). As presently drafted, Article 7(2) has been interpreted in a number of ways. Some Member States have interpreted the timing requirement as applying only to the refund, others to both the refund and the notification of non availability. Such issues need to be addressed with Estonia, Greece, Hungary, Latvia, Lithuania, the Netherlands, Austria and the United Kingdom. Conversely, some Member States such as Finland, Cyprus, Slovenia and Slovakia have tightened all or some of the time requirements. Others, like France and Denmark, impose a financial penalty in the form of interest.

V nekaterih državah članicah je šibek tudi prenos člena 7(3). V Italiji na primer ni sklicevanja na „jasen in razumljiv način“, na katerega je treba potrošnika obvestiti o možnosti ponudnika, da preskrbi nadomestno blago ali storitve. Estonija se je tej težavi izognila tako, da je to zahtevo glede informacij vključila v določbe za prenos členov 4 in 5. Zdi se, da so Belgija, Luksemburg, Danska, Nemčija in Avstrija uveljavile svojo diskrecijo tako, da določb o nadomestnem blagu iz člena 7(3) niso prenesle v svojo zakonodajo.

The transposition of Article 7(3) is also weak in some Member States. For example, in Italy there is no reference to the “ clear and comprehensible manner ” in which the consumer must be informed of the possibility for the supplier to provide replacement goods or services. Estonia has avoided this kind of problem by incorporating this information requirement to the provisions transposing Articles 4 and 5. Belgium, Luxembourg, Denmark, Germany and Austria appear to have exercised their discretion by not transposing the replacement goods provisions at Article 7(3).

9. OMEJITVE UPORABE NEKATERIH SREDSTEV ZA KOMUNICIRANJE NA DALJAVO – čLEN 10

9. RESTRICTIONS ON THE USE OF CERTAIN MEANS OF DISTANCE COMMUNICATION – ARTICLE 10

Številne države članice niso poslale uradnega obvestila o vseh ali nekaterih svojih nacionalnih določbah za prenos tega člena. To je mogoče utemeljiti na podlagi dejstva, da poznejša zakonodaja Skupnosti tudi zajema te omejitve. Dejansko Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58/ES[13] od držav članic zahteva, da dovolijo uporabo avtomatičnih klicnih sistemov brez človekovega posega, faksimilnih naprav ali elektronske pošte samo za namene neposrednega trženja za naročnike, ki dajo za to predhodno privolitev (sistem „opt-in“). Kar zadeva druge oblike komuniciranja na daljavo se morajo države članice same odločiti, ali bodo sprejele sistem opt-in ali zavrnilni sistem (opt-out).

MANY MEMBER STATES HAVE FAILED TO NOTIFY ALL, OR PART OF, THEIR NATIONAL PROVISIONS TRANSPOSING THIS ARTICLE. THIS MAY BE JUSTIFIED BY THE FACT THAT SUBSEQUENT COMMUNITY LEGISLATION ALSO COVERS THESE RESTRICTIONS. INDEED, THE DIRECTIVE ON PRIVACY AND ELECTRONIC COMMUNICATIONS 2002/58/EC[13] requires Member States to ensure that the use of automated calling systems without human intervention, facsimile machines or electronic mail be only allowed for the purposes of direct marketing in respect of subscribers who have given their prior consent (“opt-in” system). As far as other forms of distance communication are concerned, it remains up to Member States to decide whether to adopt an opt-in or opt-out system.

10. SKLEPI

10. CONCLUSIONS

Prenos Direktive povzroča v državah članicah številne potrjene ali očitne težave. Mnoge od teh lahko izhajajo iz besedila Direktive. Čeprav se zdi, da je Direktiva dovolj prožna za vključitev novih tehnologij in oblik trženja, praktična uporaba Direktive morda ne bo prestala časovnega preskusa. Pravilno izvajanje pravic in obveznosti iz Direktive ni vedno možno. Poleg tega je preverjanje prenosov razkrilo precejšnje razlike med nacionalnimi zakonodajami zaradi uporabe minimalne klavzule. Na tej stopnji ni jasno, v kolikšni meri te razlike vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga in zaupanje potrošnikov. Komisija mora to ugotoviti, da bi se tako odločila, ali je treba Direktivo spremeniti.

The transposition of the Directive in the Member States raises a number of confirmed or apparent problems. Many of these may emanate from the wording of the Directive. Although, the Directive appears to be flexible enough to cover new technologies and forms of marketing, the practical application of the Directive may not weather the test of time. The proper execution of the rights and obligations set out in the Directive is not always practicable. In addition, the transposition checks have revealed significant divergences between national laws as a result of the use of the minimum clause. It is unclear at this stage to what extent these divergences affect the proper functioning of the Internal Market and consumer confidence. The Commission must establish this in order to decide whether the Directive needs to be revised.

Ta vprašanja bodo obravnavana med nadaljnjim pregledom pravnega reda. Komisija bo morala pri tem upoštevati zakonodajo o varstvu potrošnikov in tudi druga področja zakonodaje Skupnosti, vključno z e-trgovanjem in zakonodajo o zasebnosti.

