It-testi oriġinali tan-NU/KEE biss għandhom effett legali skont id-dritt pubbliku internazzjonali. L-istatus u d-data tad-dħul fis-seħħ ta’ dan ir-Regolament għandha tiġi vverifikata fl-aħħar verżjoni tad-dokument tal-istatus tan-NU/KEE TRANS/WP.29/343 disponibbli f’:

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Ir-Regolament Nru 94 tal-Kummissjoni Ekonomika għall-Ewropa tan-Nazzjonijiet Uniti (NU/KEE) – Dispożizzjonijiet uniformi li jikkonċernaw l-approvazzjoni tal-vetturi fir-rigward tal-ħarsien tal-okkupanti fil-każ ta' ħabta fuq quddiem

Pravilnik št. 94 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede zaščite potnikov pri čelnem trku

Li tinkorpora t-test validu kollu sa:

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Is-suppliment 3 għas-serje 01 tal-emendi - Id-data tad-dħul fis-seħħ: it- 2 ta’ Frar 2007

dodatka 3 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 2. februar 2007

Il-Corrigendum 2 għas-serje 01 tal-emendi, is-suġġett tan-Notifika tad-Depożitarju C.N.1165.2007.TRATTATI-2 bid-data tat- 18 ta’ Jannar 2008

popravka 2 k spremembam 01, ki je predmet sporočila depozitarju C.N.1165.2007.TREATIES-2 z dne 18. januarja 2008

Il-Corrigendum 1 għar-Reviżjoni 1 - Id-data tad-dħul fis-seħħ: l- 24 ta’ Ġunju 2009

popravka 1 k reviziji 1 – začetek veljavnosti: 24. junij 2009

KONTENUT

VSEBINA

REGOLAMENT

PRAVILNIK

1. L-ambitu

1. Področje uporabe

2. Id-definizzjonijiet

2. Opredelitev pojmov

3. L-applikazzjoni għall-approvazzjoni

3. Vloga za homologacijo

4. L-approvazzjoni

4. Homologacija

5. L-ispeċifikazzjonijiet

5. Tehnični predpisi

6. L-istruzzjonijiet għall-utenti ta’ vetturi mgħammra b’airbags.

6. Navodila za uporabnike vozil, ki so opremljena z zračnimi blazinami

7. Il-Modifika u l-Estensjoni tal-approvazzjoni tat-tip ta’ vettura

7. Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

8. Il-konformità fil-produzzjoni

8. Skladnost proizvodnje

9. Il-pieni għal nuqqas ta’ konformità fil-produzzjoni

9. Kazni za neskladnost proizvodnje

10. Produzzjoni li twaqqfet għal kollox

10. Popolno prenehanje proizvodnje

11. Id-dispożizzjonijiet tranżitorji

11. Prehodne določbe

12. L-ismijiet u l-indirizzi tas-servizzi tekniċi responsabbli mit-twettiq ta’ testijiet ta’ approvazzjoni, u tad-dipartimenti amministrattivi

12. Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

ANNESSI

PRILOGE

Anness 1 – Il-Komunikazzjoni li tikkonċerna l-approvazzjoni jew l-estensjoni jew ir-rifjut jew l-irtirar tal-approvazzjoni jew għall-produzzjoni li twaqqfet għal kollox ta’ tip ta’ vettura rigward il-protezzjoni ta’ dawk li jokkupawha fil-każ ta’ kolliżjoni frontali, skond ir-Regolament Nru 94

Priloga 1 – Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ter popolnem prenehanju proizvodnje za tip vozila glede zaščite potnikov pri čelnem trku v skladu s Pravilnikom št. 94

Anness 2 – L-arranġamenti tal-marka tal-approvazzjoni

Priloga 2 – Primeri homologacijskih oznak

Anness 3 – Il-proċedura tat-test

Priloga 3 – Preskusni postopek

Anness 4 – Id-determinazzjoni tal-kriterji tar-rendiment

Priloga 4 – Določanje meril za obremenitev glave

Anness 5 – L-arranġament u l-installazzjoni ta’ manikini u l-aġġustament tas-sistemi ta’ trażżin

Priloga 5 – Razporeditev in namestitev preskusnih lutk ter nastavitev sistemov za zadrževanje

Appendiċi 1 – Id-deskrizzjoni tal-magna tridimensjonali tal-punt "H"

Dodatek 1 – Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke "H"

Appendiċi 2 – Is-sistema ta’ referenza tridimensjonali

Dodatek 2 – Tridimenzionalni referenčni sistem

Appendiċi 3 – Id-data ta’ referenza dwar il-pożizzjonijiet bilqiegħda

Dodatek 3 – Referenčni podatki za sedežna mesta

Appendiċi – Il-Kurva ta’ ekwivalenza – Il-Limitu tat-tolleranza għall- kurva ΔV = f(t)

Dodatek – Enakovredna krivulja – območje dovoljenega odstopanja za krivuljo ΔV = f(t)

Anness 6 – Anness 7 – Anness 8 – It-teknika ta’ kejl f’testijiet ta’ kejl: l-istrumenti tal-kejl

Priloga 6 – Priloga 7 – Priloga 8 – Postopki merjenja pri preskusih: merilne naprave

Anness 9 – Id-definizzjoni ta’ ostaklu li jista’ jiġi ddeformat

Priloga 9 – Opredelitev deformabilne pregrade

Anness 10 – Il-proċedura ta’ ċertifikazzjoni għall-parti t’isfel tar-riġel u tas-sieq tal-manikin

Priloga 10 – Postopek certificiranja spodnjega dela noge in stopala preskusne lutke

1. L-AMBITU

1. PODROČJE UPORABE

1.1. Dan ir-Regolament japplika għall-vetturi fil-kategorija M1 [1] ta’ massa totali permissibbli li ma taqbiżx it-2,5 tunnellati; vetturi oħra jistgħu jiġu approvati fuq talba tal-manifattur.

1.1 Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorije M1 [1], katerih skupna dovoljena masa ne presega 2,5 tone; za druga vozila se homologacija tipa lahko podeli na zahtevo proizvajalca.

1.2. Dan għandu japplika fuq talba tal-manifattur għall-approvazzjoni ta’ tip ta’ vettura rigward il-protezzjoni ta’ dawk li jokkupawha fis-sìts ta’ quddiem lejn in-naħa ta’ barra fil-każ ta’ ħabta fuq quddiem.

1.2 Uporablja se na zahtevo proizvajalca za homologacijo tipa vozila glede zaščite potnikov na sprednjih sedežih pri čelnem trku.

2. ID-DEFINIZZJONIJIET

2. OPREDELITEV POJMOV

Għall-finijiet ta’ dan ir-Regolament:

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

2.1. "Sistema protettiva" tfisser tagħmir u strumenti ta’ fuq ġewwa maħsuba biex irażżnu lil dawk li jokkupaw il-vettura u jikkontribwixxu sabiex tkun assigurata konformità mal-kundizzjonijiet meħtieġa stabbiliti fil-paragrafu 5 ta’ hawn isfel;

2.1 "Zaščitni sistem" pomeni notranjo opremo in naprave, namenjene za zadrževanje oseb v vozilu, ki prispevajo k zagotavljanju skladnosti z zahtevami, določenimi v spodnjem odstavku 5;

2.2. "Tip ta’ sistema protettiva" tfisser kategorija ta’ strumenti protettivi li ma jvarjawx f’aspetti essenzjali bħal:

2.2 "Tip zaščitnega sistema" pomeni kategorijo zaščitnih naprav, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih lastnostih:

It-teknoloġija tagħhom;

tehnologiji;

Il-ġeometrija tagħhom;

obliki;

Il-materjali kostitwenti tagħhom;

sestavnih materialih;

2.3. "Il-wisa’ tal-vettura" tfisser id-distanza bejn żewġ pjani paralleli għall-pjan medjan lonġitudinali (tal-vettura) u li jmissu l-vettura fuq iż-żewġ naħat tal-imsemmi pjan imma li jeskludi l-mirja li juru x’ġej minn wara, id-dwal li jimmarkaw il-ġenb, l-indikaturi tal-pressjoni tat-tajer, id-dwal li jindikaw id-direzzjoni, id-dwal tal-pożizzjoni, mud-guards flessibbli u l-parti l-milwija tal-ħitan tal-ġenb tat-tajers eżatt fuq il-punt ta’ kuntatt mal-art;

2.3 "Širina vozila" pomeni razdaljo med dvema ravninama, ki sta vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino vozila in se dotikata vozila na obeh straneh, razen vzvratnih ogledal, bočnih svetilk, indikatorjev tlaka v pnevmatikah, smerokazov, pozicijskih svetilk, upogljivih blatnikov in deformacije plaščev na mestu dotika s podlago;

2.4. "Il-parti li tirkeb" tfisser il-persentaġġ mill-wisa’ tal-vettura li jinsab direttament bi dritt il-faċċata tal-ostaklu;

2.4 "Prekrivanje" pomeni odstotek širine vozila, ki je v dotiku s prednjo steno pregrade;

2.5. "Faċċata ta’ ostaklu li jista’ jiġi ddeformat" tfisser sezzjoni li tista’ titfarrak immuntata fuq quddiem ta’ blokka riġida;

2.5 "Deformabilna sprednja stran pregrade" pomeni deformabilni (stisljiv) del za zaletavanje, vgrajen na sprednji steni trdne pregrade;

2.6. "Tip ta’ vettura" tfisser kategorija ta’ vetturi li jaħdmu bl-enerġija li m’humiex differenti f’aspetti essenzjali bħal:

2.6 "Tip vozila" označuje kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih lastnostih:

2.6.1. It-tul u l-wisa’ tal-vettura, sa fejn dawn għandhom effett negattiv fuq ir-riżultati tat-test tal-impatt preskritt f’dan ir-Regolament,

2.6.1 dolžini in širini vozila, če vplivata negativno na rezultate preskusa trčenja, predpisanega v tem pravilniku,

2.6.2. L-istruttura, id-dimensjonijiet, il-linji u l-materjali tal-parti tal-vettura ’l quddiem mill-pjan trasversali mill-punt "R" tas-sit tas-sewwieq, sa fejn dawn għandhom effett negattiv fuq ir-riżultati tat-test tal-impatt preskritt f’dan ir-Regolament,

2.6.2 konstrukciji, merah, oblikah in materialih dela vozila pred prečno ravnino, ki poteka skozi točko "R" vozniškega sedeža, če vplivajo negativno na rezultate preskusa trčenja, predpisanega v tem pravilniku,

2.6.3. Il-linji u d-dimensjonijiet ta’ ġewwa tal-kompartiment tal-passiġġieri u t-tip ta’ sistema protettiva, sa fejn dawn għandhom effett negattiv fuq ir-riżultati tat-test tal-impatt preskritt f’dan ir-Regolament,

2.6.3 obliki in notranjih merah potniškega prostora ter tipu zaščitnega sistema, če vplivajo negativno na rezultate preskusa trčenja, predpisanega v tem pravilniku,

2.6.4. Il-pożizzjoni (quddiem, wara jew ċentru) u l-orjentazzjoni (trasversali jew lonġitudinali) tal-magna,

2.6.4 položaju (spredaj, zadaj ali v sredini) in usmeritvi (prečno ali vzdolžno) motorja,

2.6.5. Il-massa mingħajr tagħbija, sa fejn din għandha effett negattiv fuq ir-riżultat tat-test tal-impatt preskritt f’dan ir-Regolament,

2.6.5 masi neobremenjenega vozila, če vpliva negativno na rezultat preskusa trčenja, predpisanega v tem pravilniku,

2.6.6. L-arranġamenti jew it-tagħmir mhux obbligatorji pprovduti mill-manifattur, sa fejn dawn għandhom effett negattiv fuq ir-riżultat tat-test tal-impatt preskritt f’dan ir-Regolament,

2.6.6 opremi po izbiri ali priboru, ki ju je dobavil proizvajalec, če vplivata negativno na rezultat preskusa trčenja, ki je predpisan s tem pravilnikom.

2.7. "Il-kompartiment tal-passiġġieri" ifisser l-ispazju għall-akkomodazzjoni ta’ dawk li jokkupawh, magħluq permezz tas-saqaf, l-art, il-ħitan tal-ġnub, il-bibien, it-twieqi ta’ barra u d-diviżjoni ta’ quddiem (front bulkhead) u l-pjan tad-diviżjoni tal-kompartiment ta’ wara jew il-pjan tal-appoġġ tad-dahar tas-sit ta’ wara;

2.7 "Potniški prostor" pomeni prostor za namestitev oseb v vozilu, ki ga omejujejo streha, pod, bočne stene, vrata, zunanja stekla in prednja stena ter ravnina, ki poteka skozi zadnjo steno potniškega prostora, oziroma ravnina, ki poteka skozi oporo naslonov zadnjih sedežev;

2.8. "Il-punt "R"" ifisser punt ta’ referenza ddefinit għal kull sit mill-manifattur f’relazzjoni mal-istruttura tal-vettura, kif indikat fl-Anness 6;

2.8 "Točka "R"" pomeni referenčno točko, ki jo je določil proizvajalec vozila za vsak sedež glede na konstrukcijo vozila, kot je navedeno v Prilogi 6;

2.9. "Il-punt "H"" ifisser punt ta’ referenza ddeterminat għal kull sit mis-servizz tal-ittestjar responsabbli mill-approvazzjoni, skond il-proċedura deskritta fl-Anness 6;

2.9 "Točka "H"" pomeni referenčno točko, kot jo je za vsak sedež določila preskusna služba, pristojna za homologacijo, v skladu s postopkom, opisanim v Prilogi 6;

2.10. "Il-massa mingħajr tagħbija u mingħajr ħadd ġo fiha" tfisser il-massa tal-vettura lesta , mhux okkupata u mhux mgħobbija imma mimlija bil-fjuwil, il-likwidu li jkessaħ, il-lubrikant, l-għodod u l-istepni (jekk dawn huma pprovduti bħala tagħmir standard mill-manifattur tal-vettura).

2.10 "Masa neobremenjenega vozila" pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, brez voznika, potnikov ali tovora, vendar napolnjenega z gorivom, hladilno tekočino in mazivi ter opremljenega z orodjem in rezervnim kolesom (če jih je kot standardno opremo dobavil proizvajalec vozila);

2.11. "Airbag" ifisser strument installat biex iżid maċ-ċinturini ta’ sigurtà u s-sistemi ta’ trażżin f’vetturi li jaħdmu bl-enerġija, jiġifieri sistemi li, fil-każ ta’ impatt qawwi li jaffettwa lill-vettura, b’mod awtomatiku jattivaw struttura flessibbli intenzjonata sabiex tillimita, permezz tal-kompressjoni tal-gass ta’ ġewwa fiha, kemm ikunu gravi l-kuntatti ta’ parti mill-ġisem ta’ min jokkupa l-vettura jew aktar minn parti waħda, ma’ ġewwa tal-kompartiment tal-passiġġieri.

2.11 "Zračna blazina" pomeni napravo, ki je vgrajena kot dodatna zaščita k varnostnim pasovom in sistemom za zadrževanje oseb v motornih vozilih; to je sistem, ki ob močnem trčenju vozila do konca samodejno razpre prožno konstrukcijo in s pomočjo stiskanja plina, ki ga vsebuje, omili nalet enega ali več delov telesa osebe v vozilu na notranje površine prostora za potnike;

2.12. "Airbag tal-passiġġier" ifisser airbag immuntat maħsub biex jipproteġi lil min jokkupa l-vettura f’sits oħra minbarra dak tas-sewwieq fil-każ ta’ kolliżjoni frontali.

2.12 "Zračna blazina za sopotnika" je sklop zračne blazine za zaščito potnikov na drugih sedežih razen voznikovega pri čelnem trku;

2.13. "Trażżin għat-tfal" ifisser arranġament ta’ komponenti li jistgħu jinkludu numru ta’ ċineg jew komponenti flessibbli b’bokkla ta’ sigurtà, strumenti għall-aġġustament, aċċessorji, u f’ċerti każi siġġu supplementari u/jew protezzjoni għall-impatt, li jistgħu jintrabtu ma’ vettura li taħdem bl-enerġija. Huwa ddisinjat b’tali mod li jnaqqas ir-riskju ta’ feriment għal min jilbishom, fil-każ ta’ kolliżjoni jew ta’ tnaqqis f’daqqa tal-veloċità tal-vettura billi jillimita l-mobilità tal-ġisem ta’ min jilbishom.

2.13 "Zadrževalni sistem za otroka" pomeni sklop elementov, ki lahko obsegajo kombinacijo trakov ali gibljivih delov z varovalno sponko, naprave za nastavitev, pritrdilne elemente in v nekaterih primerih dodatni sedež in/ali zaslon za varovanje ob trku, ki jih je mogoče pritrditi v motorno vozilo. Ta sistem je tako konstruiran, da ob trku ali nenadnem zmanjšanju hitrosti vozila z omejitvijo gibanja telesa uporabnika zmanjša nevarnost poškodbe.

2.14. "Iħarsu lejn in-naħa ta’ wara" ifisser li jħarsu fid-direzzjoni opposta għad-direzzjoni normali li fiha tivvjaġġa l-vettura.

2.14 "Nazaj obrnjen" pomeni obrnjen v smer, ki je nasprotna običajni smeri vožnje vozila.

3. L-APPLIKAZZJONI GĦALL-APPROVAZZJONI

3. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1. L-applikazzjoni għall-approvazzjoni ta’ tip ta’ vettura rigward il-protezzjoni ta’ min jokkupa s-sits ta’ quddiem fil-każ ta’ kolliżjoni frontali għandha titressaq mill-manifattur tal-vettura jew mir-rappreżentant akkreditat tiegħu.

3.1 Vlogo za homologacijo tipa vozila glede zaščite oseb v vozilu na sprednjih sedežih ob čelnem trku predloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2. Ma’ din għandhom ikunu mehmuża tliet kopji tad-dokumenti msemmija hawn taħt u d-dettalji li ġejjin:

3.2 Vlogi se v treh izvodih priložijo spodaj navedeni dokumenti in naslednji podatki:

3.2.1. Deskrizzjoni dettaljata tat-tip tal-vettura dwar l-istruttura, id-dimensjonijiet, il-linji u l-materjali kostitwenti;

3.2.1 podroben opis tipa vozila glede na njegovo konstrukcijo, mere, obliko in sestavne materiale;

3.2.2. Ritratti, u/jew dijagrammi u disinni tal-vettura li juru t-tip tal-vettura b’elevazzjoni minn quddiem, mill-ġenb u minn wara u d-dettalji tad-disinn tal-parti ta’ quddiem tal-istruttura;

3.2.2 fotografije in/ali diagrami in risbe vozila, ki prikazujejo tip vozila v pogledu od spredaj, s strani in od zadaj ter podrobnosti zasnove sprednjega dela konstrukcije;

3.2.3. Id-dettalji tal-massa mingħajr tagħbija u mingħajr nies ġo fiha tal-vettura;

3.2.3 podrobni podatki o masi neobremenjenega vozila;

3.2.4. Il-linji u d-dimensjonijiet ta’ ġewwa tal-kompartiment tal-passiġġieri;

3.2.4 oblika in notranje mere potniškega prostora;

3.2.5. Deskrizzjoni tat-tagħmir u tas-sistemi protettivi ta’ fuq ġewwa installati fil-vettura.

3.2.5 opis notranje opreme in zaščitnih sistemov, vgrajenih v vozilu.

3.3. Min qed japplika għall-approvazzjoni għandu jkun intitolat li jippreżenta kwalunkwe data u riżultat ta’ testijiet imwettqa biex ikun jista’ jiġi stabbilit li tista’ tintlaħaq konformità mal-kundizzjonijiet meħtieġa bi grad suffiċjenti ta’ sikurezza.

3.3 Vlagatelj lahko predloži kakršne koli podatke in rezultate opravljenih preskusov kot dokazno gradivo, da obstaja zadostna stopnja verjetnosti za izpolnjevanje zahtev skladnosti.

3.4. Vettura li tirrappreżenta t-tip li jrid ikun approvat għandha titressaq lis-servizz tekniku responsabbli għat-twettiq tat-testijiet ta’ approvazzjoni.

3.4 Vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije, se izroči tehnični službi, ki je pristojna za opravljanje preskusov za homologacijo.

3.4.1. Vettura li ma tinkludix il-komponenti kollha xierqa għat-tip tista’ tkun aċċettata għat-test kemm-il darba jista’ jintwera li n-nuqqas tal-komponenti mhux inklużi m’għandu l-ebda effett ħażin fuq ir-riżultati tat-test sa fejn huma kkonċernati l-kundizzjonijiet meħtieġa ta’ dan ir-Regolament.

3.4.1 Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki se zahtevajo za določen tip, se lahko sprejme v preskušanje pod pogojem, da se lahko dokaže, da manjkajoči sestavni deli ne vplivajo neugodno na rezultate preskusa, predpisane v zahtevah tega pravilnika.

3.4.2. Għandha tkun ir-responsabbiltà ta’ dak li japplika għall-approvazzjoni li juri li l-applikazzjoni tal-paragrafu 3.4.1 hija kompatibbli mal-konformità mal-kundizzjonijiet meħtieġa ta’ dan ir-Regolament.

3.4.2 Vlagatelj mora dokazati, da je uporaba odstavka 3.4.1 združljiva z zahtevami tega pravilnika.

4. L-APPROVAZZJONI

4. HOMOLOGACIJA

4.1. Jekk it-tip ta’ vettura mressqa għall-approvazzjoni skond dan ir-Regolament tissodisfa l-kundizzjonijiet meħtieġa ta’ dan ir-Regolament, għandha tingħata l-approvazzjoni għal dak it-tip ta’ vettura.