These issues will all be examined further in the course of the review of the acquis. In doing so, the Commission will need to take into account not only consumer protection legislation, but also other fields of community legislation including e-commerce and privacy legislation.

PRILOGA I

ANNEX I

RAZPREDELNICA NACIONALNIH IZVEDBENIH UKREPOV DRžAV čLANIC

TABLE OF NATIONAL IMPLEMENTATION MEASURES OF MEMBER STATES

Država članica | Izvedbeni ukrepi, poznani Komisiji 1. aprila 2006 | Datum začetka veljavnosti zakonodaje |

Member State | Implementing measures known to the Commission on 1 April 2006 | Date law came into force |

Avstrija | Bundesgesetz, mit dem Bestimmungen über den Vertragsabschluß in Fernabsatz in das Konsumentenschutzgesetz eingefügt und das Bundesgesetz gegen den unlauteren Wettbewerb 1984 sowie das Produkthaftungsgesetz geändert werden (Fernabsatz-Gesetz) BGBI. Nr. 185/1999 | 1. junij 2000 |

Österreich | Bundesgesetz, mit dem Bestimmungen über den Vertragsabschluß in Fernabsatz in das Konsumentenschutzgesetz eingefügt und das Bundesgesetz gegen den unlauteren Wettbewerb 1984 sowie das Produkthaftungsgesetz geändert werden (Fernabsatz-Gesetz) BGBI. Nr. 185/1999 | 1 June 2000 |

Belgija | Loi du 14 juillet 1991 sur les pratiques du commerce et sur l’information et la protection du consommateur, modifiée par la loi du 25 mai 1999 transposant la directive européenne concernant la protection des consommateurs en matière de contrats à distance. | 1. november 1999? |

Belgique | Loi du 14 juillet 1991 sur les pratiques du commerce et sur l’information et la protection du consommateur, modifiée par la loi du 25 mai 1999 transposant la directive européenne concernant la protection des consommateurs en matière de contrats à distance. | 1 November 1999? |

Ciper | Ο περί της Σύναψης Καταναλωτικών Συμβάσεων εξ Αποστάσεως Νόμος του 2000 (Ν.14(Ι)/2000) | 28. marec 2000 |

Κypros | Ο περί της Σύναψης Καταναλωτικών Συμβάσεων εξ Αποστάσεως Νόμος του 2000 (Ν.14(Ι)/2000) | 28 March 2000 |

Češka | Zákon č. 367/2000 Sb., kterým se mění zákon č. 40/1964 Sb., občanský zákoník, ve znění pozdějších předpisů, a některé další zákony | 1. januar 2001 |

Česká republika | Zákon č. 367/2000 Sb., kterým se mění zákon č. 40/1964 Sb., občanský zákoník, ve znění pozdějších předpisů, a některé další zákony | 1 January 2001 |

Danska | Bekendtgørelse af lov om visse forbrugeraftaler (Dørsalg mv., fjernsalg og løbende tjenesteydelser) (Forbrugeraftaleloven), som ændret ved lov nr 262 af 6. maj 1993, lov nr. 1098 af 21.december og lov nr. 442 af 31. maj 2000. | 1. junij 2000 in 1. julij 2000 |

Danmark | Bekendtgørelse af lov om visse forbrugeraftaler (Dørsalg mv., fjernsalg og løbende tjenesteydelser) (Forbrugeraftaleloven), som ændret ved lov nr 262 af 6. maj 1993, lov nr. 1098 af 21.december og lov nr. 442 af 31. maj 2000. | 1 June 2000 and 1 July 2000 |

Estonija | Võlaõigusseadus RT I 2004, 37, 255 | 1. maj 2004 |

Eesti | Võlaõigusseadus RT I 2004, 37, 255 | 1 May 2004 |

Finska | Laki kuluttajansuojalain muuttamisesta, 15.12.2000 (Suomen säädöskokoelma 2000 N° 1072) Laki sopimattomasta menettelystä elinkeinotoiminnassa annetun lain 2 §:n muuttamisesta, 15.12.2000 (Suomen säädöskokoelma 2000 N° 1073). | 1. marec 2001 |

Suomi | Laki kuluttajansuojalain muuttamisesta, 15.12.2000 (Suomen säädöskokoelma 2000 N° 1072) Laki sopimattomasta menettelystä elinkeinotoiminnassa annetun lain 2 §:n muuttamisesta, 15.12.2000 (Suomen säädöskokoelma 2000 N° 1073). | 1 March 2001 |

Francija | Articles 5 à 15 de l’ordonnance n° 2001-741 du 23 août 2001 et Article 36 de la Loi n°2001-1062 du 15 novembre 2001 relative à la sécurité quotidienne | 25. avgust 2001 |

France | Articles 5 à 15 de l’ordonnance n° 2001-741 du 23 août 2001 et Article 36 de la Loi n°2001-1062 du 15 novembre 2001 relative à la sécurité quotidienne | 25 August 2001 |

Nemčija | Gesetz über Fernabsatzverträge und andere Fragen des Verbraucherrechts sowie zur Umstellung von Vorschriften auf Euro vom 27. Juni 2000 | 30. junij 2000 |

Deutschland | Gesetz über Fernabsatzverträge und andere Fragen des Verbraucherrechts sowie zur Umstellung von Vorschriften auf Euro vom 27. Juni 2000 | 30 June 2000 |

Grčija | Κοινή Υπουργική Απόφαση Ζ1-496/2000 περί πωλήσεων από απόσταση και συγκριτικής διαφήμισης, τροποποιητική του Ν.2251/94 για την Προστασία των Καταναλωτών | 18. december 2000 |

Ellás | Κοινή Υπουργική Απόφαση Ζ1-496/2000 περί πωλήσεων από απόσταση και συγκριτικής διαφήμισης, τροποποιητική του Ν.2251/94 για την Προστασία των Καταναλωτών | 18 December 2000 |

Madžarska | 1997. évi CLV. törvény a fogyasztóvédelemről 17/1999. (II. 5.) Korm. rendelet a távollévők között kötött szerződésekről | ni podatkov |

Magyarország | 1997. évi CLV. törvény a fogyasztóvédelemről 17/1999. (II. 5.) Korm. rendelet a távollévők között kötött szerződésekről | No information |

Irska | European Communities (Protection of Consumers in Respect of Contracts made by Means of Distance Communication) Regulations 2001 (S.I. 207 of 2001) | 15. maj 2001 |

Ireland | European Communities (Protection of Consumers in Respect of Contracts made by Means of Distance Communication) Regulations 2001 (S.I. 207 of 2001) | 15 May 2001 |

Italija | Decreto Legislativo 6 settembre 2005, n.206, “Codice del consumo, a norma dell’ articolo 7 della legge 29 luglio 2003, n.229”. | 23. oktober (prvotno prenesena z uredbo, ki je začela veljati oktobra 1999) |

Italia | Decreto Legislativo 6 settembre 2005, n.206, “Codice del consumo, a norma dell’ articolo 7 della legge 29 luglio 2003, n.229”. | 23 October 2005 (originally transposed in a decree taking effect in October 1999) |

Latvija | Patērētāju tiesību aizsardzības likums, Grozījumi: 22.11.2001. likums Miniostru kabineta 2002.gada.28 maija noteikumi Nr 207 “Noteikumi par distances lîgumi” | ni podatkov |

Latvija | Patērētāju tiesību aizsardzības likums, Grozījumi: 22.11.2001. likums Miniostru kabineta 2002.gada.28 maija noteikumi Nr 207 “Noteikumi par distances lîgumi” | No information |

Litva | Lietuvos Respublikos vartotojų teisių gynimo įstatymo pakeitimo įstatymas Nr. VIII – 1946 (nauja redakcija) Lietuvos Respublikos ūkio ministro 2001 m. rugpjūčio 17 d. įsakymas Nr.258 „Dėl daiktų pardavimo ir paslaugų teikimo, kai sutartys sudaromos naudojant ryšio priemones, taisyklių patvirtinimo | ni podatkov |

Lietuva | Lietuvos Respublikos vartotojų teisių gynimo įstatymo pakeitimo įstatymas Nr. VIII – 1946 (nauja redakcija) Lietuvos Respublikos ūkio ministro 2001 m. rugpjūčio 17 d. įsakymas Nr.258 „Dėl daiktų pardavimo ir paslaugų teikimo, kai sutartys sudaromos naudojant ryšio priemones, taisyklių patvirtinimo | No information |

Luksemburg | Loi du 16 avril 2003 concernant la protection des consommateurs en matière de contrats à distance et abrogeant l’article 7 de la loi modifiée du 25 août 1983 relative à la protection juridique du consommateur | 11. maj 2003 |

Luxembourg | Loi du 16 avril 2003 concernant la protection des consommateurs en matière de contrats à distance et abrogeant l’article 7 de la loi modifiée du 25 août 1983 relative à la protection juridique du consommateur | 11 May 2003 |

Malta | Distance Selling Regulations (LN186/01) Consumer Affairs Act (Chapter 378) | 1. januar 2002 |

Malta | Distance Selling Regulations (LN186/01) Consumer Affairs Act (Chapter 378) | 1 January 2002 |

Nizozemska | Wet van 21.12.2000 tot aanpassing van Boek 7 van het Burgerlijk Wetboek aan richtlijn nr. 97/7/EG van het Europees Parlement en de Raad van de Europese Unie van 20 mei 1997 betreffende de bescherming van de consument bij op afstand gesloten overeenkomsten (PbEG L 144) (21.12.2000) | 1. februar 2001 |

Nederland | Wet van 21.12.2000 tot aanpassing van Boek 7 van het Burgerlijk Wetboek aan richtlijn nr. 97/7/EG van het Europees Parlement en de Raad van de Europese Unie van 20 mei 1997 betreffende de bescherming van de consument bij op afstand gesloten overeenkomsten (PbEG L 144) (21.12.2000) | 1 February 2001 |

Poljska | Ustawa z dnia 2 marca 2000r. o ochronie niektórych praw konsumentów oraz o odpowiedzialności za szkodę wyrzadzoną przez produkt niebezpieczny | 30. junij 2000 |