4.1 Če tip vozila, dostavljenega za homologacijo na podlagi tega pravilnika, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, se homologacija tega tipa vozila podeli.

4.1.1. Is-servizz tekniku maħtur skond il-paragrafu 10 aktar ’l isfel għandu jivverifika li l-kundizzjonijiet meħtieġa ġew issodisfati.

4.1.1 Tehnična služba, imenovana v skladu z odstavkom 10 tega pravilnika, preveri, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji.

4.1.2. F’każ ta’ dubju, għandha tkun ikkunsidrata, meta tkun ivverifikata l-konformità tal-vettura mal-kundizzjonijiet meħtieġa ta’ dan ir-Regolament, kwalunkwe data jew riżultat ta’ testijiet ipprovduta mill-manifattur li tista’ tkun ikkunsidrata fil-validazzjoni tat-test tal-approvazzjoni mwettaq mis-servizz tekniku.

4.1.2 Pri preverjanju skladnosti vozila z zahtevami tega pravilnika se lahko v primeru dvoma upoštevajo podatki ali rezultati preskusov, ki jih je predložil proizvajalec in se jih lahko upošteva pri potrjevanju homologacije, ki jo izvaja tehnična služba.

4.2. Għandu jingħata numru ta’ approvazzjoni għal kull tip approvat. L-ewwel żewġ numri ta’ dan (fil-preżent 01 li jikkorrispondi għas-serje ta’ emendi 01) għandhom jindikaw is-serje ta’ emendi li jinkorporaw l-emendi tekniċi l-aktar reċenti li saru lir-Regolament meta nħarġet l-approvazzjoni. L-istess Parti Kontraenti ma tistax tagħti l-istess numru ta’ approvazzjoni lil tip ieħor ta’ vettura.

4.2 Vsakemu homologiranemu tipu vozila se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki (sedaj 01, kar ustreza spremembam 01) označujeta zaporedno številko sprememb, ki vsebujejo zadnje pomembne tehnične spremembe Pravilnika ob času podelitve homologacije. Pogodbenica ne sme dodeliti iste homologacijske številke drugemu tipu vozila.

4.3. L-avviż tal-approvazzjoni jew ir-rifjut tal-approvazzjoni għal tip ta’ vettura skond dan ir-Regolament għandu jkun ikkomunikat mill-Partijiet tal-Ftehim li japplikaw dan ir-Regolament permezz ta’ formola konformi mal-mudell fl-Anness 1 ta’ dan ir-Regolament u r-ritratti u/jew id-dijagrammi u d-disinni provduti minn min qed japplika għall-approvazzjoni, f’format li ma jeċċedix l-A4 (210 × 297 mm) jew mitwi f’dak il-format u fuq skala xierqa.

4.3 Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, pošljejo obvestilo o homologaciji ali zavrnitvi homologacije za tip vozila na podlagi tega pravilnika na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 1 k temu pravilniku, ter skupaj s fotografijami in/ali diagrami in risbami, ki jih je vlagatelj predložil v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm) ali je zložen na ta format, ter v ustreznem merilu.

4.4. Għandha titwaħħal, b’mod li tidher u f’post faċilment aċċessibbli kif speċifikat fil-formola tal-approvazzjoni, ma’ kull vettura li tikkonforma ma’ tip ta’ vettura approvat taħt dan ir-Regolament, marka internazzjonali ta’ approvazzjoni li tikkonsisti f’:

4.4 Na vsako vozilo, ki je skladno s tipom, homologiranim po tem pravilniku, se na dobro vidno in lahko dostopno mesto, ki je navedeno na obrazcu za homologacijo, pritrdi mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1. Ċirku madwar l-ittra "E" segwit minn numru li jiddistingwi l-pajjiż li ta l-approvazzjoni [2]

4.4.1 kroga, ki obkroža črko "E" in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo [2],

4.4.2. In-numru ta’ dan ir-Regolament, segwit mill-ittra "R", daxx u n-numru tal-approvazzjoni, fuq il-lemin taċ-ċirku kif preskritt fil-paragrafu 4.4.1.

4.4.2 številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka "R", pomišljaj in številka homologacije desno od kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5. Is-simbolu preskritt fil-paragrafu 4.4.1 m’għandux għalfejn jiġi ripetut jekk il-vettura tikkonforma mat-tip ta’ vettura approvat, taħt wieħed jew aktar mir-Regolamenti l-oħra annessi mal-Ftehim, fil-pajjiż li ta l-approvazzjoni taħt dan ir-Regolament; f’każ bħal dan in-numri tar-Regolament u tal-approvazzjoni flimkien mas-simboli addizzjonali tar-Regolamenti kollha li taħthom ingħatat l-approvazzjoni fil-pajjiż li ta l-approvazzjoni taħt dan ir-Regolament għandhom jitpoġġew f’kolonni vertikali fuq il-lemin tas-simbolu preskritt fil-paragrafu 4.4.1.

4.5 Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo po tem Sporazumu, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v tem primeru se številke pravilnikov in številke homologacije ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku, navedejo v navpičnih stolpcih desno od simbola iz odstavka 4.4.1.

4.6. Il-marka tal-approvazzjoni għandha tkun tinqara b’mod ċar u indelibbli.

4.6 Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7. Il-marka tal-approvazzjoni għandha titpoġġa viċin ta’ jew fuq il-pjanċa tad-data tal-vettura mwaħħla mill-manifattur.

4.7 Homologacijska oznaka se namesti v bližini ploščice s podatki o vozilu, ki jo je pritrdil proizvajalec, ali nanjo.

4.8. L-Anness 2 ta’ dan ir-Regolament jagħti eżempji ta’ marki ta’ approvazzjoni.

4.8 V Prilogi 2 k temu pravilniku so navedeni primeri homologacijskih oznak.

5. L-ISPEĊIFIKAZZJONIJIET

5. TEHNIČNI PREDPISI

5.1. L-ispeċifikazzjonijiet ġenerali applikabbli għat-testijiet kollha

5.1 Splošne zahteve, ki veljajo za vse preskuse

5.1.1. Il-punt "H" għal kull sit għandu jkun determinat skond il-proċedura deskritta fl-Anness 6.

5.1.1 Točka "H" za vsak sedež se določi po postopku, opisanem v Prilogi 6.

5.1.2. Meta s-sistema protettiva għall-postijiet fejn wieħed jogħod bilqiegħda fuq in-naħa ta’ quddiem tinkludi ċinturini, il-komponenti taċ-ċinturin għandhom jissodisfaw il-kundizzjonijiet meħtieġa tar-Regolament Nru 16.

5.1.2 Če zaščitni sistem za prednje sedeže vključuje pasove, so sestavni deli pasov v skladu z zahtevami Pravilnika št. 16.

5.1.3. Il-pożizzjonijiet bilqiegħda, fejn huwa installat il-manikin u s-sistema protettiva li tinkludi ċ-ċinturini, għandhom ikunu provduti b’punti ta’ ankoraġġ konformi mar-Regolament Nru 14.

5.1.3 Sedeži, na katerih je nameščena preskusna lutka, in katerih zaščitni sistem vključuje pasove, so pritrjeni v skladu s Pravilnikom št. 14.

5.2. L-ispeċifikazzjonijiet

5.2 Specifikacije

It-test tal-vettura mwettaq skond il-metodu deskritt fl-Anness 3 għandu jitqies sodisfaċenti jekk il-kundizzjonijiet kollha ddikjarati fil-paragrafi 5.2.1 sa 5.2.6 aktar ’l isfel huma ssodisfati fl-istess ħin.

Preskus vozila, opravljen po postopku iz Priloge 3, šteje za zadovoljivega, če so sočasno izpolnjeni vsi pogoji iz spodnjih odstavkov 5.2.1 do 5.2.6.

5.2.1. Il-kriterji tar-rendiment rreġistrati, skond l-Anness 8, fuq il-manikini fis-sits ta’ quddiem lejn in-naħa ta’ barra għandhom jissodisfaw il-kundizzjonijiet li ġejjin:

5.2.1 Preskusna merila, izmerjena na preskusnih lutkah na sprednjih zunanjih sedežih v skladu s Prilogo 8, morajo ustrezati naslednjim pogojem:

5.2.1.1. Il-kriterju tar-rendiment tar-ras (HPC) m’għandux jeċċedi l-1000 u l-aċċellerazzjoni tar-ras li tirriżulta m’għandhiex teċċedi 80 g għal aktar minn 3 ms. Din tal-aħħar għandha tkun ikkalkulata b’mod kumulattiv, eskluż il-moviment ta’ rġigħ lura tar-ras;

5.2.1.1 Merilo obremenitve glave (HPC) ne sme presegati 1000 in rezultanta pospeška glave ne sme presegati 80 g za več kot 3 ms. Slednja se izračuna kumulativno, pri čemer se ne upošteva odboj glave;

5.2.1.2. Il-kriterji ta’ feriment tal-għonq (NIC) m’għandhomx jeċċedu l-valuri murija fil-Figuri 1 u 2;

5.2.1.2 Merila poškodbe vratu (NIC) ne smejo presegati vrednosti, prikazanih na slikah 1 in 2;

Figura 1

Slika 1

Il-kriterju tat-tensjoni tal-għonq

Merilo nategnjenosti vratu

+++++ TIFF +++++

Figura 2

Slika 2

Il-kriterju ta’ kemm jiflaħ pressjoni l-għonq

Merilo strižne obremenitve vratu

+++++ TIFF +++++

5.2.1.3. Il-mument ta’ meta l-għonq jintlewa madwar l-assi y m’għandux jeċċedi 57 Nm f’estensjoni [3];

5.2.1.3 Upogibni moment iztegnjenega vratu okoli osi y ne sme presegati 57 Nm [3];

5.2.1.4. Il-kriterju ta’ kompressjoni tat-toraċi (ThCC) m’għandux jeċċedi 50 mm;

5.2.1.4 Merilo stisnjenega prsnega koša (ThCC) ne sme presegati 50 mm;

5.2.1.5. Il-kriterju viskuż (V * C) għat-toraċi m’għandux jeċċedi 1,0 m/s;

5.2.1.5 Merilo hitrosti upogiba za prsni koš (V * C) ne sme presegati 1,0 m/s;

5.2.1.6. Il-kriterju tal-forza tal-wirk (FFC) m’għandux jeċċedi r-rendiment tal-kriterju forza-ħin muri fil-Figura 3;

5.2.1.6 Merilo obremenitve stegnenice (FFC) ne sme presegati vrednosti obremenitve glede na čas, kot je prikazano na sliki 3;

Figura 3

Slika 3

Il-kriterju tal-forza tal-wirk

Merilo obremenitve stegnenice

+++++ TIFF +++++

5.2.1.7. Il-kriterju tal-forza tal-kompressjoni tal-qasba tas-sieq (TCFC) m’għandux jeċċedi 8 kN;

5.2.1.7 Merilo obremenitve golenice (TCFC) ne sme presegati 8 kN;

5.2.1.8. L-indiċi tal-qasba tas-sieq (TI), imkejjel fil-quċċata u isfel nett ta’ kull qasba tas-sieq, m’għandux jeċċedi 1,3 fiż-żewġ punti;

5.2.1.8 Indeks golenice (TI), izmerjen na zgornjem in spodnjem delu vsake golenice, ne sme presegati 1,3 na nobenem od teh delov;

5.2.1.9. Il-moviment tal-ġogi tal-irkoppa li jiċċaqalqu m’għandux jeċċedi 15 mm.

5.2.1.9 Drsni premik kolenskih sklepov ne sme presegati 15 mm.

5.2.2. L-ispostament residwu tal-istêring, imkejjel miċ-ċentru tal-fulkru tal- istêring, m’għandux jeċċedi 80 mm fid-direzzjoni ’l fuq vertikali u 100 mm fid-direzzjoni orizzontali lejn in-naħa ta’ wara.

5.2.2 Trajna premaknitev volana po trku, merjena na sredini volanskega obroča, ne sme presegati 80 mm v navpični smeri navzgor oziroma 100 mm v vodoravni smeri nazaj.

5.2.3. Matul it-test m’għandha tinfetaħ l-ebda bieba;

5.2.3 Med preskusom se ne smejo odpreti nobena vrata;

5.2.4. Matul it-test m’għandhomx jissakkru s-sistemi ta’ sokra tal-bibien ta’ quddiem;

5.2.4 Med preskusom ne sme priti do blokiranja sistema za zaklepanje na sprednjih vratih;

5.2.5. Wara l-impatt, għandu jkun possibbli, mingħajr l-użu ta’ għodod, minbarra dawk neċessarji biex isostnu l-piż tal-manikin:

5.2.5 Po trčenju mora biti mogoče brez uporabe orodja, razen tistega, ki je potrebno za premik preskusne lutke:

5.2.5.1. Li tinfetaħ mill-inqas bieba waħda, jekk hemm waħda, għal kull filliera ta’ sits u, fejn m’hemmx bieba bħal, li jkunu mċaqalqa s-sits jew li jkun inklinat d-dahar tagħhom kif neċessarju sabiex dawk kollha li jokkupaw il-vettura jkunu jistgħu jinħarġu; dan hu, madankollu, applikabbli biss għall-vetturi li għandhom saqaf ta’ kostruzzjoni riġida;

5.2.5.1 odpreti najmanj ena vrata za vsako vrsto sedežev, če vrata so, kjer pa takih vrat ni, po potrebi premakniti sedeže ali preklopiti naslone sedežev zaradi evakuacije vseh oseb; to velja samo za vozila s trdno konstrukcijo strehe;

5.2.5.2 Li jinħallu l-manikini mis-sistema ta’ trażżin tagħhom li, jekk tkun imsakkra, għandha tkun tista’ tinfetaħ b’forza massima ta’ 60 N fuq iċ-ċentru tal-kontroll tal-ftuħ;

5.2.5.2 odpeti preskusne lutke iz sistema za zadrževanje, za odpiranje katerega mora zadoščati sila največ 60 N, ki deluje na sredini naprave za odpiranje;

5.2.5.3. Li jitneħħew il-manikini mill-vettura mingħajr aġġustament tas-sits.

5.2.5.3 odstraniti preskusne lutke iz vozila brez nastavljanja sedežev.

5.2.6. Fil-każ ta’ vettura li taħdem bi fjuwil likwidu, m’għandux ikun hemm aktar minn telf minimu ta’ likwidu mit-tubu tal-fjuwil mal-kolliżjoni;

5.2.6 Pri vozilih s pogonom na tekoče gorivo sme priti med trčenjem ali po trčenju samo do neznatnega uhajanja tekočine iz sistema za oskrbo motorja z gorivom.

5.2.7. Jekk hemm telf kontinwu ta’ likwidu mit-tubu tal-fjuwil wara l-kolliżjoni, ir-rata ta’ telf m’għandhiex teċċedi 30 g/min; jekk il-likwidu mis-sistema tat-tubi tal-fjuwil jitħallat ma’ likwidi mis-sistemi l-oħra u l-likwidi differenti ma jistgħux ikunu separati faċilment u identifikati, il-likwidi kollha miġbura għandhom ikunu kkunsidrati fil-valutazzjoni tat-telf kontinwu.

5.2.7 Če pri trčenju pride do stalnega uhajanja tekočine iz katerega koli dela sistema za oskrbo motorja z gorivom, hitrost uhajanja ne sme presegati 30 g/min; če se tekočina iz sistema za oskrbo z gorivom meša s tekočinami iz drugih sistemov in če teh tekočin ni mogoče ločiti in prepoznati, je treba pri vrednotenju stalnega puščanja upoštevati skupno količino tekočin.

6. L-ISTRUZZJONIJIET GĦALL-UTENTI TAL-VETTURI MGĦAMMRA BL-AIRBAGS

6. NAVODILA ZA UPORABNIKE VOZIL, KI SO OPREMLJENA Z ZRAČNIMI BLAZINAMI

6.1. Il-vettura għandu jkollha informazzjoni relatata mal-fatt li hija mgħammra b’airbags għas-sits.

6.1 Na vozilu mora biti navedeno, da je opremljeno z zračnimi blazinami za sedeže.

6.1.1. Għal vetturi li għandhom airbag immuntat maħsub għall-protezzjoni tas-sewwieq, din l-informazzjoni għandha tikkonsisti mill-iskrizzjoni "AIRBAG" fuq ġewwa taċ-ċirkonferenza tal-istering; din l-iskrizzjoni għandha titwaħħal b’mod li tinqalax u tkun viżibbli faċilment.

6.1.1 Za vozilo, opremljeno z zračno blazino za zaščito voznika, je ta informacija napis "AIRBAG" ("ZRAČNA BLAZINA"), ki je pritrjen na notranji strani oboda volana; ta napis mora biti trajno pritrjen in dobro viden.

6.1.2. Għal vettura li għandha airbag għall-passiġġier biex jipproteġi lil min jokkupa l-vettura li m’humx is-sewwieq, din l-informazzjoni għandha tikkonsisti mit-figura ta’ twissija deskritta fil-paragrafu 6.2 aktar ’l isfel.

6.1.2 Za vozilo, opremljeno z zračno blazino za sopotnika, namenjeno za zaščito drugih potnikov (razen voznika), se te informacije navedejo na opozorilni nalepki, opisani v spodnjem odstavku 6.2.

6.2. Vettura li għandha airbag wieħed jew aktar għall-protezzjoni frontali tal-passiġġier għandu jkollha informazzjoni dwar il-periklu estrem assoċjat ma’ l-użu ta’ trażżin għat-tfal li jħares lejn in-naħa ta’ wara fuq sits mgħammra b’immuntar ta’ airbag.

6.2 V vozilu, opremljenem z eno ali več zračnih blazin za sopotnike za čelno zaščito, morajo biti navedene informacije o izjemni nevarnosti, ki je povezana z uporabo nazaj obrnjenih zadrževalnih sistemov za otroke na sedežih, ki so opremljeni z zračnimi blazinami.

6.2.1. Mill-inqas, din l-informazzjoni għandha tikkonsisti minn figura li tinkludi simbolu bl-istampi u test ta’ twissija kif indikat aktar ’l isfel.

6.2.1 Te informacije se navedejo najmanj na nalepki, ki vsebuje piktogram in opozorilno besedilo, kot je navedeno v nadaljevanju.

Kontorn tat-figura, linja vertikali u orizzontali bl-iswed

Obris nalepke, navpična in vodoravna črta črne barve

Stampa sewda bi sfond abjad

Črni piktogram na beli podlagi

Ċirku u linja ħomor bi sfond abjad

Rdeč krog in črta na beli podlago

Test t ’ isfel iswed bi sfond abjad

Spodnje besedilo črno na beli podlagi

Test ta ’ fuq u simbolu suwed bi sfond isfar

Zgornje besedilo in simbol črna na rumeni podlagi

TWISSIJA

OPOZORILO

TPOĠĠIX siġġu tat-tfal li jħares lura f ’ dan il-post bl-airbag

NE nameščajte nazaj obrnjenega otroškega sedeža na ta sedež z zračno blazino

Tista ’ tikkawża MEWT JEW FERITI GRAVI

Nevarnost SMRTI ALI RESNIH POŠKODB

+++++ TIFF +++++

The overall dimensions shall be 120 × 60 mm or the equivalent area, as a minimum.

Najmanjše skupne mere so 120 × 60 mm ali enakovredna površina.

The label shown above may be adapted in such a way that the layout differs from the example above; however, the text content shall meet the above prescriptions.

Zgoraj prikazana nalepka se lahko spremeni tako, da se grafična zasnova razlikuje od zgornjega primera, vendar mora vsebina besedila ustrezati zgornjim določbam.

6.2.2. Meta jiġi approvat it-tip, it-figura għandha tkun f’mill-inqas waħda mil-lingwi tal-Parti Kontraenti fejn titressaq l-applikazzjoni għall-approvazzjoni. Il-manifattur għandu jiddikjara r-responsabbiltà tiegħu li jassigura li t-twissija hija pprovduta f’mill-inqas waħda mil-lingwi tal-pajjiż li fih ser tinbiegħ il-vettura.

6.2.2 V času homologacije tipa mora biti nalepka v vsaj enem od jezikov države pogodbenice, v kateri se vloži vloga za homologacijo. Proizvajalec se zaveže, da bo zagotovil besedilo opozorila v vsaj enem od jezikov države, v kateri se bo vozilo prodajalo.

6.2.3. Fil-każ ta’ airbag għall-protezzjoni frontali fuq is-sit ta’ quddiem tal-passiġġier, it-twissija għandha titwaħħal b’mod li sservi għal żmien twil ma’ kull faċċata tal-viżiera tax-xemx ta’ quddiem tal-passiġġier f’tali pożizzjoni li mill-inqas twissija waħda fuq il-viżiera tax-xemx tkun viżibbli f’kull ħin, irrispettivament mill-pożizzjoni tal-viżiera tax-xemx. Alternattivament, twissija waħda għandha tkun fuq il-faċċata viżibbli tal-viżiera tax-xemx stivata u twissija oħra għandha tkun fuq is-saqaf wara l-viżiera, ħalli, tal-inqas twissija waħda tkun viżibbli f’kull ħin. Id-daqs tat-test irid ikun tali li t-figura tkun tista’ tinqara faċilment minn utent b’vista normali bilqiegħda fuq is-sit konċernat.

6.2.3 Pri zračni blazini za čelno zaščito na sprednjem sopotnikovem sedežu se opozorilo trajno pritrdi na obe strani sprednjega sopotnikovega ščitnika pred soncem, tako da je ne glede na položaj ščitnika vedno vidno vsaj eno opozorilo. Druga možnost je, da je eno opozorilo na vidni površini nazaj preklopljenega ščitnika pred soncem, drugo pa na stropu za ščitnikom, tako da je vedno vidno vsaj eno opozorilo. Velikost besedila mora biti takšna, da ga uporabnik z normalnim vidom, ki sedi na tem sedežu, zlahka prebere.