Polska | Ustawa z dnia 2 marca 2000r. o ochronie niektórych praw konsumentów oraz o odpowiedzialności za szkodę wyrzadzoną przez produkt niebezpieczny | 30 June 2000 |

Portugalska | Decreto-Lei nº 143/2001 de 26 de Abril 2000 | 25. maj 2001 |

Portugal | Decreto-Lei nº 143/2001 de 26 de Abril 2000 | 25 May 2001 |

Slovaška | Zákon č. 108/2000 Z. z. o ochrane spotrebiteľa pri podomovom predaji a zásielkovom predaji | 1. april 2000 |

Slovenska republika | Zákon č. 108/2000 Z. z. o ochrane spotrebiteľa pri podomovom predaji a zásielkovom predaji | 1 April 2000 |

Slovenija | Zakon o varstvu potrošnikov - uradno prečiščeno besedilo (N 700-01/190-6/24 (ZVPot-UPB1)) | 2003 |

Slovenija | Zakon o varstvu potrošnikov - uradno prečiščeno besedilo (N 700-01/190-6/24 (ZVPot-UPB1)) | 2003 |

Španija | Ley 47/2002, de 19 de diciembre, de reforma de la Ley 7/1996, de 15 de enero, de Ordenación del Comercio Minorista, para la transposición al ordenamiento jurídico español de la Directiva 97/7/CE, en materia de contratos a distancia, y para la adaptación de la Ley a diversas Directivas comunitarias | 1. januar 2003 |

España | Ley 47/2002, de 19 de diciembre, de reforma de la Ley 7/1996, de 15 de enero, de Ordenación del Comercio Minorista, para la transposición al ordenamiento jurídico español de la Directiva 97/7/CE, en materia de contratos a distancia, y para la adaptación de la Ley a diversas Directivas comunitarias | 1 January 2003 |

Švedska | Lag (2000:274) om konsumentskydd vid distansavtal och hemforsaljningsavtal | 1. junij 2000 |

Sverige | Lag (2000:274) om konsumentskydd vid distansavtal och hemforsaljningsavtal | 1 June 2000 |

Združeno kraljestvo | The Consumer Protection (Distance Selling) Regulations 2000 (SI 2000 No. 2334) as amended by The Consumer Protection (Distance Selling) (Amendment) Regulations 2005 (SI 2005 No. 689) | 31. oktober 2000 |

United Kingdom | The Consumer Protection (Distance Selling) Regulations 2000 (SI 2000 No. 2334) as amended by The Consumer Protection (Distance Selling) (Amendment) Regulations 2005 (SI 2005 No. 689) | 31 October 2000 |

PRILOGA II

ANNEX II

VPRAšANJA ZA JAVNO POSVETOVANJE

QUESTIONS FOR PUBLIC CONSULTATION

Komisija želi zbrati stališča držav članic in zainteresiranih strani o uporabi Direktive in njeni primernosti za nove tržne razmere in/ali izdelke. V ta namen je bil sestavljen seznam vprašanj za javno posvetovanje. Te je treba preučiti skupaj s Poročilom, ki mu je priložen vprašalnik, da bi tako dobili celotno predstavo o zadevah, ki jih je Komisija na področju prodaje na daljavo opredelila do sedaj. Prav tako so dobrodošli predlogi glede vprašanj, ki jih to poročilo ali ta vprašalnik ne obravnavata.

The Commission wishes to collect the Member States and stakeholders’ views on the application of the Directive and its suitability for new market conditions and/or products. To this end, a list of questions for public consultation has been compiled. These should be examined alongside the Report to which the Questionnaire is annexed in order to get a full picture of the issues the Commission has identified so far in the field of distance selling. Submissions on problems which have not been raised in the Report or this Questionnaire are also welcome.

Komisija bo po koncu posvetovalnega obdobja na svoji spletni strani objavila povzetek odgovorov. Na spletni strani Evropske komisije bodo objavljeni tudi odgovori in pripombe zainteresiranih strank, razen če pošiljatelj izrecno ne zahteva drugače. Ti odgovori bodo vključeni v bazo dokazov, ki se trenutno oblikuje, da bi tako nadaljevali s širšim pregledom zakonodajnega okvira o varstvu potrošnikov.

After the consultation period has ended, the Commission will publish a summary of responses on its website. Responses and comments of interested parties will also be made public on the internet site of the European Commission, unless the sender explicitly requests otherwise. These responses will be fed into the evidence base which is currently being gathered in order to pursue the broader work on the review of the consumer regulatory framework.

Komisija bo prav tako ocenila, ali je treba organizirati javno obravnavo za nadaljnjo razpravo o vprašanjih iz Poročila in tega vprašalnika. Komisija bo pri tem upoštevala tudi izide javnega posvetovanja na podlagi Zelene knjige o širšem pregledu zakonodajnega okvira o varstvu potrošnikov. S to zeleno knjigo se bo ocenilo stanje pregleda pravnega reda. Z Zeleno knjigo se bodo na podlagi do sedaj zbranih dokazov določile tudi možnosti za reformo zakonodajnega okvira o varstvu potrošnikov in pridobila mnenja držav članic in zainteresiranih strani o najboljšem načinu za nadaljevanje. Zelena knjiga naj bi bila predvidoma sprejeta jeseni 2006.

The Commission will also assess the need for organising a public hearing to further the debate on the issues raised in the Report and this Questionnaire. In doing so, the Commission will also take into account the outcome of the public consultation which will be launched by the Green Paper on the broader review of the consumer regulatory framework. This Green Paper will take stock of the state of play of the work of the review of the acquis. On the basis of the evidence gathered so far, it will also set out possible options for reform of the consumer regulatory framework and seek the views of Member States and stakeholders on the best way forward. Adoption of this Green Paper is planned for the autumn 2006.

Vse zainteresirane stranke, ki želijo odgovarjati na ta vprašalnik, morajo svoje odgovore Evropski komisiji predložiti do 21.11.2006. Odgovarjajte kar se da popolno, svoje pripombe (označene s „Prvo posvetovanje o Direktivi o prodaji na daljavo“) pa pošljite na naslov:

All interested parties who wish to respond to this Questionnaire should submit replies to the European Commission by 21.11.2006. Please answer as fully as possible and send your comments (marked “First consultation on the Distance Selling Directive”) to either:

European Commission

European Commission

Directorate-General for Health and Consumer Protection

Directorate-General for Health and Consumer Protection

Rue de la Loi 200

Rue de la Loi 200

B-1049 Brussels

B-1049 Brussels

Belgium

Belgium

ali prek e-pošte na SANCO-B2@ec.europa.eu.

or by e-mail to SANCO-B2@ec.europa.eu.

Člen 2 – Opredelitve

Article 2 – Definitions

1. Ali sta trenutni opredelitvi „potrošnika“ in „ponudnika“ ustrezni za področje, ki ga ureja Direktiva 97/7/ES? (to vprašanje se bo obravnavalo tudi v širšem pregledu pravnega reda o varstvu potrošnikov) 2. Ali je trenutna opredelitev „pogodbe pri prodaji na daljavo“ dovolj jasna? Je zlasti pojem „organiziran program za ponujanje blaga ali storitev na daljavo“ jasen ali je treba varstvo potrošnikov razširiti na vse pogodbe pri prodaji na daljavo, ne glede na to, ali ponudnik običajno trguje na daljavo? 3. Ali je trenutna opredelitev „sredstev za komuniciranje na daljavo “ dovolj jasna? 4. Ali bi opredelitev „operaterja sredstev za komuniciranje“ pomenila kakršno koli dodano vrednost? 5. Ali so opredelitve v zvezi s katerim koli drugim pojmom nejasne oziroma ali je treba v zvezi s prodajo na daljavo opredeliti še kakšne druge pojme? |

1. Are the current definitions of “consumer” and “supplier” adequate for the purposes of the field regulated by Directive 97/7/EC? (this issue will also be considered in the broader consumer acquis review work) 2. Is the current definition of a “distance contract” clear enough? In particular, is the term “organised distance sales or service provision scheme” clear or should consumer protection be extended to all distance contracts regardless of whether the supplier usually trades at a distance? 3. Is the current definition of “means of distance communication” clear enough? 4. Is there any added value to “operator of means of distance communication” being defined? 5. Are definitions unclear in relation to any other concept, or are there other concepts relating to distance selling in need of definition? |

Člen 3 – Izjeme

Article 3 – Exemptions

6. Ali je treba z vidika novih razmer na trgu (npr. prenos glasbe z računalnika ali druge storitve) in/ali tehnologij (npr. pojav m-trgovine) ali težav z razlago (npr. sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Easycar, kjer je bilo odločeno, da najem vozila spada pod „storitev prevoza“ in je zato izvzet iz področja uporabe Direktive; uporaba široke terminologije, kot so „storitve za prosti čas“) trenutne izjeme spremeniti, razširiti ali razveljaviti? 7. Ali je vnos opredelitve finančnih storitev s členom 18 Direktive 2002/65 v Direktivo rešil kakršne koli težave prenosa, s katerimi bi se lahko države članice pri prenosu Direktive prvotno srečale? (to vprašanje bo podrobneje obravnavano med pregledom Direktive 2002/65) 8. Ali izjema, ki zajema izgradnjo in prodajo nepremičnin ali pravic v zvezi z nepremičninami, povzroča kakršno koli težavo pri razlagi, npr. medsebojni vpliv te direktive in Direktive o časovnem zakupu? 9. Ali naj Direktiva zajema dražbe ali posebne vrste dražb? |

6. Do the current exemptions need to be revised, expanded or repealed in the light of new market developments (e.g. downloading of music or other services) and/or technologies (e.g. emergence of m-commerce) or interpretation problems (e.g. European Court of Justice ruling on the Easycar case in which it was decided that car hire amounts to a “transport service” and is as a consequence excluded from the scope of the Directive; use of broad terminology such as “leisure services”)? 7. Has the insertion of a definition of financial services by Article 18 of Directive 2002/65 in the Directive) solved any transposition problems Member States may have originally encountered when transposing the Directive? (this issue will be considered in more detail in the course of the review of Directive 2002/65) 8. Does the exemption covering the construction and sale of immovable property or rights related to immovable property cause any interpretation problem e.g. interaction of this Directive with the Timeshare Directive? 9. Should auctions or specific types of auctions be covered by the Directive? |