Fil-każ ta’ airbag għall-protezzjoni frontali għal sits oħra fil-vettura, it-twissija trid tkun eżattament bi dritt is-sit rilevanti, u viżibbli sew u f’kull ħin għal xi ħadd li qed jinstalla trażżin għat-tfal li jħares lejn in-naħa ta’ wara fuq dak is-sit. Id-daqs tat-test irid ikun tali li t-figura tkun tista’ tinqara faċilment minn utent b’vista normali bilqiegħda fuq is-sit konċernat.

Pri zračni blazini za čelno zaščito za druge sedeže v vozilu mora biti opozorilo neposredno pred zadevnim sedežem in jasno vidno osebi, ki namešča nazaj obrnjen zadrževalni sistem za otroka. Velikost besedila mora biti takšna, da ga uporabnik z normalnim vidom, ki sedi na tem sedežu, zlahka prebere.

Din il-kundizzjoni ma tapplikax għal dawk is-sits mgħammra b’tagħmir li b’mod awtomatiku jneħħi l-funzjonabilità tal-immuntar tal-airbag għall-protezzjon frontali meta jkun installat kwalunkwe trażżin għat-tfal li jħares lejn in-naħa ta’ wara.

Ta zahteva se ne uporablja za tiste sedeže, ki so opremljeni z napravo, ki samodejno izklopi zračno blazino za čelno zaščito, kadar je nameščena kakršna koli nazaj obrnjena zadrževalna naprava za otroka.

6.2.4. Informazzjoni dettaljata, li tirreferi għat-twissija, għandha tkun miġbura fil-manwâl tal-propjetarju tal-vettura; mill-inqas, it-test li ġej, fil-lingwi uffiċjali tal-pajjiż fejn il-vettura ser tkun irreġistrata, irid jinkludi:

6.2.4 Podrobne informacije v zvezi z opozorilom morajo biti v navodilih za uporabnika vozila; v uradnih jezikih države, v kateri bo vozilo registrirano, mora biti navedeno vsaj naslednje besedilo:

"Tużax trażżin għat-tfal li jħares lejn in-naħa ta’ wara fuq sit protett b’airbag quddiemu"

"Ne uporabljajte nazaj obrnjene naprave za zadrževanje otroka na sedežu, ki je zaščiten z zračno blazino pred njim!"

It-test għandu jkun akkumpanjat bi stampa tat-twissija li tinsab fil-vettura.

Besedilo opozorila mora ponazarjati piktogram v vozilu.

7. IL-MODIFIKA U L-ESTENSJONI TAL-APPROVAZZJONI TAT-TIP TAL- VETTURA

7. SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1. Kwalunkwe modifika li taffettwa l-istruttura, in-numru ta’ sits, id-dekorazzjoni jew tagħmir ta’ fuq ġewwa, jew il-pożizzjoni tal-kontrolli jew tal-partijiet mekkaniċi tal-vettura li jistgħu jaffetwaw kemm tiflaħ tassorbi enerġija l-parti ta’ quddiem tal-vettura għandha tinġieb għall-attenzjoni tad-dipartiment amministrattiv li qed jagħti l-approvazzjoni. Id-Dipartiment imbagħad jista’ jew:

7.1 Na vsako spremembo vozila, ki vpliva na konstrukcijo vozila, število sedežev, notranjo opremo ali na lego naprav za upravljanja vozila ali mehanskih delov, ki bi utegnila vplivati na sposobnost sprednjega dela vozila za absorbiranje energije, je treba obvestiti upravni organ, ki je podelil homologacijo. Organ lahko bodisi:

7.1.1. Jikkunsidra l-modifiki magħmula bħala li mhux probabbli li jkollhom effett ħażin li jista’ jkun innutat u li fi kwalunkwe każ il-vettura għadha konformi mal-kundizzjonijiet meħtieġa; jew

7.1.1 oceni, da ni verjetno, da bi spremembe imele znatne škodljive učinke in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

7.1.2. Jeħtieġ li s-servizz tekniku responsabbli li jwettaq it-testijiet iwettaq test ieħor, fost dawk deskritti aktar ’l isfel, skond in-natura tal-modifiki;

7.1.2 zahteva od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, da glede na naravo sprememb opravi enega izmed spodaj opisanih dodatnih preskusov.

7.1.2.1. Kwalunkwe modifika tal-vettura li taffettwa l-forma ġenerali tal-istruttura tal-vettura u/jew kwalunkwe żjieda fil-massa akbar minn 8 fil-mija li fil-ġudizzju tal-awtorità jista’ jkollha effett sew fuq ir-riżultati tat-testijiet għandha teħtieġ ripetizzjoni tat-test kif deskritt fl-Anness 3;

7.1.2.1 Pri vsaki spremembi vozila, ki vpliva na splošno obliko konstrukcije vozila, ali kakršnem koli povečanju mase, ki presega 8 %, ki bi po presoji organa utegnila znatno vplivati na rezultate preskusa, je treba ponoviti preskus, kot je opisano v Prilogi 3.

7.1.2.2. Jekk il-modifiki jikkonċernaw biss it-tagħmir ta’ fuq ġewwa, jekk il-massa ma tvarjax b’iktar minn 8 fil-mija u jekk in-numru tas-sits ta’ quddiem ipprovduti inizjalment fil-vettura jibqa’ l-istess, għandu jsir dan li ġej:

7.1.2.2 Če spremembe zadevajo samo notranjo opremo, če razlika v masi ne presega 8 % in če število prednjih sedežev, prvotno nameščenih v vozilu, ostaja isto, je treba opraviti naslednje preskuse:

7.1.2.2.1. Test issemplifikat kif previst fl-Anness 7 u/jew,

7.1.2.2.1 poenostavljeni preskus, kot je določen v Prilogi 7 in/ali

7.1.2.2.2. Test parzjali kif iddefinit mis-servizz tekniku b’relazzjoni għall-modifiki magħmula.

7.1.2.2.2 delni preskus, ki ga glede na spremembe določi tehnična služba.

7.2. Konferma jew rifjut tal-approvazzjoni, bl-alterazzjonijiet speċifikati, għandha tkun ikkomunikata, bil-proċedura speċifikata fil-paragrafu 4.3 t’hawn fuq, lill-Partijiet għall-Ftehim li japplikaw dan ir-Regolament.

7.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj.

7.3. L-awtorità kompetenti li toħroġ l-estensjoni tal-approvazzjoni għandha tagħti numru tas-serje għal estensjoni bħal din u tinforma b’dan lill-Partijiet l-oħra għall-Ftehim tal-1958 li qed japplikaw dan ir-Regolament permezz ta’ formola ta’ komunikazzjoni konformi mal-mudell fl-Anness 1 ta’ dan ir-Regolament.

7.3 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko za vsako tako razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

8. IL-KONFORMITÀ TAL-PRODUZZJONI

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

Il-konformità tal-proċeduri tal-produzzjoni għandhom ikunu skond dawk stabbiliti fil-Ftehim, fl-Appendiċi 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) bil-kundizzjonijiet meħtieġa li ġejjin:

Presoja skladnosti proizvodnje mora biti izvedena v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) z naslednjimi zahtevami:

8.1. Kull vettura approvata taħt dan ir-Regolament għandha tikkonforma mat-tip ta’ vettura approvat, rigward karatteristiċi li jikkontribwixxu għall-protezzjoni ta’ dawk li jokkupaw il-vettura fil-każ ta’ kolliżjoni frontali.

8.1 Vsako vozilo, homologirano po tem pravilniku, mora biti v skladu s homologiranim tipom vozila glede lastnosti, ki prispevajo k zaščiti oseb v vozilu pri čelnem trčenju.

8.2. Min għandu l-approvazzjoni għandu jassigura li tal-inqas jitwettqu t-testijiet li jikkonċernaw it-teħid ta’ kejl għal kull tip ta’ vettura.

8.2 Imetnik homologacije zagotovi, da se za vsak tip vozila opravijo vsaj preskusi, ki se nanašajo na izmere.

8.3. L-awtorità li tat l-approvazzjoni tat-tip tista’, fi kwalunkwe ħin, tivverifika l-metodi tal-kontroll tal-konformità applikati f’kull faċilità ta’ produzzjoni. Il-frekwenza normali ta’ dawn il-verifiki għandha tkun ta’ darba kull sentejn.

8.3 Organ, ki je podelil homologacijo za tip vozila, lahko kadar koli preveri skladnost kontrolnih postopkov, uporabljenih v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se preverjanje izvede enkrat na vsaki dve leti.

9. IL-PIENI GĦAN-NUQQAS TA’ KONFORMITÀ FIL-PRODUZZJONI

9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1. L-approvazzjoni mogħtija għal tip ta’ vettura skond dan ir-Regolament tista’ tkun irtirata jekk ma jkunx hemm konformità mal-kundizzjoni meħtieġa stabbilita fil-paragrafu 8.1 aktar ’il fuq jew jekk il-vettura jew il-vetturi magħżula ma għaddewx mill-kontrolli preskritti fil-paragrafu 8.2 aktar ’il fuq.

9.1 Homologacija, podeljena za tip vozila na podlagi tega pravilnika, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz zgornjega odstavka 8.1 ali če izbrano vozilo ali izbrana vozila ne prestanejo preskusov, predpisanih v zgornjem odstavku 8.2.

9.2. Jekk Parti Kontraenti għall-Ftehim li qed tapplika dan ir-Regolament tirtra l-approvazzjoni li tat qabel, għandha minnufih tavża b’dan lill-Partijiet Kontraenti l-oħra li qed japplikaw dan ir-Regolament, permezz ta’ formola ta’ komunikazzjoni konformi mal-mudell fl-Anness 1 ta’ dan ir-Regolament.

9.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10. PRODUZZJONI LI TWAQQFET GĦAL KOLLOX

10. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Jekk min għandu l-approvazzjoni jieqaf għal kollox milli jimmanifattura t-tip ta’ vettura approvat skond ir-Regolament, huwa għandu jinforma b’dan lill-awtorità li tat l-approvazzjoni. Malli tirċievi l-komunikazzjoni rilevanti dik l-awtorità għandha tinforma b’dan lill-Partijiet l-oħra għall-Ftehim tal-1958 li qed japplikaw dan ir-Regolament permezz ta’ formola ta’ komunikazzjoni konformi mal-mudell fl-Anness 1 ta’ dan ir-Regolament.

Če imetnik homologacije popolnoma preneha proizvajati tip vozila, ki je homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. ID-DISPOŻIZZJONI TRANSITORJA

11. PREHODNE DOLOČBE

11.1. Mid-data uffiċjali tad-dħul fis-seħħ tas-Suppliment 1 tas-serje 01 ta’ emendi, l-ebda Parti Kontraenti li qed tapplika dan ir-Regolament m’għandha tirrifjuta li tagħti l-approvazzjoni tal-ECE taħt dan ir-Regolament kif emendat mis-Suppliment 1 tas-serje 01 ta’ emendi.

11.1 Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 1 k seriji sprememb 01 ne sme nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, zavrniti podelitve ECE-homologacije po tem pravilniku, kot je spremenjen s serijo sprememb 01.

11.2. Mill- 1 ta’ Ottubru 2002, il-Partijiet Kontraenti li japplikaw dan ir-Regolament għandhom jagħtu l-approvazzjonijiet tal-ECE biss għal dawk it-tipi ta’ vetturi li huma konformi mal-kundizzjonijiet meħtieġa ta’ dan ir-Regolament kif emendat mis-Suppliment 1 tas-serje 01 ta’ emendi.

11.2 Od 1. oktobra 2002 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo ECE- homologacijo samo za tiste tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s serijo sprememb 01.

11.3 Sakemm ma jkun ebda rekwiżit f’dan ir-Regolament fir-rigward tal-ħarsien tal-okkupanti permezz ta’ test sħiħ ta’ impatt fuq quddiem, il-Partijiet Kontraenti jistgħu jkomplu japplikaw ir-rekwiżiti li diġà hemm fis-seħħ għal dak l-għan meta japplikaw dan ir-Regolament.

11.3 Dokler ta pravilnik ne vsebuje zahtev glede zaščite potnikov s preskusom čelnega trčenja, lahko pogodbenice še naprej uporabljajo zahteve, ki veljajo v ta namen v času pristopa k temu pravilniku.

12. L-ISMIJIET U L-INDIRIZZI TAS-SERVIZZI TEKNIĊI RESPONSABBLI MIT-TWETTIQ TAT-TESTIJIET TA’ APPROVAZZJONI, U TAD- DIPARTIMENTI AMMINISTRATTIVI

12. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Il-Partijiet Kontraenti għall-Ftehim li qed japplikaw dan ir-Regolament għandhom jikkomunikaw lis-segretarjat tan-Nazzjonijiet Uniti l-ismijiet u l-indirizzi tas-servizzi tekniċi responsabbli li jwettqu t-testijiet ta’ approvazzjoni, ta’ manifatturi awtorizzati li jwettqu t-testijiet u tad-dipartimenti amminstrattivi li jagħtu l-approvazzjoni u fejn għandhom jintbagħtu l-formoli li jiċċertifikaw l-approvazzjoni jew ir-rifjut jew l-irtirar tal-approvazzjoni, maħruġa f’pajjiżi oħra.

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, Sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

[1] Kif iddefinit fl-anness 7 tar-Riżoluzzjoni Kkonsolidata dwar il-Kostruzzjoni tal-Vetturi (R.E.3), (TRANS/WP.29/78/Rev.1/Emenda 2 kif emendata l-aħħar permezz tal-Emenda 4 tagħha).

[1] Kot je opredeljeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s spremembo 4).

[2] 1 għall-Ġermanja, 2 għal Franza, 3 għall-Italja, 4 għall-Olanda, 5 għall-Isvezja, 6 għall-Belġju, 7 għall-Ungerija, 8 għar-Repubblika Ċeka, 9 għal Spanja, 10 għall-Jugoslavja, 11 għar-Renju Unit, 12 għall-Awstrija, 13 għal-Lussemburgu, 14 għall-Isvizzera, 15 (vojt), 16 għan-Norveġja, 17 għall-Finlandja, 18 għad-Danimarka, 19 għar-Rumanija, 20 għall-Polonja, 21 għall-Portugall, 22 għall-Federazzjoni Russa, 23 għall-Greċja, 24 għall-Irlanda, 25 għall-Kroazja, 26 għas-Slovenja, 27 għas-Slovakja, 28 għall-Belarus, 29 għall-Estonja, 30 (vojt), 31 għall-Bosnia u Ħerzegovina, 32 għal-Latvja, 33 (vojt), 34 għall-Bulgarija, 35 (vojt), 36 għal-Litwanja, 37 għat-Turkija, 38 (vojt), 39 għall-Azerbajġan, 40 għall-Maċedonja, 41 (vojt), 42 għall-Komunità Ewropea (L-approvazzjonijiet jingħataw mill-Istati Membri tagħha li jużaw is-simbolu tal-ECE rispettiv tagħhom), 43 għall-Ġappun, 44 (vojt), 45 għall-Awstralja, 46 għall-Ukraina, 47 għall-Afrika t’Isfel u 48 għan- New Zealand. Numri sussegwenti ser jingħataw lil pajjiżi oħra fl-ordni kronoloġika li fiha jirratifikaw il-Ftehim li jikkonċerna l-Adozzjoni tal-Kundizzjonijiet Uniformi tal-Approvazzjoni u l-Għarfien Reċiproku tal-Approvazzjoni għal Tagħmir u Partijiet ta’ Vetturi bil-magna, jew fl-ordni li fiha jissieħbu ma’ dak il-Ftehim, u n-numri hekk mogħtija għandhom ikunu kkomunikati mis-Segretarju Ġenerali tan-Nazzjonijiet Uniti lill-Partijiet Kontraenti għall-Ftehim.

[2] 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko Federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo njene države članice, ki uporabijo svoje ECE-simbole), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko in 48 za Novo Zelandijo. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih pogojev za homologacijo in vzajemnem priznavanju homologacije za opremo in dele motornih vozil, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

[3] Sal- 1 ta’ Ottubru 1998, il-valuri miksuba għall-għonq m’għandhomx ikunu kriterji dwar suċċess/falliment għall-finijiet ta’ għotja tal-approvazzjoni. Ir-riżultati miksuba għandhom ikunu rreġistrati fir-rapport tat-test u jinħabru mill-awtorità approvata. Wara din id-data, il-valuri speċifikati f’dan il-paragrafu għandhom japplikaw bħala kriterji suċċess/falliment sakemm jew sa meta jiġu adottati valuri alternattivi.

[3] Do 1. oktobra 1998 vrednosti, ki se dobijo za vrat, niso kriterij za podelitev/zavrnitev homologacije. Dobljeni rezultati se zapišejo v poročilu o preskusu in jih zbira homologacijski organ. Po tem datumu se vrednosti iz tega odstavka uporabljajo kot kriterij za podelitev/zavrnitev homologacije, razen če ali dokler se ne sprejmejo druge vrednosti.

--------------------------------------------------

ANNESS 1

PRILOGA 1

KOMUNIKAZZJONI

SPOROČILO

(format massimu: A4 (210 × 297 mm))

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

maħruġa minn:

izdal:

Isem l-amministrazzjon:

Homologacijski organ:

li tikkonċerna (2):

o (2):

APPROVAZZJONI MOGĦTIJA

PODELJENI HOMOLOGACIJI

APPROVAZZJONI ESTIŻA

RAZŠIRJENI HOMOLOGACIJI

APPROVAZZJONI RRIFJUTATA

ZAVRNJENI HOMOLOGACIJI

APPROVAZZJONI RTIRATA

PREKLICANI HOMOLOGACIJI

PRODUZZJONI LI TWAQQFET GĦAL KOLLOX

POPOLNEM PRENEHANJU PROIZVODNJE

ta’ tip ta’ vettura rigward il-protezzjoni ta’ dawk li jokkupawha fil-każ ta’ kolliżjoni frontali, skond ir-Regolament Nru 94

tipa vozila glede zaščite oseb v vozilu pri čelnem trčenju na podlagi Pravilnika št. 94

Nru tal-Approvazzjoni: …

Št. homologacije: …

Nru tal-Estensjoni: …

Št. razširitve: …

1. L-isem jew il-marka kummerċjali tal-vettura li taħdem bl-enerġija …

1. Blagovno ime ali znamka motornega vozila: …

2. It-tip ta’ vettura …

2. Tip vozila: …

3. L-isem u l-indirizz tal-manifattur …

3. Ime in naslov proizvajalca: …

4. Jekk japplika, l-isem u l-indirizz tar-rappreżentant tal-manifattur …

4. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …

5. Deskrizzjoni fil-qosor tat-tip ta’ vettura fejn għandhom x’jaqsmu l-istruttura, id-dimensjonijiet, il-linji u l-materjali kostitwenti tagħha …

5. Kratek opis vozila glede na njegovo konstrukcijo, mere, obliko in sestavne materiale: …

5.1. Deskrizzjoni tas-sistema protettiva installata fil-vettuta …

5.1 Opis zaščitnih sistemov, vgrajenih v vozilo: …

5.2. Deskrizzjoni tal-arranġamenti jew it-tagħmir ta’ fuq ġewwa li jistgħu jaffetwaw it-testijiet …

5.2 Opis naprav ali opreme v notranjosti vozila, ki bi utegnile vplivati na preskuse: …

6. Il-post tal-magna: quddiem/wara/ċentrali (2): …

6. Lega motorja: sprednja/zadnja/sredinska (2): …

7. Sewqan: bir-roti ta’ quddiem/ta’ wara (2): …

7. Pogon: sprednja kolesa/zadnja kolesa (2): …

8. Massa tal-vettura mressqa għall-ittestjar: …

8. Masa vozila, ki se preskuša: …

Il-fus tar-rota ta’ quddiem: …

prednja os: …

Il-fus tar-rota ta’ wara: …

zadnja os: …

Total: …

skupaj: …

9. Vettura mressqa għall-approvazzjoni fi …

9. Vozilo predloženo v homologacijo dne: …

10. Is-servizz tekniku responsabbli għat-twettiq tat-testijiet tal-approvazzjoni …

10. Tehnična služba, ki opravlja homologacijske preskuse: …

11. Id-data tar-rapport maħruġ minn dak is-servizz …

11. Datum poročila, ki ga je izdala ta služba: …

12. In-numru tar-rapport maħruġ minn dak is-servizz …

12. Številka poročila, ki ga je izdala ta služba: …

13. Approvazzjoni mogħtija/rifjutata/estiża/irtirata (2): …

13. Homologacija podeljena/zavrnjena/razširjena/preklicana (2): …

+++++ TIFF +++++

14. Il-pożizzjoni tal-marka tal-approvazzjoni fuq il-vettura …

14. Mesto homologacijske oznake na vozilu: …

15. Post …

15. Kraj: …

16. Data …

16. Datum: …

17. Firma …

17. Podpis: …

18. Id-dokumenti li ġejjin, li għandhom in-numru tal-approvazzjoni muri aktar ’il fuq, huma annessi ma’ din il-komunikazzjoni: …

18. Temu sporočilu so priloženi naslednji dokumenti, označeni z zgoraj navedeno številko homologacije: …

(Ritratti u/jew dijagrammi u disinni li jippermettu l-identifikazzjoni bażika tat-tip(i) ta’ vettura u l-varjanti possibbli tagħha li huma koperti mill-approvazzjoni)

(fotografije in/ali diagrami in risbe, ki omogočajo osnovno identifikacijo tipa(ov) vozila in njegovih možnih variant, ki so zajete s homologacijo)

(1) In-numru li jiddistingwi l-pajjiż li ta/estenda/irrifjuta/irtira l-approvazzjoni (ara d-dispożizzjonijiet għall-approvazzjoni fir-Regolament).

(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

(2) Aqta’ fejn ma japplikax.

(2) Neustrezno črtati.

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

ANNESS 2

PRILOGA 2

L-ARRANĠAMENTI TAL-MARKA TAL-APPROVAZZJONI

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

MUDELL A

VZOREC A

(Ara l-paragrafu 4.4. ta’ dan ir-Regolament)

(glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

+++++ TIFF +++++

MUDELL B

VZOREC B

(Ara l-paragrafu 4.5 ta’ dan ir-Regolament)

(glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

+++++ TIFF +++++

[1] In-numru tal-aħħar hu mogħti biss bħala eżempju.

[1] Zadnja številka je navedena samo kot primer.

--------------------------------------------------

ANNESS 3

PRILOGA 3

IL-PROĊEDURA TAT-TEST

PRESKUSNI POSTOPEK

1. L-INSTALLAZZJONI U L-PREPARAZZJONI TAL-VETTURA

1. NAMESTITEV IN PRIPRAVA VOZILA

1.1. Il-post fejn isir it-test

1.1 Preskusni poligon

L-erja tat-test għandha tkun kbira biżżejjed biex ikun hemm spazju għall-mogħdija tar-rankatura, l-ostaklu u l-installazzjonijiet tekniċi neċessarji għat-test. L-aħħar parti tal-mogħdija, għal mill-inqas 5 m qabel l-ostaklu, għandha tkun orizzontali, ċatta u lixxa.

Preskusna površina mora biti dovolj velika, da se lahko namestijo zaletna steza, pregrada in tehnična oprema, potrebna za preskus. Zadnji del steze, najmanj 5 m pred pregrado, mora biti vodoraven, raven in gladek.

1.2. L-ostaklu

1.2 Pregrada

Il-faċċata ta’ quddiem tal-ostaklu tikkonsisti minn struttura li tista’ tkun iddeformata kif definit fl-Anness 9 ta’ dan ir-Regolament. Il-faċċata ta’ quddiem tal-istruttura li tista’ tiġi iddeformata hija perpendikulari b’varjazzjoni ta’ ± 1 ° għad-direzzjoni li fiha qed tivvjaġġa l-vettura tat-test. L-ostaklu huwa marbut ma’ massa ta’ mhux inqas minn 7 × 104 kg, li l-faċċata ta’ quddiem tagħha hija vertikali b’varjazzjoni ta’ ± 1°. Il-massa hija ankrata ma’ l-art jew impoġġija fuq l-art, jekk ikun neċessarju, bi strumenti addizzjonali li jwaqqfu sabiex jirrestrinġu l-moviment tagħha.

Sprednjo steno pregrade sestavlja deformabilna konstrukcija, ki je opredeljena v Prilogi 9 k temu pravilniku. Sprednja stena deformabilne konstrukcije je pravokotna na smer gibanja vozila, ki se preskuša, z odstopanjem ± 1°. Pregrada je pritrjena na maso najmanj 7 × 104 kg, njena sprednja stena je navpična z odstopanjem ± 1°. Pregrada je sidrana v tla ali stoji na tleh in je po potrebi opremljena z dodatnimi blokirnimi napravami, ki preprečujejo njeno premikanje.

1.3. L-orjentament tal-ostaklu

1.3 Kot pregrade

L-orjentament tal-ostaklu huwa tali li l-ewwel kuntatt tal-vettura ma’ l-ostaklu jkun fuq in-naħa tal-kolonna tal-istêring. Fejn hemm għażla bejn li jsir it-test b’vettura li tinsaq fuq il-lemin jew vettura li tinsaq fuq ix-xellug, it-test għandu jsir bin-naħa tas-sewqan l-inqas favorevoli kif iddeterminat mis-servizz tekniku responsabbli għat-testijiet.

Pregrada je usmerjena tako, da se je vozilo prvič dotakne na strani volanskega droga. Če se preskus lahko opravi po izbiri ali na vozilu z volanom na desni strani ali pa na vozilu z volanom na levi strani, ga je treba opraviti na vozilu z volanom na manj ugodni strani, ki jo določi tehnična služba, pristojna za preskuse.

1.3.1. L-allinjament tal-vettura ma’ l-ostaklu

1.3.1 Usmeritev vozila glede na pregrado

Il-vettura għandha tirkeb il-faċċata tal-ostaklu b’40 fil-mija ± 20 mm.

Vozilo mora prekrivati sprednjo steno pregrade za 40 % ± 20 mm.

1.4. L-istat tal-vettura

1.4 Stanje vozila

1.4.1. L-ispeċifikazzjoni ġenerali

1.4.1 Splošne zahteve

Il-vettura tat-test għandha tkun rappreżentattiva tal-produzzjoni f’serje, għandha tinkludi t-tagħmir kollhu li jkun installat is-soltu u għandha tkun qed taħdem lesta biex titħaddem bħas-soltu. Xi komponenti jistgħu jinbidlu b’mases ekwivalenti fejn jidher b’mod ċar li din is-sostituzzjoni m’għandha l-ebda effett evidenti fuq ir-riżultati mkejla taħt il-paragrafu 6.

Preskusno vozilo mora biti serijske izdelave, imeti mora vso opremo, ki je običajno vgrajena, in mora biti v normalnem voznem stanju. Nekatere komponente se lahko zamenjajo z ustreznimi masami, če ta zamenjava bistveno ne vpliva na rezultate, izmerjene na podlagi odstavka 6.

1.4.2. Il-massa tal-vettura

1.4.2 Masa vozila

1.4.2.1. Għat-test, il-massa tal-vettura mressqa għandha tkun il-massa mingħajr tagħbija u mingħajr nies ġo fiha;

1.4.2.1 Pri preskusu mora masa preskušanega vozila ustrezati masi neobremenjenega vozila.

1.4.2.2. It-tank tal-fjuwil għandu jkun mimli bl-ilma b’massa daqs 90 fil-mija tal-massa ta’ tank mimli kif speċifikat mill-manifattur b’tolleranza ta’ ± 1 fil-mija;

1.4.2.2 Posoda za gorivo mora biti napolnjena z vodo do mase, ki je enaka 90 % mase polne obremenitve z gorivom, ki jo določi proizvajalec, z odstopanjem ± 1 %.

1.4.2.3. Is-sistemi l-oħra kollha (tal-brejk, tat-tkessiħ, eċċ.) jistgħu jkunu vojta f’dan il-każ, il-massa tal-likwidi għandha tkun ikkumpensata b’attenzjoni;

1.4.2.3 Vsi drugi sistemi (zavore, hlajenje itd.) so lahko prazni; v tem primeru je treba nadomestiti maso tekočin.

1.4.2.4. Jekk il-massa tal-apparat tal-kejl fil-vettura jeċċedi l-25 kg konċessi, din tista’ tkun ikkumpensata bi tnaqqis li m’għandux effett evidenti fuq ir-riżultati mkejla taħt il-paragrafu 6 aktar ’l isfel;

1.4.2.4 Če masa merilne naprave v vozilu presega dovoljenih 25 kg, se lahko kompenzira z zmanjšanjem tiste mase vozila, ki ne vpliva pomembneje na rezultate, izmerjene v skladu z odstavkom 6.

1.4.2.5. Il-massa tal-apparat tal-kejl m’għandhiex tbiddel kull tagħbija ta’ referenza tal-fus tar-rota b’aktar minn 5 %, b’kull varjazzjoni ma teċċedix l-20 kg;

1.4.2.5 Masa merilne naprave ne sme spremeniti referenčne obremenitve vsake osi za več kot 5 %, vsako odstopanje pa ne sme presegati 20 kg.

1.4.2.6. Il-massa tal-vettura li tirriżulta mid-dispożizzjonijiet tal-paragrafu 1.4.2.1 t’hawn fuq għandha tkun indikata fir-rapport.

1.4.2.6 Masa vozila, ki ustreza odstavku 1.4.2.1, mora biti navedena v poročilu.

1.4.3. L-aġġustamenti fil-kompartiment tal-passiġġieri

1.4.3 Nastavitve v potniškem prostoru

1.4.3.1. Il-pożizzjoni tal-istêring

1.4.3.1 Položaj volana

L-istêring, jekk ikun jista’ jiġi aġġustat, għandu jitqiegħed fil-pożizzjoni normali indikata mill-manifattur jew, jekk dan ma jsirx, fin-nofs bejn il-limiti tal-medda ta’ aġġustamenti. Fi tmiem vjaġġ bis-sewqan, l-istêring għandu jitħalla ħieles, bl-imagħżel tiegħu fil-pożizzjoni li skond il-manifattur tikkorrispondi mal-moviment tal-vettura dritt ’il quddiem.

Če je volan nastavljiv, je v običajnem položaju, kot ga določi proizvajalec; če tega podatka ni, pa na sredini območja nastavitve. Po prenehanju pospeševanja je volan sproščen, z naperami v položaju, ki po navodilih proizvajalca ustreza vožnji naravnost naprej.

1.4.3.2. It-twieqi

1.4.3.2 Stekla

It-twieqi li jistgħu jiċċaqalqu għandhom ikunu magħluqa. Għal finijiet ta’ kejl għat-test u bi ftehim mal-manifattur, jistgħu jkunu mniżżla, sakemm il-pożizzjoni tal-manku li jħaddimhom tikkorrispondi ma’ pożizzjoni magħluqa.

Premična stekla na vozilu so zaprta. Zaradi preskusnih meritev in sporazumno s proizvajalcem se lahko spustijo, če položaj ročice ustreza zaprtemu položaju.

1.4.3.3. Il-liver għat-tibdil tal-gerijiet

1.4.3.3 Prestavna ročica

Il-liver għat-tibdil tal-gerijiet għandu jkun fil-pożizzjoni newtrali.

Prestavna ročica je v položaju prostega teka.

1.4.3.4. Il-pedali

1.4.3.4 Pedali

Il-pedali għandhom ikunu fil-pożizzjoni normali tagħhom ta’ serħan. Jekk jistgħu jiġu aġġustati, għandhom jitqiegħdu fil-pożizzjoni tan-nofs sakemm l-ebda pożizzjoni oħra m’hija speċifikata mill-manifattur.

Pedali so v običajnem položaju mirovanja. Če so nastavljivi, so nastavljeni v središčnem položaju, razen če proizvajalec določi drugače.

1.4.3.5. Il-bibien

1.4.3.5 Vrata

Il-bibien għandhom ikunu magħluqa imma mhux imsakkra.

Vrata so zaprta, vendar ne zaklenjena.

1.4.3.6. Is-saqaf li jinfetaħ

1.4.3.6 Premična streha

Jekk huwa installat saqaf li jinfetaħ jew li jista’ jitneħħa, dan għandu jkun f’postu u magħluq. Għal finijiet ta’ kejl tat-test u bi ftehim mal-manifattur, dan jista’ jitħalla miftuħ.

Če je v vozilo vgrajena premična ali odstranljiva streha, je na svojem mestu in zaprta. Zaradi preskusnih meritev in sporazumno s proizvajalcem je lahko odprta.

1.4.3.7. Il-viżiera tax-xemx

1.4.3.7 Ščitnik pred soncem

Il-viżieri tax-xemx għandhom ikunu stivati.

Ščitnik pred soncem je zapognjen navzgor.

1.4.3.8. Il-mera li turi x’ġej minn wara

1.4.3.8 Vzvratno ogledalo

Il-mera ta’ fuq ġewwa li turi x’ġej minn wara għandha tkun fil-pożizzjoni normali tal-użu.

Notranje vzvratno ogledalo je v običajnem položaju za uporabo.

1.4.3.9. Id-dirgħajn tas-sits

1.4.3.9 Naslonjala za roke

Id-dirgħajn tas-sits fuq quddiem u fuq wara, jekk jiċċaqalqu, għandhom ikunu fil-pożizzjoni mniżżla, sakemm dan ma jistax isir minħabba l-pożizzjoni tal-manikini fil-vetturi.

Če so prednja in zadnja naslonjala za roke premična, morajo biti spuščena, razen če to zaradi položaja preskusnih lutk v vozilih ni mogoče.

1.4.3.10. It-trażżin għar-ras

1.4.3.10 Nasloni za glavo

It-trażżin għar-ras li jista’ jiġi aġġustat skond it-tul għandhom ikunu fil-pożizzjoni l-aktar għolja tagħhom.

Po višini nastavljivi nasloni za glavo so v najvišjem položaju.

1.4.3.11. Is-sits

1.4.3.11 Sedeži

1.4.3.11.1. Il-pożizzjoni tas-sits ta’ quddiem

1.4.3.11.1 Položaj prednjih sedežev

Sits li jistgħu jiġu aġġustati b’mod lonġitudinali għandhom jitqiegħdu b’tali mod li l-punt "H" tagħhom, iddeterminat skond il-proċedura stabbilita fl-Anness 6, huwa fil-pożizzjoni tan-nofs ta’ kemm huwa possibli li jiċċaqalqu jew fl-eqreb pożizzjoni li tillokkja għal din, u fl-għoli ddefinit mill-manifattur (jekk jista’ jkun aġġustat b’mod indipendenti mill-għoli). Fil-każ ta’ sit ta’ wara f’vettura għal tnejn minn-nies jew aktar, ir-referenza ser tkun għall-punt "H" tal-post tas-sewwieq.

Vzdolžno nastavljivi sedeži so nameščeni tako, da imajo točko "H", določeno v skladu s postopkom iz Priloge 6, v srednjem položaju hoda ali pa v naslednjem najbližjem zaskočnem položaju, in so nastavljeni na višino, ki jo je določil proizvajalec (če je višina nastavljiva ločeno). Pri sedežu v obliki klopi se uporabi točka "H" voznikovega mesta.

1.4.3.11.2. Il-pożizzjoni tad-dhura tas-sits ta’ quddiem

1.4.3.11.2 Položaj naslonov prednjih sedežev

Jekk jistgħu jiġu aġġustati, id-dhura tas-sits għandhom ikunu aġġustati b’tali mod li l-inklinazzjoni li tirriżulta tat-torso tal-manikin tkun kemm jista’ jkun qrib dik irrikkmandata mill-manifattur għall-użu normali jew, fin-nuqqas ta’ xi rakkomandazzjoni partikolari mill-manifattur, f’25 ° lura mill-vertikal.

Če so nasloni prednjih sedežev nastavljivi, se nastavijo tako, da je nagib trupa preskusne lutke čim bližji tistemu, ki ga je priporočil proizvajalec za običajno uporabo, ali, če takega priporočila ni, do 25° nazaj glede na navpičnico.

1.4.3.11.3. Is-sits ta’ wara

1.4.3.11.3 Zadnji sedeži

Jekk jistgħu jiġu aġġustati, is-sits ta’ wara jew is-sits sħaħ ta’ wara għandhom jitqiegħdu fil-pożizzjoni l-aktar lura tagħhom.

Če so zadnji sedeži ali klopi nastavljivi, jih je treba nastaviti v skrajni zadnji položaj.

2. IL-MANIKINI

2. PRESKUSNE LUTKE

2.1. Is-sits ta’ quddiem

2.1 Prednji sedeži

2.1.1. Manikin li jikkorrispondi għall-ispeċifikazzjonijiet ta’ HYBRID III [1] mogħni b’għaksa ta’ 45 ° u li jissodisfa l-ispeċifikazzjonijiet għall-aġġustament tiegħu għandu jkun installat f’kull wieħed mill-postijiet ta’ quddiem lejn in-naħa ta’ barra skond il-kundizzjonijiet speċifikati fl-Anness 5. L-għaksa tal-manikin għandha tiġi ċċertifikata skont il-proċeduri fl-Anness 10.

2.1.1 Preskusna lutka, ki ustreza zahtevam za HYBRID III [1], opremljena s 45-stopinjskim gležnjem in nastavljena skladno z zahtevami, je nameščena na vsakem zunanjem prednjem sedežu skladno s pogoji iz Priloge 5. Gleženj preskusne lutke mora biti certificiran po postopku iz Priloge 10.

2.1.2. Il-karrozza ser tkun ittestjata b’sistemi ta’ trażżin, kif ipprovduti mill-manifattur.

2.1.2 Preskus na vozilu se opravi s sistemi za zadrževanje oseb, ki jih je predvidel proizvajalec.

3. IL-PROPULSJONI U R-ROTTA TAL-VETTURA

3. POGON IN POT VOZILA

3.1. Il-vettura għandha tkun immexxija jew mill-istess magna tagħha jew minn kwalunkwe mezz ieħor li jimbuttaha.

3.1 Vozilo lahko poganja lastni motor ali pa druga pogonska naprava.

3.2. Fil-mument tal-impatt il-vettura m’għandhiex tibqa’ suġġetta għall-azzjoni ta’ kwalunkwe mezz addizzjonali li jiddiriġieha jew jimbuttaha.

3.2 V trenutku trčenja vozilo ne sme biti več pod vplivom dodatne krmilne oziroma pogonske naprave.

3.3. Ir-rotta tal-vettura għandha tkun tali li tissodisfa l-kundizzjonijiet meħtieġa tal-paragrafi 1.2 u 1.3.1.

3.3 Pot vozila mora ustrezati zahtevam iz odstavkov 1.2 in 1.3.1.

4. IL-VELOĊITÀ WAQT IT-TEST

4. HITROST PRI PRESKUSU

Il-veloċità tal-vettura fil-mument tal-impatt għandha tkun ta’ 56 – 0, + 1 km/s. Madankollu, jekk it-test twettaq b’veloċità ta’ impatt ogħla u l-vettura ssodisfat il-kundizzjonijiet meħtieġa, it-test għandu jitqies sodisfaċenti.

V trenutku trčenja mora hitrost vozila znašati 56 – 0, + 1 km/h. Vendar se šteje, da je preskus zadovoljiv, če je bil opravljen pri večji hitrosti trka in če je vozilo izpolnilo zahteve.

5. IL-QISIEN LI JRIDU JITTIEĦDU MILL-MANIKIN FIS-SITS TA’ QUDDIEM

5. MERITVE, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA PRESKUSNI LUTKI NA SPREDNJIH SEDEŽIH

5.1. Il-qisien kollha neċessarji għall-verifika tal-kriterji ta’ rendiment għandhom isiru b’sistemi ta’ kejl li jikkorrispondu ma’ l-ispeċifikazzjonijiet fl-Anness 8.

5.1 Vse meritve, potrebne za preverjanje merilnih naprav za preskušanje, morajo biti opravljene z merilnimi sistemi, ki ustrezajo zahtevam iz Priloge 8.

5.2. Il-parametri differenti għandhom ikunu rreġistrati permezz ta’ kanali indipendenti ta’ data tal-CFC (Klassi tal-Frekwenza tal-Kanal) li ġejja:

5.2 Različne parametre je treba zapisati s pomočjo neodvisnih podatkovnih kanalov z naslednjimi frekvenčnimi razredi kanalov (CFC):

5.2.1. Il-qisien fir-ras tal-manikin

5.2.1 Meritve v glavi preskusne lutke

L-aċċellerazzjoni (a) li tirreferi għaċ-ċentru ta’ gravità hija kkalkulata mill-komponenti bi tliet assi tal-aċċellerazzjoni titkejjel b’CFC ta’ 1000.

Pospešek (a), ki se nanaša na težišče glave, se izračuna iz prostorskih komponent pospeška, izmerjenih s CFC 1000.

5.2.2. Il-qisien fl-għonq tal-manikin

5.2.2 Meritve v vratu preskusne lutke

5.2.2.1. Il-forza tat-tensjoni tal-assi u l-forza ta’ pressjoni fuq quddiem/wara fil-parti fejn jiltaqgħu l-għonq u r-ras jitkejlu b’CFC ta’ 1000;

5.2.2.1 Osna natezna sila in strižna sila na vmesniku med vratom in glavo pred trčenjem in po njem se merita s CFC 1000.

5.2.2.2. Il-mument ta’ meta tintlewa lura l-parti fejn jiltaqgħu l-għonq u r-ras fuq assi laterali jitkejjel b’CFC of 600.

5.2.2.2 Upogibni moment okoli prečne osi na vmesniku med vratom in glavo se meri s CFC 600.

5.2.3. Il-qisien fit-toraċi tal-manikin

5.2.3 Meritve v prsnem košu merilne lutke

Il-liwja tas-sider bejn l-isternu u s-sinsla tad-dar jitkejlu b’CFC ta’ 180.

Deformacija prsnega koša med prsnico in hrbtenico se meri s CFC 180.

5.2.4. Il-kejl fil-wirk u fil-qasba tas-sieq tal-manikin

5.2.4 Meritve v stegnenici in golenici preskusne lutke

5.2.4.1. Il-forza ta’ kompressjoni tal-assi u l-mumenti ta’ jintlewew lura jitkejlu b’CFC ta’ 600;

5.2.4.1 Osna tlačna sila in upogibni momenti se merijo s CFC 600.

5.2.4.2. L-ispostament tal-qasba tas-sieq imqabbel mal-wirk jitkejjel fil-ġogi tal-irkoppa li jiċċaqalqu b’CFC ta’ 180.

5.2.4.2 Premik golenice glede na stegnenico se meri v kolenskem sklepu s CFC 180.

6. IL-QISIEN LI JRIDU JITTIEĦDU MILL-VETTURA

6. MERITVE NA VOZILU

6.1. Sabiex ikun jista’ jsir it-test semplifikat deskritt fl-Anness 7, ir-rekord ta’ ħin ta’ tnaqqis fil-veloċità tal-istruttura għandu jkun iddeterminat fuq il-bażi tal-valur tal-aċċelerometri lonġitudinali fil-qiegħ tal-pilastru "B" fuq in-naħa l-milquta tal-vettura b’CFC ta’ 180 permezz ta’ kanali tad-data li jikkorrispondu mal-kundizzjonijiet meħtieġa deskritti fl-Anness 8.