Člen 4 – Predhodna informacija

Article 4 – Prior information

10. Ali je mogoče člen 4 izboljšati (npr. jasnejše določbe glede rokov in/ali oblik predhodnih informacij; uvedba dodatnih zahtev ali razveljavitve nekaterih zahtev)? 11. Ali Direktiva v zadostni meri varuje vse skupine potrošnikov (npr. mladoletnike)? Če ne, kako je mogoče njihovo varstvo izboljšati? |

10. Can Article 4 be improved (e.g. clearer provisions concerning timing and/or format of the prior information; introduction of additional requirements or repeal of certain requirements)? 11. Are all groups of consumers (e.g. minors) sufficiently protected by the Directive? If not, how can their protection be improved? |

Člen 5 – Pisna potrditev

Article 5 – Written confirmation

12. Ali je mogoče člen 5 izboljšati, npr. uvedba opredelitve „trajnega sredstva za informiranje“ iz Direktive 2002/65/ES; uvedba dodatnih informacij, ki jih je treba pisno potrditi, ali črtanje nekaterih informacij? 13. Ali bi združitev zahtev glede informacij iz členov 4(1) in 5(1) poenostavila ta pravila za potrošnike in ponudnike? |

12. Can Article 5 be improved e.g. introduction of a definition of “durable medium” as defined in Directive 2002/65/EC; introduction of further information to be confirmed in writing or deletion of some information) 13. Would the merger of the information requirements at Article 4(1) and 5(1) simplify these rules for both consumers and suppliers? |

Člen 6 – Pravica do odstopa

Article 6 – Right of withdrawal

14. Ali menite, da je treba dolžino obdobja za razmislek pri prodaji na daljavo uskladiti v vseh državah članicah, in če, kako dolgo naj bo to obdobje? (Vprašanje, ali je treba dolžino obdobij za razmislek v različnih direktivah o varstvu potrošnikov uskladiti v celotnem pravnem redu, bo obravnavano v širšem pregledu pravnega reda o varstvu potrošnikov. Vseeno pa lahko predložite svoje pripombe)? 15. Ali je treba pravila v zvezi z uveljavljanjem pravice do odstopa in njenimi posledicami pojasniti? 16. Ali je treba z vidika novih razmer na trgu in/ali novih tehnologij trenutne izjeme od pravice do odstopa spremeniti, razširiti ali razveljaviti? 17. Ali je treba določbe v zvezi s stroški vračila blaga na področju prodaje na daljavo uskladiti in če, kdo naj te stroške poravna? (to vprašanje se bo obravnavalo tudi v širšem pregledu pravnega reda o varstvu potrošnikov) |

14. Do you think the length of the distance selling cooling off period should be harmonised across the Member States and if, so how long should this period be? (the issue of whether the length of the cooling off periods in the different consumer directives should be harmonised across the acquis will be considered in the broader consumer acquis review work. However, you may wish to comment here)? 15. Do the rules concerning the exercise of the right of withdrawal and its consequences need to be clarified? 16. Do the current exemptions to the right of withdrawal need to be revised, expanded or repealed in the light of new market developments and/or technologies? 17. Should the provisions concerning the cost of return be harmonised in the field of distance selling and if so, who should pay the cost of return? (this issue will also be considered in the broader consumer acquis review work) |

Člen 7 – Izpolnitev pogodbe

Article 7 - Performance

18. Ali določbe člena 7 zagotavljajo ustrezno izpolnjevanje pogodb pri prodaji na daljavo, npr. ali so pravila glede rokov in oblike jasna? 19. Ali bi morala opcijska določba glede nadomestnega blaga v členu 7(3) postati obvezujoča, da bi zagotovili enako raven varstva potrošnikov na celotnem notranjem trgu? |

18. Do the provisions of Article 7 ensure proper performance of distance contracts e.g. are the rules concerning timing and form clear? 19. Should the optional provision concerning substitute goods at Article 7(3) be made compulsory to raise the level of consumer protection evenly across the Internal Market? |

Člen 10

Article 10

20. Ali je treba člen 10 izrecno razveljaviti, da bi tako pojasnili razmerje med členom 10 in Direktivo 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah? |

20. Should Article 10 be expressly repealed to clarify the relationship between Article 10 and the Directive 2002/58/EC on privacy and electronic communications? |

Splošna vprašanja

General questions

21. Kako je uporaba minimalne klavzule, tj. možnosti držav članic, da ohranijo ali uvedejo določbe o višjih standardih varstva potrošnikov, vplivala na čezmejno trgovino in konkurenco, npr. je postavila oviro čezmejni trgovini ali preprečevala izvajanje pravice do ustanavljanja? Če je tako, navedite primere. 22. Ali ste pri zakonski ureditvi prodaje na daljavo, kakršna je trenutno, naleteli na kakršno koli drugo težavo? 23. Ali menite, da je treba zakonsko urediti še kakšne druge vidike prodaje na daljavo? |