6.1 Da se lahko opravi poenostavljeni preskus, opisan v Prilogi 7, se določi časovni potek pojemka konstrukcije na podlagi vrednosti, izmerjenih z merilnikom vzdolžnega pospeška na spodnjem delu stebrička "B" na strani trka vozila s CFC 180 s pomočjo podatkovnih kanalov, ki ustrezajo zahtevam, opredeljenim v Prilogi 8.

6.2. Ir-rekord ta’ ħin ta’ veloċità li ser jintuża fil-proċedura tat-test deskritta fl-Anness 7 għandu jinkiseb mill-aċċelerometru lonġitudinali, fil-pilastru "B", fuq in-naħa l-milquta.

6.2 Časovni potek hitrosti, ki bo uporabljena v preskusnem postopku, opisanem v Prilogi 7, se določi z merilnikom vzdolžnega pospeška na stebričku "B" na strani trka.

[1] L-ispeċifikazzjonijiet tekniċi u d-disinni dettaljati ta’ Hybrid III, li jikkorrispondu mad-dimensjonijiet prinċipali ta’ ħamsin fil-mija tal-irġiel fl-Istati Uniti tal-Amerika, u l-ispeċifikazzjonijiet għall-aġġustament ta’ dan għal dan it-test huma ddepożitati mas-Segretarju Ġenerali tan-Nazzjonijiet Uniti u jistgħu jkunu kkonsultati, meta jintalbu, fis-segretarjat tal-Kummissjoni Ekonomika għall-Ewropa, Palais des Nations, Ġinevra, L-Isvizzera.

[1] Tehnični predpisi in risbe s podrobnostmi Hybrida III, ki ustreza glavnim meram 50 % moške populacije iz ZDA, ter predpisi za njegovo nastavitev za ta preskus so shranjeni pri generalnem sekretarju Združenih narodov in se na zahtevo lahko dobijo na vpogled pri sekretariatu Gospodarske komisije za Evropo, Palača narodov, Ženeva, Švica.

--------------------------------------------------

ANNESS 4

PRILOGA 4

ID-DETERMINAZZJONI TAL-KRITERJI TAR-RENDIMENT

DOLOČANJE MERIL ZA OBREMENITEV GLAVE

1. IL-KRITERJU TAR-RENDIMENT TAR-RAS (HPC) U AĊĊELLERAZZJONI TAR-RAS TA’ 3 ms

1. MERILO ZA OBREMENITEV GLAVE (HPC) IN POSPEŠEK GLAVE V 3 ms

1.1. Il-kriterju tar-rendiment tar-ras (HPC) jitqies sodisfatt meta, matul it-test, m’hemm l-ebda kuntatt bejn ir-ras u kwalunkwe komponent tal-vettura.

1.1 Šteje se, da je merilo za obremenitev glave izpolnjeno, če se med preskusom glava ne dotakne nobenega dela vozila.

1.2. Jekk, waqt it-test, ikun hemm kuntatt bejn ir-ras u kwalunkwe komponent tal-vettura, isir kalkolu tal-valur tal-HPC, ibbażat fuq l-aċċellerazzjoni (a), imkejla skond il-paragrafu 5.2.1 tal-Anness 3, espress kif ġej:

1.2 Če se med preskusom glava dotakne katerega koli dela vozila, se HPC izračuna s pomočjo pospeška (a), izmerjenega v skladu z odstavkom 5.2.1 Priloge 3, po naslednji enačbi:

HPC =

- t

∫

adt

2,5

fejn:

kjer je:

1.2.1. it-terminu "a" huwa l-aċċellerazzjoni li tirriżulta mkejla skond il-paragrafu 5.2.1 tal-Anness 3 u mkejla f’unitajiet tal-gravità, g (1 g = 9,81 m/s2);

1.2.1 izraz "a" rezultanta pospeška, izmerjenega skladno z odstavkom 5.2.1 Priloge 3 v enotah gravitacijskega pospeška g (1 g = 9,81 m/s2);

1.2.2. jekk il-bidu tal-kuntatt tar-ras jista’ jkun iddeterminat b’mod sodisfaċenti, t1 u t2 huma ż-żewġ waqtiet, irrapreżentati f’sekondi, li jiddefinixxu intervall bejn il-bidu tal-kuntatt tar-ras u t-tmiem tar-reġistrazzjoni li għalihom il-valur tal-HPC huwa l-massimu;

1.2.2 če se lahko zadovoljivo določi začetek dotika glave, sta t1 in t2 dva časa, izražena v sekundah, ki opredeljujeta časovni razmik med začetkom dotika glave in koncem merjenja, v katerem ima HPC največjo vrednost;

1.2.3. jekk il-bidu tal-kuntatt tar-ras ma jistax ikun iddeterminat, t1 u t2 huma ż-żewġ waqtiet, irrapreżentati f’sekondi, li jiddefinixxu intervall ta’ ħin bejn il-bidu u t-tmiem tar-reġistrazzjoni li għalihom il-valur ta’ HPC huwa l-massimu;

1.2.3 če začetka dotika glave ni mogoče določiti, sta t1 in t2 dva časa, izražena v sekundah, ki opredeljujeta časovni presledek med začetkom dotika glave in koncem zajemanja meritev, v katerem ima HPC največjo vrednost;

1.2.4. il-valuri tal-HPC li għalihom l-inetrvall ta’ ħin (t1 – t2) huwa akbar minn 36 ms huma injorati minħabba l-kalkolazzjoni tal-valur massimu.

1.2.4 Vrednosti HPC, pri katerih časovni razmak (t1 – t2) presega 36 ms, se pri izračunu največje vrednosti zanemarijo.

1.3. Il-valur tal-aċċellerazzjoni tar-ras li tirriżulta matul l-impatt ’il quddiem li jinqabeż għal 3 ms b’mod kumulattiv huwa kkalkulat mill-aċċellerazzjoni tar-ras li tirriżulta, imkejla skond il-paragrafu 5.2.1 tal-Anness 3.

1.3 Vrednost rezultante pospeška glave med čelnim trkom, ki je kumulativno presežena za 3 ms, se izračuna iz rezultante pospeška glave, ki je bil izmerjen skladno z odstavkom 5.2.1 Priloge 3.

2. IL-KRITERJU TAL-FERIMENT TAL-GĦONQ (NIC)

2. MERILO ZA POŠKODBO VRATU (NIC)

2.1. Dawn il-kriterji huma ddeterminati mill-forza kompressiva tal-assi, il-forza tat-tensjoni tal-assi u l-forzi ta’ pressjoni fuq quddiem/wara fil-parti fejn jiltaqgħu l-għonq u r-ras, irrapreżentati f’kN u mkejla skond il-paragrafu 5.2.2. tal-Anness 3 u skond kemm idumu dawn il-forzi rrapreżentati f’ms.

2.1 Ta merila se določijo s pomočjo tlačne osne sile, natezne osne sile in strižnih sil na prehodu med glavo in vratom pred trčenjem in po njem, izraženih v kN in izmerjenih skladno z odstavkom 5.2.2 Priloge 3, ter s trajanjem teh sil, izraženim v ms.

2.2. Il-kriterju tal-mument ta’ meta jintlewa l-għonq huwa ddeterminat mill-mument tal-liwja, irrapreżentat f’Nm, madwar l-assi laterali fil-parti ta’ fejn jiltaqgħu l-għonq u r-ras u jitkejjel skond paragrafu 5.2.2 tal-Anness 3.

2.2 Merilo za upogibni moment vratu se določi s pomočjo upogibnega momenta, izraženega v Nm, okoli prečne osi na prehodu med glavo in vratom, izmerjenega skladno z odstavkom 5.2.2 Priloge 3.

2.3. Il-mument ta’ flessjoni ta’ meta jintlewa l-għonq, irrapreżentat f’Nm, għandu jkun irreġistrat.

2.3 Zabeleži se upogibni moment vratu, izražen v Nm.

3. IL-KRITERJU TA’ KOMPRESSJONI TAT-TORAĊI (ThCC) U L-KRITERJU VISKUŻ (V * C)

3. MERILO ZA STISNJEN PRSNI KOŠ (ThCC) IN MERILO ZA HITROST DEFORMACIJE (V * C)

3.1. Il-kriterju tal-kompressjoni tat-toraċi huwa ddeterminat mill-valur assolut tad-deformazzjoni tat-toraċi, irrapreżentat f’mm u jitkejjel skond il-paragrafu 5.2.3. tal-Anness 3.

3.1 Merilo za stisnjen prsni koš se določi s pomočjo absolutne vrednosti deformacije prsnega koša, izražene v mm in izmerjene skladno z odstavkom 5.2.3 Priloge 3.

3.2. Il-kriterju viskuż (V * C) huwa kkalkulat bħala l-prodott istantanju tal-kompressjoni u r-rata tal-liwja tal-isternu, imkejjel skond il-paragrafu 6 u wkoll skond il-paragrafu 5.2.3 tal-Anness 3.

3.2 Merilo hitrosti deformacije (V * C) se izračuna kot trenutni zmnožek stisnjenja in hitrosti deformacije prsnice, izmerjenih skladno z odstavkoma 6 in 5.2.3 Priloge 3.

4. IL-KRITERJU TAL-FORZA TAL-WIRK (FFC)

4. MERILO ZA OBREMENITEV STEGNENICE (FFC)

4.1. Dan il-kriterju huwa ddeterminat mill-piż tal-kompressjoni irrapreżentat f’kN, trasmess permezz tal-assi fuq kull wirk tal-manikin u mkejjel skond il-paragrafu 5.2.4 tal-Anness 3 u b’kemm idum il-piż kompressiv irrapreżentat f’ms.

4.1 To merilo se določi s pomočjo tlačne obremenitve, izražene v kN, ki se osno prenaša na vsako stegnenico preskusne lutke in se meri skladno z odstavkom 5.2.4 Priloge 3, in s pomočjo trajanja tlačne obremenitve, izražene v ms.

5. IL-KRITERJU TAL-FORZA TA’ KOMPRESSJONI TAL-QASBA TAS-SIEQ (TCFC) U L-INDIĊI TAL-QASBA TAS-SIEQ (TI)

5. MERILO ZA TLAČNO SILO NA GOLENICO (TCFC) IN INDEKS GOLENICE (TI)

5.1. Il-kriterju tal-forza kompressiva tal-qasba tas-sieq huwa ddeterminat mill-piż kompressiv (Fz) irrapreżentat f’kN, trasmess permezz tal-assi fuq kull qasba tas-sieq tal-manikin u mkejjel skond il-paragrafu 5.2.4 tal-Anness 3.

5.1 Merilo za tlačno silo na golenico se določi s pomočjo tlačne obremenitve (Fz), izražene v kN, ki se osno prenaša na vsako golenico preskusne lutke in se meri skladno z odstavkom 5.2.4 Priloge 3.

5.2. L-indiċi tal-qasba tas-sieq huwa kkalkulat fuq il-bażi tal-mumenti tal-liwi (Mx u My) imkejla skond paragrafu 5.1 bl-espressjoni matematika li ġejja:

5.2 Indeks golenice se izračuna na podlagi upogibnih momentov (Mx in My), izmerjenih skladno z odstavkom 5.1 po naslednji enačbi:

TI =

FCZ

fejn:

kjer je:

Mx = il-mument tal-liwja madwar l-assi x

Mx = upogibni moment okoli osi x

My = il-mument tal-liwja madwar l-assi y

My = upogibni moment okoli osi y

(MC)R = il-mument kritiku tal-liwja u għandu jitqies bħala 225 Nm

(MC)R = kritični upogibni moment; upošteva se vrednost 225 Nm

FZ = il-forza kompressiva tal-assi fid-direzzjoni z

Fz = tlačna osna sila v smeri osi z

(FC)Z = il-forza kompressiva kritika fid-direzzjoni z u għandha titqies bħala 35,9 kN u

(FC)Z = kritična tlačna sila v smeri osi z; upošteva se vrednost 35,9 kN, in

L-indiċi tal-qasba tas-sieq huwa kkalkulat għall-quċċata u t’isfel ta’ kull qasba tas-sieq; madankollu, Fz jista’ jitkejjel jew f’naħa jew fl-oħra. Il-valur miksub huwa użat għall-kalkoli tat-TI ta’ fuq u t’isfel. Il-mumenti Mx u My huma t-tnejn imkejla b’mod separat fiż-żewġ naħat.

Indeks golenice se izračuna za zgornji in spodnji konec vsake golenice; Fz pa se lahko meri na enem od obeh mest. Dobljena vrednost se uporabi za izračun TI na zgornjem oziroma na spodnjem delu. Momenta Mx in My se merita ločeno na obeh mestih.

6. IL-PROĊEDURA BIEX IKUNU KKALKULATI L-KRITERJI VISKUŻI (V * C) GĦALL-MANIKIN HYBRID III

6. POSTOPEK IZRAČUNAVANJA MERILA ZA HITROST DEFORMACIJE (V * C) ZA PRESKUSNO LUTKO HYBRID III

6.1. Il-kriterju viskuż huwa kkalkulat bħala l-prodott istantanju tal-kompressjoni u r-rata ta’ liwi tal-isternu. It-tnejn li huma jinkisbu mill-kejl tal-liwja tal-isternu.

6.1 Merilo za hitrost deformacije se izračuna kot zmnožek stisnjenja in hitrosti upogiba prsnice. Obe vrednosti se dobita z meritvami upogiba prsnice.

6.2. Ir-reazzjoni tal-liwja tal-isternu hija ffiltrata darba b’CFC 180. Il-kompressjoni fil-ħin t hija kkalkulata minn dan is-sinjal iffiltrat bħala:

6.2 Odziv upogiba prsnice se enkrat filtrira s CFC 180. Stisnjenje v trenutku t se izračuna iz tega filtriranega signala kot:

(t)0,229

Il-veloċità ta’ liwi tal-isternu fil-ħin t hija kkalkulata mil-liwi ffiltrat bħala:

Hitrost upogiba prsnice v trenutku t se izračuna iz filtriranega upogiba kot:

D(t-2)12∂t

fejn D(t) hija l-liwja fil-ħin t f’metri u δt huwa l-intervall ta’ ħin f’sekondi bejn il-kejl tal-liwja. Il-valur massimu ta’ δt għandu jkun ta’ 1,25 × 10–4 sekondi. Din il-proċedura ta’ kalkolu tintwera fid-dijagramma t’hawn taħt:

kjer je D(t) upogib v času t v metrih, δt pa časovni razmik v sekundah med meritvami upogiba. Največja vrednost δt je 1,25 × 10-4 sekund. Ta postopek izračunavanja je spodaj prikazan shematično:

Liwi Mkejjel D(t)

Izmerjena deformacija D(t)

Filter b’CFC ta’ 180

Filtriranje s CFC 180

Ikkalkula l-veloċità tal-liwja V(t)

Izračunavanje hitrosti deformacije V(t)

Ikkalkula l-kompressjoni C(t)

Izračunavanje deformacije C(t)

Ikkalkula l-kriterju viskuż fil-ħin t

Izračunavanje merila za hitrost deformacije v trenutku t

(V*C)(t) = 1,3 × (V(t) × C(t))

Iddetermina l-valur massimu ta’

Določanje največje vrednosti izraza

(V*C)(MAX) = max [(V*C)(t)]

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

ANNESS 5

PRILOGA 5

L-arranġament u l-installazzjoni tal-manikini u l-aġġustament fis-sistemi ta’ trażżin

Razporeditev in namestitev preskusnih lutk ter nastavitev sistemov za zadrževanje

1. L-ARRANĠAMENT TAL-MANIKINI

1. RAZPOREDITEV PRESKUSNIH LUTK

1.1. Is-sits separati

1.1 Posamezni sedeži

Il-pjan ta’ simetrija tal-manikin għandu jikkoinċidi mal-pjan medjan vertikali tas-sit.

Simetralna ravnina preskusne lutke mora sovpadati s srednjo navpično ravnino sedeža.

1.2. Is-sit ta’ quddiem sħiħ

1.2 Prednja klop

1.2.1. Is-sewwieq

1.2.1 Vozniški sedež

Il-pjan ta’ simetrija tal-manikin għandu jkun fil-pjan vertikali li jgħaddi miċ-ċentru tal-istêring u parallel għall-pjan medjan lonġitudinali tal-vettura. Jekk il-pożizzjoni bilqiegħda hija ddeterminata mill-forma tas-sit f’vettura għal tnejn minn-nies jew aktar, sit bħal dan għandu jitqies bħala sit separat.

Simetralna ravnina preskusne lutke se mora nahajati v navpični ravnini, ki poteka skozi sredino volana, in mora biti vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila. Če je sedežno mesto določeno z obliko klopi, je treba takšen sedež šteti za posamezen sedež.

1.2.2. Il-passiġġier li jkun bilqiegħda fuq in-naħa ta’ barra

1.2.2 Zunanji sovozniški sedež

Il-passiġġier li jkun bilqiegħda fuq in-naħa ta’ barra Il-pjan ta’ simetrija tal-manikin għandu jkun simetriku ma’ dak tas-sewwieq manikin relattiv għall-pjan medjan lonġitudinali tal-vettura. Jekk il-pożizzjoni bilqiegħda hija ddeterminata mill-forma tas-sit f’vettura għal tnejn minn-nies jew aktar, sit bħal dan għandu jitqies bħala sit separat.

Simetralna ravnina preskusne lutke na sovozniškem sedežu mora biti simetrična z ravnino preskusne lutke na vozniškem sedežu glede na srednjo vzdolžno ravnino vozila. Če je sedežni prostor določen z obliko klopi, je treba takšen sedež šteti za posamezen sedež.

1.3. Is-sit sħiħ għall-passiġġieri ta’ quddiem (is-sewwieq mhux inkluż)

1.3 Prednja klop za potnike (brez vozniškega sedeža)

Il-pjani ta’ simetrija tal-manikin għandhom jikkoinċidu mal-pjani medjani tal-pożizzjonijiet bilqiegħda ddefiniti mill-manifattur.

Simetralne ravnine preskusne lutke morajo sovpadati s središčnimi ravninami sedežev, ki jih je določil proizvajalec.

2. L-INSTALLAZZJONI TAL-MANIKINI

2. NAMESTITEV PRESKUSNIH LUTK

2.1. Ir-ras

2.1 Glava

Il-pjattaforma tal-istrumenti tal-kejl trasversali tar-ras għandha tkun orizzontali b’varjazzjoni ta’ 2.5° grad. Sabiex tkun illivellata r-ras tal-manikin tat-test f’vetturi b’sits dritti b’dahar li ma jistax jiġi aġġustat, iridu jkunu segwiti s-sekwenzi li ġejjin. L-ewwelnett aġġusta l-pożizzjoni tal-punt "H" fil-limiti stabbiliti fil-paragrafu 2.4.3.1 aktar 'l isfel sabiex tillivella l-pjattaforma tal-istrumenti tal-kejl trasversali tar-ras tal-manikin tat-test. Jekk il-pjattaforma tal-istrumenti tal-kejl trasversali tar-ras għadha mhix ta’ livell, allura aġġusta l-angolu pelviku tal-manikin tat-test sal-limiti provduti fil-paragrafu 2.4.3.2 aktar 'l isfel. Jekk il- pjattaforma tal-istrumenti tal-kejl trasversali tar-ras għadha mhix livell, allura aġġusta l-qafla tal-għonq tal-manikin tat-test dak l-ammont minimu neċessarju sabiex tassigurali l-pjattaforma tal-istrumenti tal-kejl trasversali tar-ras hija orizzontali b’varjazzjoni ta’ 2,5°.

Prečna platforma z merilnimi napravami glave mora biti vodoravna z odstopanjem 2,5°. Pri nastavljanju glave preskusne lutke v vozilih s pokončnimi sedeži, ki nimajo nastavljivih naslonov, se uporabi naslednje zaporedje. Najprej se nastavi položaj točke "H" v mejah, opredeljenih v odstavku 2.4.3.1 spodaj, da se naravna prečna platforma z merilnimi napravami za glavo preskusne lutke. Če prečna platforma z merilnimi napravami glave še vedno ni vodoravna, se medenični kot preskusne lutke nastavi znotraj vrednosti, določenih v odstavku 2.4.3.2 te priloge. Če prečna platforma za glavo še vedno ni vodoravna, se prestavi opornik za vrat preskusne lutke samo toliko, kolikor je potrebno, da pride platforma z merilnimi napravami v vodoravni položaj z odstopanjem do 2,5°.

2.2. Id-dirgħajn

2.2 Roke

2.2.1. Il-parti ta’ fuq ta’ dirgħajn is-sewwieq għandhom ikunu maġenb it-torso bil-linji taċ-ċentru viċin kemm jista’ jkun tal-pjan vertikali.

2.2.1 Zgornji deli rok preskusne lutke voznika se morajo nahajati ob trupu, pri čemer morajo biti njihove srednjice čim bliže navpični ravnini.

2.2.2. Il-parti ta’ fuq ta’ dirgħajn il-passiġġier għandhom ikunu f’kuntatt mad-dahar tas-sit u l-ġnub tat-torso.

2.2.2 Zgornji deli rok preskusne lutke sovoznika se morajo dotikati naslona sedežev in strani trupa.

2.3. L-idejn

2.3 Dlani in prsti

2.3.1. Il-kfief ta’ idejn il-manikin sewwieq tat-test għandhom ikunu f’kuntatt mal-parti ta’ barra tax-xifer tal-istêring fil-linja taċ-ċentru orizzontali tax-xifer. Is-swaba’ l-kbar tal-idejn għandhom ikunu fuq ix-xifer tal-istêring u għandhom ikunu marbuta ħafif bit-tejp max-xifer tal-istêring sabiex jekk l-id tal-manikin tat-test tiġi mbuttata 'l fuq b’forza mhux inqas minn 9 N u mhux aktar minn 22 N, it-tejp għandu jħoll l-id minn max-xifer tal-istêring.

2.3.1 Dlani preskusne lutke voznika se morajo dotikati zunanjega dela volanskega obroča v vodoravni srednjici obroča. Palca morata biti na volanskem obroču in morata biti nanj nalahno pritrjena z lepilnim trakom, tako da se roka preskusne lutke odtrga od volana, če se potisne navzgor s silo najmanj 9 N oziroma največ 22 N.

2.3.2. Il-kfief ta’ jdejn il-manikin tat-test passiġġier għandhom ikunu f’kuntatt mal-parti ta’ barra tal-koxxa. Is-seba’ ż-żgħir għandu jkun f’kuntatt mal-kuxxin tas-sit.

2.3.2 Dlani preskusne lutke sovoznika se morajo dotikati zunanje strani stegna. Mezinec se mora dotikati blazine sedeža.

2.4. It-torso

2.4 Trup

2.4.1. F’vetturi mgħammra b’sits sħaħ, il-parti ta’ fuq tat-torso tal-manikini tat-test tas-sewwieq u tal-passiġġier għandhom jistrieħu mad-dahar tas-sit. Il-pjan saġittali tan-nofs tal-manikin tas-sewwieq għandu jkun vertikali u parallel għal-linja taċ-ċentru lonġitudinali tal-vettura, u jgħaddi miċ-ċentru tax-xifer tal-istêring. Il-pjan saġittali tan-nofs tal-manikin passiġġier għandu jkun vertikali u parallel għal-linja taċ-ċentru lonġitudinali tal-vettura u fl-istess distanza mil-linja taċ-ċentru lonġitudinali tal-vettura bħall-pjan saġittali tan-nofs tal-manikin tas-sewwieq.

2.4.1 V vozilih s klopmi se morata zgornja dela trupa preskusnih lutk voznika in sovoznika naslanjati na naslon sedeža. Sagitalna srednjica preskusne lutke voznika mora biti navpična in vzporedna z vzdolžno srednjico vozila in mora potekati skozi središče volanskega obroča. Sagitalna srednjica preskusne lutke sovoznika mora biti navpična in vzporedna z vzdolžno srednjico vozila in mora potekati na isti oddaljenosti od te linije kot sagitalna srednjica preskusne lutke voznika.

2.4.2. F’vetturi mgħammra b’sit(s) individwali, il-parti ta’ fuq tat-torso tal-manikin tat-test sewwieq u l-manikin tat-test passiġġier għandhom jistrieħu mad-dahar tas-sit. Il-pjan saġittali tan-nofs tal-manikin tal-manikin sewwieq u tal-manikin passiġġier għandhom ikunu vertikali u għandhom jikkoinċidu mal-linja taċ-ċentru lonġitudinali tas-sit(s) individwali.

2.4.2 Pri vozilih s posameznimi sedeži mora zgornji del trupa preskusne lutke voznika in sovoznika počivati na naslonu sedeža. Sagitalna srednjica preskusne lutke voznika in sovoznika mora biti navpična in mora sovpadati z vzdolžno srednjico sedežev.

2.4.3. Il-parti t’isfel tat-torso

2.4.3 Spodnji del trupa

2.4.3.1. Il-punt "H"

2.4.3.1 Točka "H"

Il-punt "H" tal-manikin tat-test sewwieq u tal-manikin tat-test passiġġier għandhom jikkoinċidu b’varjazzjoni ta’ 13 mm fid-dimensjoni vertikali u 13 mm fid-dimensjoni orizzontali, b’punt 6 mm aktar 'l isfel mill-pożizzjoni tal-punt "H" iddeterminat bl-użu tal-proċedura deskritta fl-Anness 6, ħlief li t-tul tas-segmenti tal-parti t’isfel tar-riġel u tal-koxxa tal-magna tal-punt "H" għandhom ikunu aġġustati għal 414 u 401 mm, minflok għal 417 u 432 mm rispettivament.

Točki "H" preskusnih lutk voznika in sovoznika morata, z odstopanjem 13 mm navpično in 13 mm vodoravno, sovpadati s točko, ki se nahaja 6 mm pod točko "H", določeno z uporabo postopka iz Priloge 6, dolžina stegna in spodnjih delov noge naprave za določanje točke "H" pa mora biti nastavljena na 414 in 401 mm namesto na 417 oziroma 432 mm.

2.4.3.2. L-angolu pelviku

2.4.3.2 Kot medenice

Kif iddeterminat bl-użu tad-disinn 78051-532 tal-kejl tal-angolu pelviku (GM) inkorporat b’referenza fil-Parti 572 li tiddaħħal fit-toqba tal-kejl tal-punt "H" tal-manikin, l-angolu mkejjel mill-orizzontali fuq il-wiċċ ċatt ta’ 76,2 mm tal-istrument tal-kejl għandu jkun ta’ 22 1/2 gradi b’2 1/2 gradi aktar jew inqas.

Kot, izmerjen z merilnikom kota medenice, ki ustreza risbi 78051-532, del 572, ki je vstavljen v odprtino v točki "H" na preskusni lutki, in sicer na 76,2 mm dolgi ravni površini merilnika, mora znašati 22,5° + 2,5°.

2.5. Ir-riġlejn

2.5 Noge

Il-partijiet ta’ fuq ta’ riġlejn il-manikin tat-test sewwieq u l-manikin tat-test passiġġier għandhom jistrieħu kontra l-kuxxin tas-sit sakemm jitħallew jagħmlu dan mit-tqegħid tas-saqajn. Id-distanza inizjali bejn il-wiċċ ta’ barra tal-irkoppa tal-flanġ b’ħolqa forma ta’ U għandha tkun ta’ 270 mm ± 10 mm. Sakemm huwa prattikabbli, ir-riġel tax-xellug tal-manikin tsewwieq u r-riġlejn tal-manikin passiġġier għandhom ikunu fi pjani vertikali lonġitudinali. Sakemm huwa prattikabbli, ir-riġel tal-lemin tal-manikin sewwieq għandu jkun fi pjan vertikali. Jitħalla jsir aġġustament finali sabiex ikun hemm fejn jitqiegħdu r-riġlejn, skond il-paragrafu 2.6, għall-konfigurazzjonijiet differenti tal-kompartiment tal-passiġġieri.

Stegna nog preskusnih lutk voznika in sovoznika počivajo na blazini sedeža, če to dovoljuje položaj stopal. Začetna razdalja med površino prirobnic za pritrditev kolen na zunanji strani mora znašati 270 mm ± 10 mm. Kolikor je to mogoče, se morajo leva noga preskusne lutke voznika in obe nogi preskusne lutke sovoznika nahajati v navpični ravnini. Dovoljena je končna prilagoditev zaradi upoštevanja položaja stopal skladno z odstavkom 2.6 za različne oblike prostora za potnike.

2.6. Is-saqajn

2.6 Stopala

2.6.1. Is-sieq il-leminija tal-manikin tat-test sewwieq għandha tistrieħ fuq l-aċċeleratur mhux magħfus bil-punt l-aktar fuq wara tal-għarqub fuq il-wiċċ tal-art fil-pjan tal-pedala. Jekk is-sieq ma tistax titqiegħed fuq il-pedala tal-aċċeleratur, din għandha titqiegħed perpendikulari għall-qasba tas-sieq u ’il quddiem kemm jista’ jkun fid-direzzjoni tal-linja taċ-ċentru tal-pedala bil-punt l-aktar fuq wara tal-għarqub jistrieħ fuq il-wiċċ tal-art. L-għarqub tas-sieq ix-xellugija għandu jitqiegħed ’il quddiem kemm jista’ jkun u għandu jistrieħ fit-toqba fl-art. Is-sieq ix-xellugija għandha tkun titqiegħed ċatta kemm jista’ jkun taħt id-daxbord maġenb il-pedali. Il-linja taċ-ċentru lonġitudinali tas-sieq ix-xellugija għandha titqiegħed parallela kemm jista’ jkun għal-linja taċ-ċentru lonġitudinali tal-vettura.

2.6.1 Desno stopalo preskusne lutke voznika se mora nahajati na nepritisnjenem pedalu za plin, tako da se skrajna zadnja točka pete nahaja na površini poda v ravnini pedala. Če stopala ni mogoče postaviti na pedal za plin, ga je treba postaviti pravokotno na golenico, in sicer čim bolj spredaj v smeri srednjice pedala, tako da se skrajna zadnja točka pete naslanja na površino poda. Peta levega stopala mora biti postavljena čim bolj spredaj in se mora naslanjati na pod. Levo stopalo se mora v čim bolj ravnem položaju nahajati na poševni podlagi za noge. Vzdolžna srednjica levega stopala mora biti nameščena čim bolj vzporedno z vzdolžno srednjico vozila.

2.6.2. L-għarqbejn taż-żewġ saqajn tal-manikin tat-test passiġġier għandhom jitqiegħdu 'l quddiem kemm jista’ jkun u għandhom jistrieħu fuq id-daħla ma’ l-art. Iż-żewġ saqajn għandhom jitiqegħdu ċatti kemm jista’ jkun taħt id-daxbord maġenb il-pedali. Il-linja taċ-ċentru lonġitudinali tas-saqajn għandha titqiegħed parallela kemm jista’ jkun għal-linja taċ-ċentru lonġitudinali tal-vettura.

2.6.2 Pete obeh stopal preskusne lutke sovoznika morajo biti nameščene čim bolj spredaj in se morajo naslanjati na pod. Obe stopali morata počivati v čim bolj ravni legi na podlagi za noge. Vzdolžna srednjica stopal mora biti, kolikor je to mogoče, vzporedna z vzdolžno srednjico vozila.

2.7. L-istrumenti tal-kejl installati m’għandhom jaffetwaw bl-ebda mod il-moviment tal-manikin matul l-impatt.

2.7 Vgrajene merilne naprave nikakor ne smejo vplivati na gibanje preskusne lutke med trkom.

2.8. It-temperatura tal-manikini u s-sistema ta’ strumenti tal-kejl għandha tkun stabbilizzata qabel it-test u miżmuma sakemm huwa possibbli fil-marġni bejn 19 °C u 22 °C.

2.8 Temperatura preskusnih lutk in sistema merilnih naprav se pred preskusom stabilizira in čim dlje vzdržuje v območju med 19 °C in 22 °C.

2.9. L-ilbies tal-manikini

2.9 Oblačila lutke

2.9.1. Il-manikini bl-istrumenti għandhom jitlibbsu bi ħwejjeġ li jiġġebdu skond il-forma magħmulin mid-drapp tal-qoton bi kmiem qosra u bi qliezi twal sa nofs il-pexxul tar-riġel kif speċifikat f’FMVSS 208, fid-disinni 78051-292 u 293 jew l-ekwivalenti tagħhom.

2.9.1 Preskusne lutke z merilnimi napravami so oblečene v raztegljiva bombažna oblačila, ki se prilegajo njihovi obliki, s kratkimi rokavi in hlačami do sredine meč, kot je določeno v FMVSS 208, risbe 78051-292 in 293, ali druga enakovredna oblačila.

2.9.2. Żarbun ta’ daqs 11XW, li għandu l-ispeċifikazzjonijiet ta’ daqs, qiegħ u ħxuna tal-għarqub tal-istandard militari fl-Istati Uniti MIL S 13192, reviżjoni P u li l-piż tiegħu huwa ta’ 0,57 0,1 kg, għandu jitqiegħed u jintrabat fuq kull sieq tal-manikini tat-test.

2.9.2 Vsako stopalo preskusnih lutk je obuto v čevelj velikosti 11XW, ki izpolnjuje zahteve glede velikosti, debeline podplata in pete po ameriškem vojaškem standardu MIL S 13192, revizija P, in katerega teža znaša 0,57 ± 0,1 kg.

3. L-AĠĠUSTAMENT TAS-SISTEMA TAT-TRAŻŻIN

3. NASTAVITEV SISTEMA ZA ZADRŽEVANJE OSEB V VOZILU

Bil-manikin tat-test bilqiegħda fil-post indikat għalih kif speċifikat mill-kundizzjonijiet meħtieġa xierqa tal-paragrafi 2,1 sa 2,6, poġġi ċ-ċinturin madwar il-manikin tat-test u aqfel il-lukkett. Isikka l-partijiet merħija taċ-ċinturin ta’ fuq il-ħoġor. Iġbed l-istrixxi tal-parti ta’ fuq tat-torso 'l barra mill-apparat li jiġbed lura u ħallihom jinġibdu lura. Irrepeti din il-proċedura erba’ darbiet. Applika piż ta’ tensjoni ta’ bejn 9 u 18 N fuq iċ-ċinturin tal-ħoġor. Jekk is-sistema taċ-ċinturin hija mgħammra bi strument li jerħi t-tensjoni, introduċi l-ammont massimu ta’ telqa fiċ-ċinturin tal-parti ta’ fuq tat-torso li huwa rrikkmandat mill-manifattur għall-użu normali fil-manwâl tal-propjetrju tal-vettura. Jekk is-sistema taċ-ċinturin m’hix mgħammra bi strument li jerħi t-tensjoni, ħalli l-istrixxa taċ-ċinturin tal-ispalla żejda tinġibed lura bil-forza mill-apparat li jiġbed lura.

Ko je preskusna lutka nameščena na sedežu v položaju, kot je določen z zahtevami iz odstavkov 2.1 do 2.6, se okrog nje namesti in zapne varnostni pas. Treba je pustiti, da se ohlapni del pasu navije na navijalnik. Zgornji del pasu za trup se povleče iz navijalnika in pusti, da se zopet navije. To se ponovi štirikrat. Na delu pasu čez medenico se uporabi vlečna sila od 9 do 18 N. Če je sistem varnostnega pasu opremljen z napravo za zmanjšanje zategnjenosti, se del pasu za zgornji del trupa izvleče do maksimuma, ki ga je proizvajalec v navodilih za uporabo vozila priporočil za običajno uporabo. Če sistem varnostnega pasu nima naprave za zmanjšanje zategnjenosti, je treba dovoliti, da vlečna sila navijalnika potegne odvečni del pasu za ramenski del v navijalnik.

--------------------------------------------------

ANNESS 6

PRILOGA 6

Il-proċedura għad-determinazzjoni tal-punt "H" u tal-angolu reali tat-torso għall-pożizzjonijiet bilqiegħda f’vetturi bil-magna

Postopek za določanje točke "H" in dejanskega naklona trupa za sedeže v motornih vozilih

1. L-GĦAN

1. NAMEN

Il-proċedura deskritta f’dan l-anness hija użata sabiex ikun stabbilit fejn jinsab il-punt "H" u l-angolu reali tat-torso għal pożizzjoni waħda jew aktar bilqiegħda f’vettura bil-magna u għall-verifika tar-relazzjoni ta’ data mkejla skond l-ispeċifikazzjonijiet tad-disinn mogħtija mill-manifattur tal-vettura. [1]

Postopek iz te priloge se uporablja za določanje točke "H" in dejanskega naklona trupa za enega ali več sedežnih mest v motornem vozilu ter preverjanje razmerja med izmerjenimi podatki in konstrukcijskimi specifikacijami proizvajalca vozila [1].

2. ID-DEFINIZZJONIJIET

2. OPREDELITVE POJMOV

Għall-finijiet ta’ dan l-Anness:

V tej prilogi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

2.1. "Id-data ta’ referenza" tfisser waħda jew diversi mill-karatteristiċi li ġejjin tal-pożizzjoni bilqiegħda:

2.1 "referenčni podatki" pomeni eno ali več od naslednjih lastnosti sedežnih mest:

2.1.1. il-punt "H" u l-punt "R" u r-relazzjoni tagħhom;

2.1.1 točko "H", točko "R" in njuno razmerje,

2.1.2. l-angolu reali tat-torso u l-angolu tat-torso skond id-disinn u r-relazzjoni tagħhom;

2.1.2 dejanski naklon trupa, konstrukcijsko določeni naklon trupa in njuno razmerje.

2.2. "Il-magna tridimensjonali tal-punt "H" " (il-magna 3-D H) tfisser l-istument użat għad-determinazzjoni tal-punti "H" u tal-angoli attwali tat-torso. Dan l-istrument huwa deskritt fl-Appendiċi 1 ta’ dan l-Anness;

2.2 "Tridimenzionalna naprava za določanje točke "H" " (3-D H naprava) pomeni napravo, ki se uporablja za določanje točk "H" in dejanskih naklonov trupa. Naprava je opisana v Dodatku 1 k tej prilogi;

2.3. "Il-punt "H"" ifisser il-parti ċentrali tat-torso u tal-koxxa tal-magna 3-D H installata fis-sit tal-vettura skond il-paragrafu 4 aktar ’l isfel. Il-punt "H" jinstab fiċ-ċentru tal-linja taċ-ċentru tal-istrument li huwa bejn is-sight buttons tal-punt "H" fuq kull naħa tal-magna 3-D H. Il-punt "H" jikkorrispondi, fit-teorija, mal-punt "R" (għat-tolleranzi ara l-paragrafu 3.2.2 aktar ’l isfel). Ladarba jkun iddeterminat skond il-proċedura deskritta fil-paragrafu 4, il-punt "H" huwa kkunsidrat fiss b’relazzjoni għall-istruttura tal-kuxxin tas-sit u għandu jiċċaqlaq miegħu meta s-sit ikun aġġustat;

2.3 "Točka "H" " pomeni vrtišče med trupom in stegni 3-D H naprave, postavljene na sedež v vozilu skladno s spodnjim odstavkom 4. Točka "H" se nahaja v središču središčnice naprave, ki poteka med vizirnima gumboma točke "H" na obeh straneh 3-D H naprave. Točka "H" teoretično ustreza točki "R" (za odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2). Ko je točka "H" po postopku iz odstavka 4 določena, se šteje, da je fiksna glede na strukturo oblazinjenega sedeža, in se premika skupaj s sedežem, ko se ta nastavlja;

2.4. "Il-punt "R"" jew "il-punt ta’ referenza għas-sit" ifisser punt ta’ disinn definit mill-manifattur tal-vettura għal kull pożizzjoni bilqiegħda u stabbilit skond is-sistema ta’ referenza tridimensjonali;

2.4 "Točka "R" " ali "referenčna točka sedeža" pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec za vsako sedežno mesto glede na tridimenzionalni referenčni sistem;

2.5. "Il-linja tat-torso" tfisser il-linja taċ-ċentru tas-sonda tal-magna 3-D H bis-sonda fil-pożizzjoni kemm jista’ jkun lura;

2.5 "Linija trupa" pomeni središčnico droga trupa 3-D H naprave v skrajnem zadnjem položaju;

2.6. "L-angolu reali tat-torso" ifisser l-angolu mkejjel bejn linja vertikali li tgħaddi mill-punt "H" u l-linja tat-torso bl-użu tal-kwadrant tal-angolu tad-dahar tal-magna 3-D H. L-angolu reali tat-torso jikkorrispondi, b’mod teoretiku, għall-angolu tat-torso skond id-disinn (għat-tolleranzi ara l-paragrafu 3.2.2 aktar ’l isfel):

2.6 "Dejanski naklon trupa" pomeni kot med navpičnico, ki poteka skozi točko "H" in linijo trupa, izmerjen s kotomerom za merjenje kota naklona hrbta na 3-D H napravi. Dejanski naklon trupa teoretično ustreza konstrukcijsko določenemu naklonu trupa (za odstopanja glej odstavek 3.2.2 spodaj);

2.7. "L-angolu tat-torso skond id-disinn" ifisser il-kejl tal-angolu bejn linja vertikali li tgħaddi mill-punt "R" u l-linja tat-torso f’pożizzjoni li tikkorrispondi mal-pożizzjoni skond id-disinn tad-dahar tas-sit stabbilita mill-manifattur tal-vettura;

2.7 "Konstrukcijsko določeni naklon trupa" pomeni kot med navpičnico skozi točko "R" in linijo trupa v položaju, ki ustreza konstrukcijsko določeni legi naslona sedeža, kot jo je določil proizvajalec vozila;

2.8. "Il-pjan taċ-ċentru ta’ min jokkupa l-vettura" (C/LO) ifisser il-pjan medjan tal-magna 3-D H imqiegħed f’kull pożizzjoni bilqiegħda ddeżinjata; Għal sits individwali, il-pjan taċ-ċentru tas-sit jikkoinċidi mal-pjan taċ-ċentru ta’ min jokkupah. Għal sits oħra, il-pjan taċ-ċentru ta’ min jokkupah huwa speċifikat mill-manifattur;

2.8 "Srednja ravnina potnika" (C/LO) pomeni srednjo ravnino 3-D H naprave, postavljene na vsako konstrukcijsko določeno sedežno mesto; prikazana je s koordinato točke "H" na osi y. Pri posamičnih sedežih srednja ravnina sedeža ustreza srednji ravnini potnika. Pri drugih sedežih srednjo ravnino potnika določi proizvajalec;

2.9. "Is-sistema ta’ referenza tridimensjonali" tfisser sistema kif deskritta fl-Appendiċi 2 ta’ dan l-Anness;

2.9 "Tridimenzionalni koordinatni sistem" pomeni sistem, ki je opisan v Dodatku 2 k tej prilogi;

2.10. "Il-marki ta’ riferiment" huma punti fiżiċi (toqob, uċuh, marki jew inċiżjonijiet) fuq il-bòdi tal-vettura kif iddefiniti mill-manifattur;

2.10 "Referenčne oznake" pomenijo fizične točke (odprtine, površine, oznake ali vdolbine) na karoseriji vozila, kot jih je določil proizvajalec;

2.11. "Il-pożizzjoni sabiex titkejjel il-vettura" tfisser il-pożizzjoni tal-vettura kif iddefinita mill-koordinati tal-marki ta’ riferiment fis-sistema ta’ referenza tridimensjonali.