21. How has the use of the minimal clause i.e. the possibility for Member States to retain or introduce provisions offering a higher standard of consumer protection affected cross border trade and competition e.g. has it constituted a hindrance to cross-border trade or raised obstacles to the exercise of the right of establishment? If so, please give examples. 22. Have you encountered any other problem with the regulation of distance selling as it currently stands? 23. Do you feel that there are other aspects of distance selling that require regulation? |

PRILOGA III

ANNEX III

DIREKTIVE NA PODROčJU VARSTVA POTROšNIKOV, ZA KATERE SE IZVAJA PREGLED

CONSUMER DIRECTIVES UNDER REVIEW

Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, UL L 372, 31.12.1985, str. 31.

Council Directive 85/577/EEC of 20 December 1985 to protect the consumer in respect of contracts negotiated away from business premises, OJ L 372, 31.12.1985, p. 31.

Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, UL L 158, 23.6.1990, str. 59.

Council Directive 90/314/EEC of 13 June 1990 on package travel, package holidays and package tours, OJ L 158, 23.6.1990, p. 59.

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, UL L 95, 21.4.1993, str. 29.

Council Directive 93/13/EEC of 5 April 1993 on unfair terms in consumer contracts, OJ L 95, 21.4.1993, p. 29.

Direktiva 94/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 1994 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb o nakupu pravice do uporabe nepremičnin na podlagi časovnega zakupa, UL L 280, 29.10.1994, str. 83.

Directive 94/47/EC of the European Parliament and of the Council of 26 October 1994 on the protection of purchasers in respect of certain aspects of contracts relating to the purchase of a right to use immovable properties on a timeshare basis, OJ L 280, 29.10.1994, p. 83.

Direktiva 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo, UL L 144, 4.6.1997, str. 19.

Directive 97/7/EC of the European Parliament and of the Council of 20 May 1997 on the protection of consumers in respect of distance contracts, OJ L 144, 4.6.1997, p. 19.

Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov, UL L 80, 18.3.1998, str. 27.

Directive 98/6/EC of the European Parliament and of the Council of 16 February 1998 on consumer protection in the indication of the prices of products offered to consumers, OJ L 80, 18.3.1998, p. 27.

Direktiva 98/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov, UL L 166, 11.6.1998, str. 51.

Directive 98/27/EC of the European Parliament and of the Council of 19 May 1998 on injunctions for the protection of consumers' interests, OJ L 166, 11.6.1998, p. 51.

Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij, UL L 171, 7.7.1999, str. 12.

Directive 1999/44/EC of the European Parliament and of the Council of 25 May 1999 on certain aspects of the sale of consumer goods and associated guarantees, OJ L 171, 7.7.1999, p. 12.

PRILOGA IV

ANNEX IV

DOLžINA OBDOBJA ZA RAZMISLEK V DRžAVAH čLANICAH

LENGTH OF THE COOLING OFF PERIOD IN THE MEMBER STATES

Država članica | Dolžina obdobja za razmislek |

Member State | Length of cooling off period |

Avstrija | 7 delovnih dni (izrecno izključuje soboto) |

Austria | 7 working days (expressly excludes Saturday) |

Belgija | 7 delovnih dni |

Belgium | 7 working days |

Ciper | 14 dni |

Cyprus | 14 days |

Češka | 14 dni |

Czech Republic | 14 days |

Danska | 14 dni |

Denmark | 14 days |

Estonija | 14 dni |

Estonia | 14 days |

Finska | 14 dni |

Finland | 14 days |

Francija | 7 delovnih dni? (pomen „jours francs“ je treba pojasniti) |

France | 7 working days? (meaning of “jours francs” in need of clarification) |

Nemčija | 2 tedna |

Germany | 2 weeks |

Grčija | 10 delovnih dni |

Greece | 10 working days |

Madžarska | 8 delovnih dni |

Hungary | 8 working days |

Irska | 7 delovnih dni |

Ireland | 7 working days |

Italija | 10 delovnih dni |

Italy | 10 working days |

Latvija | najmanj 14 dni |

Latvia | 14 days minimum |

Litva | 7 delovnih dni |

Lithuania | 7 working days |

Luksemburg | 7 delovnih dni |

Luxembourg | 7 working days |

Malta | 15 dni |

Malta | 15 days |

Nizozemska | 7 delovnih dni |

Netherlands | 7 working days |

Poljska | 10 dni |

Poland | 10 days |

Portugalska | 14 dni |

Portugal | 14 days |

Slovaška | 7 delovnih dni |

Slovakia | 7 working days |

Slovenija | 15 dni |

Slovenia | 15 days |

Španija | 7 delovnih dni na podlagi zakonodaje države dostave |

Spain | 7 working days based on the law of country of delivery |

Švedska | 14 dni |

Sweden | 14 days |

Združeno kraljestvo | 7 delovnih dni |

United Kingdom | 7 working days |

[1] UL L 144, 4.6.1997, str. 19.