2.11 "Obnašanje vozila med merjenjem" pomeni položaj vozila, določen s koordinatami referenčnih oznak v tridimenzionalnem referenčnem koordinatnem sistemu.

3. IL-KUNDIZZJONIJIET MEĦTIEĠA

3. ZAHTEVE

3.1. Il-preżentazzjoni tad-data

3.1 Prikaz podatkov

Għal kull pożizzjoni bilqiegħda, fejn tintalab data ta’ referenza sabiex tintwera konformità mad-dispożizzjonijiet tar-Regolament preżenti, id-data li ġejja kollha jew parti xierqa minnha għandha tkun ippreżentata fil-formola indikata fl-Appendiċi 3 ta’ dan l-Anness:

Za vsako sedežno mesto, za katero so potrebni referenčni podatki zaradi dokazovanja skladnosti z določbami tega pravilnika, se na obrazcu iz Dodatka 3 te priloge prikažejo vsi ali pa ustrezno izbrani naslednji podatki:

3.1.1. il-koordinati tal-punt "R" relattivi għas-sistema ta’ referenza tridimensjonali;

3.1.1 koordinate točke "R" glede na tridimenzionalni referenčni koordinatni sistem;

3.1.2. l-angolu tat-torso skond id-disinn;

3.1.2 konstrukcijsko določeni naklon trupa;

3.1.3. l-indikazzjonijiet kollha neċessarji għall-aġġustament tas-sit (jekk jista’ jkun aġġustat) għall-pożizzjoni ta’ kejl iddikjarata fil-paragrafu 4.3 aktar ’l isfel.

3.1.3 vsa navodila, potrebna za nastavitev sedeža (če je nastavljiv) v merilni položaj, kot je določeno v odstavku 4.3 spodaj.

3.2. Ir-relazzjoni bejn data mkejla u l-ispeċifikazzjonijiet skond id-disinn

3.2 Razmerje med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijskimi specifikacijami

3.2.1. Il-koordinati tal-punt "H" u l-valur tal-angolu reali tat-torso miksub mill-proċedura ddikjarata fil-paragrafu 4 aktar ’l isfel għandhom jitqabblu, rispettivament, mal-koordinati tal-punt "R" u l-valur tal-angolu tat-torso skond id-disinn indikat mill-manifattur tal-vettura;

3.2.1 Koordinate točke "H" in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz odstavka 4 spodaj, se primerjajo s koordinatami točke "R" in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jih je določil proizvajalec.

3.2.2. Il-pożizzjonijiet relattivi tal-punt "R" u tal-punt "H" u r-relazzjoni bejn l-angolu tat-torso skond id-disinn u l-angolu reali tat-torso għandhom jitqiesu sodisfaċenti għall-pożizzjoni bilqiegħda konċernata jekk il-punt "H", kif iddefinit mill-koordinati tiegħu, qiegħed fi ħdan kwadru b’ġenb twil 50 mm, bi ġnub orizzontali u vertikali li d-dijagonali tagħhom jaqtgħu lil xulxin fil-punt "R", u jekk l-angolu reali tat-torso għandu varjazzjoni ta’ 5° mill-angolu tat-torso skond id-disinn;

3.2.2 Položaj točke "R" glede na točko "H" ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejeta za zadovoljiva za zadevno sedežno mesto, če točka "H", kot je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu, katerega stranice z dolžino 50 mm potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonale se sekajo v točki "R", in če je dejanski naklon trupa znotraj odstopanja 5 ° glede na konstrukcijsko določeni naklon trupa.

3.2.3. Jekk jintlaħqu dawn il-kundizzjonijiet, il-punt "R" u l-angolu tat-torso skond id-disinn, għandhom jintużaw sabiex juru konformità mad-dispożizzjonijiet ta’ dan ir-Regolament;

3.2.3 Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti z določbami tega pravilnika uporabita točka "R" in konstrukcijsko določeni naklon trupa.

3.2.4. Jekk il-punt "H" jew l-angolu reali tat-torso ma jissodisfawx il-kundizzjonijiet tal-paragrafu 3.2.2 t’hawn fuq, il-punt "H" u l-angolu reali tat-torso għandhom jerġgħu jkunu ddeterminati darbtejn oħra (tliet darbiet b’kollox). Jekk ir-riżultati ta’ tnejn minn dawn it-tliet operazzjonijiet jissodisfaw il-kundizzjonijiet meħtieġa, għandhom japplikaw il-kundizzjonijiet tal-paragrafu 3.2.3 t’hawn fuq;

3.2.4 Če točka "H" ali dejanski naklon trupa ne ustrezata zahtevam iz odstavka 3.2.2 zgoraj, se točka "H" in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh meritev izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz odstavka 3.2.3 zgoraj.

3.2.5. Jekk ir-riżultati ta’ mill-inqas tnejn mit-tliet operazzjonijiet deskritti fil-paragrafu 3.2.4 t’hawn fuq ma jissodisfawx il-kundizzjonijiet tal-paragrafu 3.2.2 t’hawn fuq, jew jekk il-verifika ma tistax isseħħ għax il-manifattur tal-vettura ma pprovdiex l-informazzjoni dwar il-pożizzjoni tal-punt "R" jew dwar l-angolu tat-torso skond id-disinn għandha tintuża u tkun ikkunsidrata bħala applikabbli fil-każijiet kollha fejn hemm referenza għall-punt "R" jew għall-angolu tat-torso skond id-disinn f’dan ir-Regolament, il-forma ta’ ċirku magħmula mit-tliet punti mkejla jew il-medja tat-tliet angoli mkejla.

3.2.5 Če rezultati vsaj dveh od treh postopkov iz odstavka 3.2.4 ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 3.2.2 zgoraj oziroma če ni mogoče opraviti preverjanja, ker proizvajalec vozila ni predložil podatkov o položaju točke "R" ali konstrukcijsko določenem naklonu trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti dve vrednosti uporabita v vseh primerih, kjer se ta pravilnik sklicuje na točko "R" oziroma na konstrukcijsko določeni naklon trupa.

4. IL-PROĊEDURA GĦAD-DETERMINAZZJONI TAL-PUNT "H" U TAL-ANGOLU REALI TAT-TORSO

4. POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE "H" IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA

4.1. Il-vettura għandha tkun ikkundizzjonata minn qabel fid-diskrezzjoni tal-manifattur, f’temperatura ta’ 20 ± 10 °C sabiex ikun assigurat li l-materjal tas-sits laħaq it-temperatura normali tal-kamra. Jekk is-sit li għandu jkun ikkontrollat qatt ħadd ma poġġa fuqu, persuna jew strument li tiżen 70 sa 80 kg għandha tpoġġi fuq is-sit darbtejn għal minuta sabiex tgħawweġ il-kuxxin u d-dahar. Fuq talba tal-manifattur, l-immuntar kollu tas-sits għandu jibqa’ mhux mgħobbi għal perjodu minimu ta’ 30 minuta qabel l-installazzjoni tal-magna 3-D H.

4.1 Po presoji proizvajalca se vozilo predkondicionira na temperaturi 20 ± 10 °C, da material oblazinjenja sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se sedež dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso 70 do 80 kg, da oblazinjenje sedeža postane prožno. Na zahtevo proizvajalca morajo vsaj 30 minut pred namestitvijo 3-D H naprave vsi sklopi sedeža ostati neobremenjeni.

4.2. Il-vettura għandha tkun fil-pożizzjoni tal-kejl iddefinita fil-paragrafu 2.11 aktar ’il fuq.

4.2 Vozilo mora biti v merilnem položaju, kot je določeno v odstavku 2.11 zgoraj.

4.3. Is-sit, jekk jista’ jkun aġġustat, għandu jkun aġġustat l-ewwelnett għall-pożizzjoni normali l-aktar lura tas-sewqan jew dik tal-irkib kif indikat mill-manifattur tal-vettura, dejjem jitqies biss l-aġġustament lonġitudinali tas-sit, eskluż iċ-ċaqliq tas-sit għal finijiet oħra li mhux il-pożizzjonijiet normali tas-sewqan jew tal-irkib. Fejn jeżistu modi oħra ta’ aġġustament tas-sit (vertikali, angulari, tad-dahar tas- sit, eċċ.) dawn imbagħad għandhom ikunu aġġustati għall-pożizzjoni speċifikata mill-manifattur tal-vettura. Għal sits tas-suspenxin, il-pożizzjoni vertikali għandha tkun iffissata b’mod riġidu li tikkorrispondi għal pożizzjoni normali ta’ sewqan kif speċifikata mill-manifattur.

4.3 Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajno zadnjo lego, ki se sicer uporablja med vožnjo, kot je to določil proizvajalec, pri tem pa se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitve sedeža za druge namene. Če so možne tudi druge nastavitve sedeža (po višini, kotu, naslonu ipd.), je treba uporabiti nastavitev, kot jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetnih sedežih se navpični naklon togo fiksira v položaju, ki ga je določil proizvajalec za običajno uporabo pri vožnji.

4.4. L-erja tal-pożizzjoni bilqiegħda f’kuntatt mal-magna 3-D H għandha tinkesa bil-musulina, ta’ daqs suffiċjenti u b’nisġa xierqa, deskritta bħala materjal ordinarju tal-qoton li għandu 18.9 ħajtiet għal kull ċmÿ u li jiżen 0,228 kg/mÿ jew materjal innittjat jew mhux minsuġ b’karatteristiċi ekwivalenti. Jekk it-test isir fuq sit barra mill-vettura, l-art li fuqu jitqiegħed is-sit għandu jkollha l-istess karatteristiċi essenzjali [2] bħall-art tal-vettura li fiha s-sit huwa maħsub li se jintuża.

4.4 Površina sedežnega mesta, na katerega se postavi 3-D H naprava, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in s primerno strukturo, opisano kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakni/cm2 in maso 0,228 kg/m3 oz. pletena ali netkana tkanina z enakovrednimi lastnostmi. Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, morajo imeti tla, na katerih je sedež, enake lastnosti [2] kot tla v vozilu, za katero je sedež namenjen.

4.5. Poġġi l-immuntar tas-sit u tad-dahar tal-magna 3-D H ħalli l-pjan taċ-ċentru ta’ dak li jokkupah (C/LO) jikkoinċidi mal-pjan taċ-ċentru tal-magna 3-D H. Fuq talba tal-manifattur, il-magna 3-D H tista’ titressaq ’il ġewwa l-vettura meta mqabbla mal-C/LO jekk il-magna 3-D H tinsab tant ’il barra li t-tarf tas-sit mhux ser iħalli l-illivellar tal-magna 3-D H.

4.5 Sedalo in hrbtišče 3-D H naprave se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpade s srednjo ravnino 3-D H naprave. Na zahtevo proizvajalca se lahko 3-D H naprava premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je 3-D H naprava postavljena proti zunanjosti tako, da rob sedeža ne dovoli vodoravne nastavitve 3-D H naprave.

4.6. Waħħal l-immuntar tas-sieq u tal-parti t’isfel tar-riġel ma’ l-immuntar tad-daħla fis-sit, jew b’mod individwali jew bl-użu tat-T-bar u l-immuntar tal-parti t’isfel tar-riġel. Linja li tgħaddi mis-sight buttons tal-punt "H" għandha tkun parallela għall-art u perpendikulari għall-pjan taċ-ċentru lonġitudinali tas-sit.

4.6 Sklopa stopala in spodnjega dela noge se pritrdita na sklop sedala bodisi posamično ali s pomočjo T-droga in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke "H" mora biti vzporedna s tlemi in pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7. Aġġusta l-pożizzjonijiet tas-saqajn u tar-riġlejn tal-magna 3-D H kif ġej:

4.7 Položaja stopala in noge 3-D H naprave se nastavita na naslednji način:

4.7.1. Il-pożizzjoni bilqiegħda indikata: sewwieq u l-passiġġier ta’ quddiem tan-naħa ta’ barra

4.7.1 Predvideno sedežno mesto: voznik in sopotnik na zunanjem prednjem sedežu

4.7.1.1. L-immuntar kemm tas-saqajn u kemm tar-riġlejn għandhom jitressqu ’l quddiem b’tali mod li s-saqajn jieħdu pożizzjoni normali ma’ l-art, bejn il-pedali tal-operazzjoni jekk neċessarju. Fejn huwa possibbli s-sieq ix-xellugija għandha titqiegħed b’mod approssimattiv fl-istess distanza lejn ix-xellug tal-pjan taċ-ċentru tal-magna 3-D H hekk kif il-leminja qiegħda lejn il-lemin. L-invell li jivverifika l-orjentazzjoni trasversali tal-magna 3-D H jinġieb orizzontali bl-aġġustament mill-ġdid tad-daħla fis-sit jekk huwa neċessarju, jew bl-aġġustament tal-immuntar tar-riġel u tas-sieq lejn in-naħa ta’ wara. Il-linja li tgħaddi mis-sight buttons tal-punt "H" għandha tinżamm perpendikulari għall-pjan taċ-ċentru lonġitudinali tas-sit;

4.7.1.1 Sklopi stopal in nog se premaknejo naprej tako, da so stopala v naravnem položaju na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, je levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine 3-D H naprave kot desno stopalo glede na desni rob. Libela za nastavitev prečnega položaja 3-D H naprave se namesti v vodoravni položaj tako, da se po potrebi premaknejo nazaj sedala ali pa s premikom sklopa noge in stopala. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke "H", ostane pravokotna na srednjo vzdolžno ravnino sedeža.

4.7.1.2. Jekk ir-riġel tax-xellug ma jistax jinżamm parallel mar-riġel tal-lemin u s-sieq ix-xellugija ma tistax tkun sostnuta mill-istruttura, mexxi s-sieq ix-xellugija sakemm tkun sostnuta. L-allinjament tas-sight buttons għandu jinżamm;

4.7.1.2 Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, se levo stopalo obrača toliko časa, dokler ne pride v takšen položaj. Položaj vizirnih gumbov mora ostati nespremenjen.

4.7.2. Il-pożizzjoni bilqiegħda indikata: fuq in-naħa ta’ barra fuq wara

4.7.2 Predvideno sedežno mesto: zadnje zunanje

Għas-sits ta’ wara jew għas-sits awżiljarji, ir-riġlejn jitqiegħdu kif speċifikat mill-manifattur. Jekk is-saqajn imbagħad jistrieħu fuq partijiet mill-art li huma f’livelli differenti, is-sieq li tiġi l-ewwel f’kuntatt mas-sit ta’ quddiem għandha sservi ta’ referenza u s-sieq l-oħra għandha tkun irranġata b’mod li l-invell li jagħti l-orjentament trasversali tas-sit tal-istrument jindika dak orizzontali;

Za zadnje sedeže oziroma pomožne sedeže se noge nastavijo po navedbi proizvajalca. Če so stopala na delih tal z različnimi nivoji, je stopalo, ki pride prvo v stik s prednjim sedežem, referenčno, drugo stopalo pa mora biti nameščeno tako, da prečna libela sedala naprave označuje vodoravni položaj.

4.7.3. Pożizzjonijiet bilqiegħda indikati oħra:

4.7.3 Druga predvidena sedežna mesta:

Il-proċedura ġenerali indikata fil-paragrafu 4.7.1 t’hawn fuq għandha tkun segwita għajr għalli s-saqajn għandhom jitqiegħdu kif speċifikat mill-manifattur tal-vettura.

Uporabi se splošni postopek iz odstavka 4.7.1 zgoraj, razen da se stopala postavijo, kot je določil proizvajalec vozila.

4.8. Applika piżijiet mal-parti t’isfel tar-riġel u mal-koxox u llivella l-magna 3-D H.

4.8 Namestijo se uteži spodnjega dela noge in stegna, 3-D H naprava pa se ponovno nivelira.

4.9. Inklina d-daħla fid-dahar ’il quddiem sal-waqqafa ta’ quddiem u iġbed il-magna 3-D H lil hinn mid-dahar tas-sit bl-użu tat-T-bar. Erġa’ qiegħed il-magna 3-D H fuq is-sit b’wieħed mill-metodi li ġejjin:

4.9 Hrbtna plošča se nagne naprej do prednjega omejevalnika in 3-D H naprava se s T-drogom odmakne od naslona sedeža. Nato se 3-D H naprava postavi nazaj na sedež po enem izmed naslednjih postopkov:

4.9.1. Jekk il-magna 3-D H għandha t-tendenza li tiżloq lejn in-naħa ta’ wara, uża l-proċedura li ġejja. Ħalli l-magna 3-D H tiżloq lejn in-naħa ta’ wara sakemm m’hux aktar neċessarju piż li jrażżan orizzontali minn quddiem fuq it-T-bar, jiġifieri sakemm id-daħla fis-sit tagħmel kuntatt mad-dahar tas-sit. Jekk ikun neċessarju, erġa ppożizzjona l-parti t’isfel tar-riġel;

4.9.1 Če je videti, da bo 3-D H naprava zdrsnila nazaj sama od sebe, se uporabi naslednji postopek. Dopusti se, da 3-D H naprava zdrsne nazaj, dokler vodoravna, naprej usmerjena zadrževalna sila na T-drogu ni več potrebna, tj. dokler sedalo ne pride v stik z naslonom sedeža. Če je treba, se ponovno namesti spodnji del noge.

4.9.2. Jekk il-magna 3-D H m’għandhiex tendenza li tiżloq lejn in-naħa ta’ wara, uża l-proċedura li ġejja. Żerżaq il-magna 3-D H lejn in-naħa ta’ wara billi tapplika piż orizzontali lejn in-naħa ta’ wara fuq it-T-bar sakemm id-daħla fis-sit tiġi f’kuntatt mad-dahar tas-sit (ara l-figura 2 tal-Appendiċi 1 ta’ dan l-Anness).

4.9.2 Če ni videti, da bo 3-D H naprava zdrsnila nazaj sama od sebe, se uporabi naslednji postopek. 3-D H naprava se z vodoravno nazaj usmerjeno silo na T-drog premakne nazaj, dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža (glej sliko 2 Dodatka 1 k tej prilogi).

4.10. Applika piż ta’ 100 ± 10 N fuq l-immuntar tad-dahar u tad-daħla tal-magna 3-D H fl-intersezzjoni tal-kwadrant tal-angolu tal-ġenb u tal-kisi tat-T-bar. Id-direzzjoni tal-applikazzjoni tal-piż għandha tinżamm tul linja li tgħaddi minn ħdejn l-intersezzjoni t’hawn fuq għal punt eżatt fuq il-kisi tal-iżbarra tal-koxxa (ara l-figura 2 tal-Appendiċi 1 ta’ dan l-Anness). Imbagħad reġġa’ lura b’attenzjoni id-daħla fid-dahar lejn id-dahar tas-sit. Trid tingħata attenzjoni matul il-bqija tal-proċedura sabiex il-magna 3-D H ma titħalliex tiżżerżaq ’il quddiem.

4.10 Sila 100 ± 10 N se usmeri na hrbet in sedalo 3-D H naprave v presečišču kotomera za merjenje kota kolka in ohišja T-droga. Sila ves čas deluje v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 Dodatka 1 k tej prilogi). Nato se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti na to, da 3-D H naprava ne zdrsne naprej.

4.11. Installa l-piżijiet tan-nâtka tal-lemin u tax-xellug u wara, b’mod alternat, it-tmien piżijiet tat-torso. Żomm il-magna 3-D H livell.

4.11 Namestita se desna in leva utež sedala, nato pa izmenično osem uteži trupa. 3-D H naprava mora ostati nivelirana.

4.12. Inklina d-daħla fid-dahar ’il quddiem biex teħles it-tensjoni ta’ fuq id-dahar tas-sit. Bandal il-magna 3-D H minn-naħa għall-oħra f’ark ta’ 10° (5° kull naħa tal-pjan taċ-ċentru vertikali) għal tliet ċikli kompleti sabiex terħi kwalunkwe frizzjoni miġmugħa bejn il-magna 3-D H u s-sit.

4.12 Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša obremenitev naslona sedeža. 3-D H naprava se trikrat zaniha z ene strani na drugo v loku 10° (5° na vsako stran od navpične srednje ravnine), da se odpravi morebitno trenje, ki bi utegnilo nastati med 3-D H napravo in sedežem;

Waqt it-tbandil, it-T-bar tal-magna 3-D H jista’ jkollha t-tendenza li titbiegħed mill-allinjament orizzontali u vertikali speċifikat. It-T-bar għalhekk trid tkun imrażżna billi jkun applikat piż laterali xieraq matul it-tbandil. It-T-bar għandha tinżamm b’ċerta attenzjoni, bl-istess attenzjoni tingħata meta tiġi mbandla l-magna 3-D H sabiex ikun assigurat li l-ebda piż esterjuri involontarju ma jkun applikat f’direzzjoni vertikali jew ’il quddiem u lura.

Med nihanjem se lahko zgodi, da se T-drog premakne iz predpisanega vodoravnega in navpičnega položaja. Zato je treba T-drog med nihanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju T-droga in nihanju 3-D H naprave je treba paziti, da ne pride do naključnih zunanjih obremenitev v navpični smeri oziroma v smeri naprej ali nazaj.

Is-saqajn tal-magna 3-D H m’għandhomx ikunu mrażżna jew miżmuma matul dan il-pass. Jekk is-saqajn ibiddlu l-pożizzjoni tagħhom, dawn għandhom jitħallew f’dik il-pożizzjoni għal dak il-mument.

Med tem postopkom se stopal 3-D H naprave ne sme zadrževati. Če stopala spremenijo položaj, jih je treba pustiti v tem položaju.