[1] OJ L 144, 4.6.1997, p. 19.

[2] Člen 15(4) določa, da „Najkasneje v štirih letih po tem, ko ta direktiva začne veljati, Komisija predloži poročilo o izvajanju te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj s predlogom za njeno spremembo, če je to potrebno“.

[2] Article 15(4) stipulates that “No later than four years after the entry into force of this Directive the Commission shall submit a report to the European Parliament and the Council on the implementation of this Directive, accompanied if appropriate by a proposal for the revision thereof”.

[3] Glej Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 16. marca 2005 o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji (COM(2005) 97 konč.) in Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. oktobra 2005 o izvajanju Lizbonskega programa Skupnosti: strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja (COM(2005) 535 konč.). Pregled značilnosti pravnega reda o varstvu potrošnikov v Tekočem programu poenostavitve, priloženem k temu zadnjemu sporočilu“.

[3] See Communication from the Commission to the Council and the European Parliament of 16 March 2005 on Better Regulation for Growth and Jobs in the European Union (COM(2005) 97 final) and Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions of 25 October 2005 on Implementing the Community Lisbon programme: a Strategy for the Simplification of the regulatory environment (COM (2005) 535 final). The review of the consumer protection acquis features in the Simplification Rolling Programme annexed to this latter Communication”.

[4] Direktiva 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES, UL L 271, 9.10.2002, str. 16.

[4] Directive 2002/65/Ec of the European Parliament and of the Council of 23 September 2002 concerning the distance marketing of consumer financial services and amending Council Directive 90/619/EEC and Directives 97/7/EC and 98/27/EC , OJ L 271, 9.10.2002, p. 16.

[5] Sporočilo Komisije z dne 6. aprila 2006 o pregledu Direktive 2002/65 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES (COM(2006) 161 konč.).

[5] Commission Communication of 6 April 2006 on the review of Directive 2002/65 of the European Parliament and of the Council of 23 September 2002 concerning the distance marketing of consumer financial services and amending Council Directive 90/619/EEC and Di8ALOUVWuvwxrective 97/7/EC and 98/27/EC (COM(2006) 161 final).

[6] Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta („Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah“), UL L 149, 11.6.2005, str. 22.

[6] Directive 2005/29/EC of the European Parliament and of the Council of 11 May 2005 concerning unfair business-to-consumer commercial practices in the internal market and amending Council Directive 84/450/EEC, Directives 97/7/EC, 98/27/EC and 2002/65/EC of the European Parliament and of the Council and Regulation (EC) No 2006/2004 of the European Parliament and of the Council (“Unfair Commercial Practices Directive”), OJ L 149, 11.6.2005 p. 22.

[7] Predlagani člen 81 COM(2005) 603 konč.

[7] proposed Article 81 of COM(2005) 603 final.

[8] Člen 1(3), ki ga je treba brati skupaj z uvodno izjavo 11 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu („Direktiva o elektronskem poslovanju“), UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

[8] Article 1 (3) read together with recital 11 of Directive 2000/31/EC of the European Parliament and of the Council of 8 June 2000 on certain legal aspects of information society services, in particular electronic commerce, in the Internal Market ('Directive on electronic commerce'), OJ L 178, 17.7.2000, p. 1.

[9] Direktiva 94/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 1994 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb o nakupu pravice do uporabe nepremičnin na podlagi časovnega zakupa, UL L 280, 29.10.1994, str. 83.

[9] Directive 94/47/EC of the European Parliament and the Council of 26 October 1994 on the protection of purchasers in respect of certain aspects of contracts relating to the purchase of the right to use immovable properties on a timeshare basis, OJ L 280, 29.10.1994, p. 83.

[10] Zadeva C-336/03 Easycar (UK) Ltd v Office of Fair Trading, Z Odl. 2005, str. I-1947.

[10] Case C-336/03 Easycar (UK) Ltd v Office of Fair Trading , ECR 2005, p. I-1947.

[11] Francija, Španija in Združeno kraljestvo.

[11] France, Spain and the United Kingdom.

[12] Direktiva o časovnem zakupu se sklicuje na najmanj 10 koledarskih dni, medtem ko se Direktiva 85/577/EGS o prodaji od vrat do vrat nanaša na najmanj 7 dni (Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, UL L 372, 31.12.1985, str. 31). Direktiva o trženju finančnih storitev na daljavo se sklicuje na 14 koledarskih dni.

[12] The Timeshare Directive refers to a minimum of 10 calendar days whereas the Doorstep Selling Directive 85/577/EEC refers to a minimum of 7 days, (Council Directive 85/577/EEC of 20 December 1985 to protect the consumer in respect of contracts negotiated away from business premises, OJ L 372, 31.12.1985, p. 31) . The Distance Marketing of Financial Services Directive refers to 14 calendar days.

[13] Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[13] Directive 2002/58/EC of the European Parliament and of the Council of 12 July 2002 concerning the processing of personal data and the protection of privacy in the electronic communications sector (Directive on privacy and electronic communications), OJ L 201, 31.7.2002, p. 37.