Irritorna b’attenzjoni id-daħla fid-dahar lejn id-dahar tas-sit u kkontrolla ż-żewġ invelli għall-pożizzjoni żero. Jekk kien hemm kwalunkwe moviment tas-saqajn matul l-operazzjoni ta’ tbandil tal-magna 3-D H, dawn iridu jerġgħu jitqiegħdu kif ġej:

Hrbtna plošča se previdno premakne nazaj na naslon sedeža in preveri, da sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med nihanjem 3-D H naprave premaknila, jih je treba vrniti v prvotno lego po naslednjem postopku:

L-ewwel għolli sieq mill-art, imbagħad għolli l-oħra l-ammont minimu neċessarju sakemm ma jkun hemm l-ebda moviment addizzjonali tas-saqajn. Matul dan l-irfigħ, is-saqajn iridu jitħallew liberi li jduru; u l-ebda piż fuq quddiem jew laterali m’għandu jkun applikat. Meta kull sieq titqiegħed lura fil-pożizzjoni t’isfel, l-għarqub irid ikun f’kuntatt ma’ l-istruttura maħsuba għalhekk.

vsako stopalo posebej se dvigne od poda kolikor je najmanj potrebno, da se preneha premikati. Med tem dviganjem se morajo stopala prosto premikati; ne sme se uporabiti sile v smeri naprej ali v prečni smeri, Ko se vsako stopalo postavi nazaj v prvotni položaj, se morajo pete dotikati za to predvidenega dela konstrukcije.

Ikkontrolla l-invell laterali għall-pożizzjoni żero; jekk ikun neċessarju, applika piż laterali fil-quċċata tad-daħla fid-dahar suffiċjenti biex tillivella d-daħla fis-sit tal-magna 3-D H fuq is-sit.

Prečna libela mora kazati ničlo; po potrebi se uporabi bočna sila na zgornji del hrbtne plošče, ki zadošča za izravnavo sedala 3-D H naprave na sedežu.

4.13. Filwaqt li żżomm it-T-bar biex ma tħallix li l-magna 3-D H tiżżerżaq ’il quddiem fuq il-kuxxin tas-sit, kompli kif ġej:

4.13 Da se prepreči drsenje 3-D H naprave na sedežu naprej, je treba pri zadrževanju T-droga uporabiti naslednji postopek:

(a) irritorna d-daħla fid-dahar lejn id-dahar tas-sit;

(a) hrbtna plošča se potisne na naslon sedeža;

(b) alternattivament applika u erħi piż orizzontali lejn in-naħa ta’ wara, li ma jeċċedix il-25 N, lejn l-iżbarra tal-angolu tad-dahar f’għoli bejn wieħed u ieħor fiċ-ċentru tal-piżijiet tat-torso sakemm il-kwadrant tal-angolu tal-ġenbejn jindika li ntlaħqet pożizzjoni stabbli wara li ntreħa l-piż. Trid tingħata attenzjoni sabiex ikun assigurat li l-ebda piż esterjuri ’l isfel jew lejn il-ġenb ma jkun applikat lill-magna 3-D H. Jekk ikun neċessarju aġġustament ieħor tal-livell tal-magna 3-D H, dawwar id-daħla fid-dahar ’il quddiem, erġa’ llivella, u rrepeti l-proċedura mill-paragrafu 4.12.

(b) izmenično se uporabi vodoravna nazaj usmerjena sila, ki ne presega 25 N, tako da deluje na drog naklona hrbta na višini približno na sredini uteži trupa, dokler kotomer za merjenje kota kolka ne pokaže, da je stabilni položaj dosežen tudi po prenehanju delovanja sile. Zagotoviti je treba, da na 3-D H napravo ne deluje nobena navpična ali prečna zunanja sila. Če je potrebna dodatna vodoravna izravnava 3-D H naprave, se hrbtna plošča nagne naprej, ponovno izravna in ponovi se postopek iz odstavka 4.12.

4.14. Ħu l-kejl kollu:

4.14 Meritve se opravijo na naslednji način:

4.14.1. Il-koordinati tal-punt "H" jitkejlu skond is-sistema ta’ referenza tridimensjonali;

4.14.1 izmerijo se koordinate točke "H" glede na tridimenzionalni referenčni koordinatni sistem;

4.14.2. L-angolu reali tat-torso jinqara fil-kwadrant tal-angolu tad-dahar tal-magna 3-D H bis-sonda f’pożizzjoni kompletament lejn in-naħa ta’ wara.

4.14.2 na kotomeru za merjenje kota naklona hrbta na 3-D H napravi se odčita dejanski kot trupa, pri čemer je drog trupa v skrajnem zadnjem položaju.

4.15. Jekk tkun mixtieqa ripetizzjoni tal-installazzjoni tal-magna 3-D H, l-immuntar tas-sit għandu jibqa’ mhux mgħobbi għal perjodu minimu ta’ 30 minuta qabel ir-ripetizzjoni. Il-magna 3-D H m’għandhiex titħalla mgħobbija fuq l-immuntar tas-sit għal aktar ħin minn dak neċessarju sabiex jitwettaq it-test.

4.15 Če je potrebna ponovna postavitev 3-D H naprave, mora sklop sedeža pred tem ostati neobremenjen vsaj 30 minut. 3-D H naprava ne sme ostati na sedežu dlje časa, kot je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16. Jekk is-sits fl-istess filliera jistgħu jitqjiesu bħala simili (sit ta’ wara f’vettura għal tnejn minn-nies jew aktar, sits identiċi, eċċ.) punt "H" wieħed u "angolu reali tat-torso" wieħed biss għandhom ikunu ddeterminati għal kull filliera ta’ sits, il-magna 3-D H deskritta fl-Appendiċi 1 ta’ dan l-Anness titqiegħed bilqiegħda f’post meqjus bħala rappreżentattiv għal dik il-filliera. Dan il-post għandu jkun:

4.16 Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedežna klop, enaki sedeži ipd.), se za vsako vrsto sedežev določi samo ena točka "H" in en dejanski naklon trupa, tako da se 3-D H naprava, opisana v Dodatku 1 k tej prilogi, postavi na sedežni prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

4.16.1. fil-każ tal-filliera ta’ quddiem, is-sit tas-sewwieq;

4.16.1 pri prednji vrsti: vozniški sedež;

4.16.2. fil-każ tal-filliera jew tal-fillieri ta’ wara, sit fuq in-naħa ta’ barra.

4.16.2 pri zadnji vrsti ali vrstah: en zunanji sedež.

[1] Fi kwalunkwe post bilqiegħda barra mis-sîts ta’ quddiem fejn il-punt "H" ma jistax ikun iddeterminat bl-użu tal-"Magna tridimensjonali tal-punt "H" " jew bil-proċeduri, bil-punt "R" indikat mill-manifattur jista’ jittieħed bħala referenza fid-diskrezzjoni ta’ l-awtorità kompetenti.

[1] Za vse druge sedeže, razen prednjih sedežev, pri katerih točke "H" ni mogoče določiti z uporabo tridimenzionalne preskusne naprave za točko "H" ali drugih postopkov, se lahko po presoji pristojnega organa kot referenca uporabi točka "R", ki jo je navedel proizvajalec.

[2] L-angolu ta’ inklinazzjoni, id-differenza fl-għoli ma’ l-immuntar tas-sît, il-konsistenza tal-wiċċ, eċċ.

[2] Kot naklona, razlika v višini pri vgradnji sedeža, struktura površine itd.

--------------------------------------------------

Appendiċi 1

Dodatek 1

ID-DESKRIZZJONI TAL-MAGNA TRIDIMENSJONALI TAL-PUNT "H" [*]

OPIS TRIDIMENZIONALNE NAPRAVE ZA DOLOČANJE TOČKE "H" [*]

(il-magna 3-D H)

(3-D H naprava)

1. Id-daħliet fid-dahar u fis-sits

1. Hrbtna plošča in sedalo

Id-daħliet fid-dahar u fis-sits huma magħmula minn plastik rinfurzat u metall; huma jirriproduċu b’mod artifiċjali t-torso u l-koxxa ta’ bniedem u huma impernjati b’mod mekkaniku fil-punt "H". Kwadrant huwa marbut mas-sonda li hija impernjata fil-punt "H" sabiex tkejjel l-angolu reali tat-torso. Żbarra tal-koxxa li tista’ tiġi aġġustata, imwaħħla mad-daħla fis-sit, tistabbilixxi l-linja taċ-ċentru tal-koxxa u sservi bħala linja ta’ bażi għall-kwadrant tal-angolu tal-ġenbejn.

Hrbtna plošča in sedalo sta izdelana iz armirane plastike in kovine; simulirata trup in stegno človeškega telesa in sta vrtljivo pritrjena v točki "H". Za merjenje dejanskega kota trupa je na drogu trupa, vrtljivem v točki "H", pritrjen kotomer. Nastavljivi stegenski drog, pritrjen na sedalo, tvori središčnico stegna in se uporablja kot osnovnica za kotomer za merjenje kota kolka.

2. L-elementi tal-ġisem u tar-riġlejn

2. Elementi trupa in nog

Is-segmenti tal-parti t’isfel tar-riġel jintrabtu ma’ l-immuntar tad-daħla fis-sit mat-T-bar li tgħaqqad l-irkopptejn, li hija estensjoni laterali tal-iżbarra tal-koxxa li tista’ tiġi aġġustata. Il-kwadranti huma inkorporati fis-segmenti tal-parti t’isfel tar-riġel biex ikejlu l-angoli tal-irkopptejn. L-immuntar taż-żarbun u tas-saqajn huma kkalibrati biex ikejlu l-angolu tas-sieq. Żewġ invelli jorjentaw l-istrument fl-ispazju. Piżijet tal-elementi tal-ġisem jitqiegħdu fiċ-ċentri ta’ gravità korrispondenti sabiex jipprovdu dħul ’il ġewwa tas-sit ekwivalenti għal raġel ta’ 76 kg. Il-ġogi kollha tal-magna 3-D H iridu jkunu kkontrollati għall-moviment liberu mingħajr ma jkun hemm l-ebda frizzjoni tidher. Back pan – Id-daħla fid-dahar; Torso weight hanger – Post fejn jiddendel il-piż tat-torso; Back angle level – Il-livell tal-angolu tad-dahar; Hip angle quadrant – Il-kwadrant tal-angolu tal-ġenbejn; Seat pan – Id-daħla fis-sit; Thigh weight pad – Post fejn jitqiegħed il-piż tal-koxxa; T-Bar joining the knees – It-T-bar li tgħaqqad l-irkopptejn; Head room probe – Is-sonda tar-ras; Back angle quadrant – Il-kwadrant tal-angolu tad-dahar; H-point sight button – "Sight button" tal-punt "H"; H-point pivot – Pern tal-punt "H"; Lateral level – Livell laterali; Thigh bar – L-iżbarra tal-koxxa; Knee angle quadrant – Il-kwadrant tal-angolu tal-irkoppa; Foot angle quadrant – Il-kwadrant tal-angolu tas-sieq Dimensions in millimetres – Dimensjonijiet f’millimetri;Direction and point of application of load – Id-direzzjoni u l-punt fejn jiġi applikat il-piż; Variable from 108 to 424 – Ivarja minn 108 għal 424; Torso weight – Il-piż tat-torso; Buttock weight – Il-piż tan-nâtka; Thigh weight – Il-piż tal-koxxa; Leg weight – Il-piż tar-riġel

Deli spodnjega dela noge so povezani s sedalom na T-drogu, ki povezuje kolena, in je bočni podaljšek nastavljivega stegenskega droga. V spodnjem delu nog so vgrajeni kotomeri za merjenje kotov kolen. Sklopi čevlja in stopala so kalibrirani za meritev kota stopala. Dve libeli se uporabljata za uravnavanje naprave v prostoru. Uteži elementov trupa so nameščene v ustreznih težiščih, da se doseže ugrezanje sedeža, ki ustreza ugrezanju 76 kg težkega moškega Preveriti je treba gibljivost vseh sklepov 3-D H naprave, pri čemer ne sme nastati omembe vredno trenje.

Figura 1

Slika 1

tfassila tal-magna 3-D H

Elementi naprave 3-D H

Post fejn jiddendel il-piż tat-torso

+++++ TIFF +++++

Is-sonda tar-ras

Slika 2

Id-daħla fid-dahar

Mere elementov naprave 3-D H in porazdelitev obremenitve

Il-kwadrant tal-angolu tad-dahar

+++++ TIFF +++++

Pern tal-punt H

[*] Za podrobnosti konstrukcije 3 DH naprave se je treba obrniti na Society of Automobile Engineers (SAE), 400 Commonwealth Drive, Warrendale, Pennsylvania 15096, U.S.A.Naprava je skladna z napravo, opisano v standardu ISO 6549-1980.

Livell laterali

--------------------------------------------------

L-iżbarra tal-koxxa

Dodatek 2

Il-kwadrant tal-angolu tal-irkoppa

TRIDIMENZIONALNI REFERENČNI KOORDINATNI SISTEM

Il-kwadrant tal-angolu tas-sieq

1. Tridimenzionalni referenčni koordinatni sistem je določen s tremi pravokotnimi ravninami, kot jih je določil proizvajalec vozila (glej sliko) [*].

Il-livell tal-angolu tad-dahar

2. Pri meritvah se vozilo postavi na podlago tako, da koordinate referenčnih oznak ustrezajo vrednostim po navedbi proizvajalca.

Il-kwadrant ta’ l-angolu tal-ġenbejn

3. Koordinate točke "R" in točke "H" se določijo glede na referenčne oznake, kot jih določi proizvajalec vozila.

Id-daħla fis-sit

Ničelna ravnina Y (navpična vzdolžna ničelna ravnina)

Post fejn jitqiegħed il-piż tal-koxxa

It-T-bar li tgħaqqad l-irkopptejn

Sight button tal-punt H

+++++ TIFF +++++

Ničelna ravnina Z (vodoravna ničelna ravnina)

Figura 2

Nosilna površina

Dimensjonijiet tal-elementi tal-magna 3-D H u d-distribuzzjoni tat-tagħbija

Ničelna ravnina X (navpična prečna ničelna ravnina)

Id-direzzjoni u l-punt fejn jiġi applikat il-piż

+++++ TIFF +++++

Varjabbli 108-424

[*] Koordinatni sistem je skladen s standardom ISO 4130, 1978.

383

--------------------------------------------------

385

Dodatek 3

Il-piż tat-torso

REFERENČNI PODATKI ZA SEDEŽNA MESTA

Il-piż tan-natka

1. Kodiranje referenčnih podatkov

Il-piż tal-koxxa

Referenčni podatki so navedeni zaporedno za vsako sedežno mesto. Sedežna mesta so označena z dvomestno kodo. Na prvem mestu je arabska številka in označuje vrsto sedežev, ki se šteje od prednjega proti zadnjemu delu vozila. Na drugem mestu je velika tiskana črka, ki označuje lokacijo sedežnega mesta v vrsti, gledano v smeri vožnje naprej; uporabijo se naslednje črke:

Il-piż tar-riġel

L = levi

417

C = sredinski

432

R = desni.

+++++ TIFF +++++

2. Opis merilnega položaja vozila

[*] Għad-dettalji tal-kostruzzjoni tal-magna 3-D H irreferi għas-Society of Automobile Engineers (SAE), 400 Commonwealth Drive, Warrendale, Pennsylvania 15096, United States of America.Il-magna tikkorrispondi għal dik deskritta fl-ISO Standard 6549-1980.

2.1 Koordinate referenčnih oznak

--------------------------------------------------

X: …

Appendiċi 2

Y: …

IS-SISTEMA TA’ REFERENZA TRIDIMENSJONALI

Z: …

1. Is-sistema ta’ referenza tridimensjonali hija ddefinita minn tliet pjani ortogonali stabbiliti mill-manifattur tal-vettura (ara l-figura). [*]

3. Seznam referenčnih podatkov

2. Zero X plane (vertical transverse zero plane) – Il-pjan X żero (il-pjan żero vertikali trasversali); Zero Y plane (vertical longitudinal zero plane) – Il-pjan Y żero (il-pjan żero vertikali lonġitudinali);

3.1 Sedežno mesto: …

3. Zero Z plane (horizontal zero plane) – Il-pjan Z żero (il-pjan żero orizzontali); Supporting surface – Il-wiċċ ta’ appoġġ

3.1.1 Koordinate točke "R"

Il-pjan Y żero (il-pjan żero vertikali lonġitudinali)

X: …

Y: …

Z: …

3.1.2 Konstrukcijsko določeni naklon trupa: …

Il-pjan Z żero (il-pjan żero orizzontali)

3.1.3 Zahteve za nastavitev sedeža [*]

Il-wiċċ ta’ appoġġ

vodoravno: …

Il-pjan X żero (il-pjan żero vertikali trasversali)

navpično: …

+++++ TIFF +++++

naklon sedeža: …

[*] Is-sistema ta’ referenza tikkorrispondi għall-ISO standard 4130, 1978.

naklon trupa: …

--------------------------------------------------

Opomba: Seznam referenčnih podatkov za nadaljnja sedežna mesta se navede v odstavkih 3.2, 3.3 itd.

Appendiċi 3

[*] Neustrezno črtati.

ID-DATA TA’ REFERENZA LI TIKKONĊERNA L-POŻIZZJONIJIET BILQIEGĦDA

--------------------------------------------------

1. Il-kodifikazzjoni tad-data ta’ referenza

PRILOGA 7

Id-data ta’ referenza hija elenkata b’mod konsekuttiv għal kull pożizzjoni bilqiegħda. Dawn il-pożizzjonijiet huma identifikati b’kodiċi li fih żewġ numri. L-ewwel numru huwa numru Għarbi u jindika l-filliera tas-sits, meta wieħed jgħodd minn quddiem għal wara tal-vettura. It-tieni numru huwa ittra kapitali li tindika l-pożizzjoni bilqiegħda f’filliera, kif jidher fid-direzzjoni tal-moviment ’il quddiem tal-vettura; għandhom jintużaw dawn l-ittri:

PRESKUSNI POSTOPEK Z VOZIČKOM

L = xellug

1. PRESKUSNA NAPRAVA IN PRESKUSNI POSTOPEK

C = ċentru

1.1 Voziček

R = lemin

Voziček mora biti izdelan tako, da po trčenju ni trajno deformiran. Voden mora biti tako, da v fazi trčenja odstopanje v navpični ravnini ne presega 5°, v vodoravni ravnini pa ne 2°.

2. Id-deskrizzjoni tal-pożizzjoni sabiex titkejjel il-vettura

1.2 Stanje konstrukcije

2.1. Il-koordinati tal-marki ta’ riferiment

1.2.1 Splošno

X …

Konstrukcija, ki se preskuša, je vzorec iz serijske proizvodnje zadevnih vozil, Nekateri deli se lahko zamenjajo ali odstranijo, če takšna zamenjava ali odstranitev ne vplivata na rezultate preskusov.

Y …

1.2.2 Nastavitve

Z …

Nastavitve morajo ustrezati tistim, ki so določene v odstavku 1.4.3 Priloge 3 k temu pravilniku, ob upoštevanju določb iz odstavka 1.2.1.

3. Il-lista tad-data ta’ referenza

1.3 Pritrditev konstrukcije

3.1. Il-pożizzjoni bilqiegħda: …

1.3.1 Konstrukcija mora biti trdno pritrjena na voziček, tako da med preskusom ne pride do relativnega premika.

3.1.1. Il-koordinati tal-punt "R"

1.3.2 Način pritrditve konstrukcije na voziček ne sme povzročiti ojačitve sidrišč sedežev ali naprav za zadrževanje potnikov oziroma ne sme povzročiti kakršne koli neobičajne deformacije na konstrukciji.

X …

1.3.3 Priporoča se takšna naprava za pritrditev, pri kateri se konstrukcija naslanja na opore, ki so nameščene približno v osi koles, ali pa, če je to mogoče, pri kateri je konstrukcija pritrjena na voziček s pomočjo pritrditev opornega sistema.

Y …

1.3.4 Kot med vzdolžno osjo vozila in smerjo gibanja vozička mora biti 0° ± 2°.

Z …

1.4 Preskusne lutke

3.1.2. L-angolu tat-torso skond id-disinn: …

Preskusne lutke in njihova namestitev morajo ustrezati zahtevam iz odstavka 2 Priloge 3.

3.1.3. L-ispeċifikazzjonijiet għall-aġġustament tas-sit [*]

1.5 Merilne naprave

orizzontali: …

1.5.1 Pojemek konstrukcije

vertikali: …

Merilne naprave za merjenje pojemka konstrukcije med trčenjem morajo biti nameščene vzporedno z vzdolžno osjo vozička skladno z zahtevami iz Priloge 8 (CFC 180).

angulari: …

1.5.2 Meritve, ki jih je treba opraviti na preskusnih lutkah

angolu tat-torso: …

Vse meritve, ki so potrebne zaradi preverjanja naštetih meril, so navedene v odstavku 5 Priloge 3.

Nota: Elenka d-data ta’ referenza għal aktar pożizzjonijiet bilqiegħda taħt 3.2, 3.3, eċċ.

1.6 Krivulja pojemka konstrukcije

[*] Aqta’ fejn ma japplikax.

Krivulja pojemka konstrukcije v fazi trčenja mora biti takšna, da krivulja "spremembe hitrosti glede na čas", ki se dobi s pomočjo integriranja, v nobeni točki ne odstopa za več kot ± 1 m/s od referenčne krivulje "spremembe hitrosti glede na čas" za vozilo, kot je opredeljeno v dodatku k tej prilogi. Premik glede na časovno os referenčne krivulje se lahko uporabi za ugotavljanje hitrosti konstrukcije znotraj območja dovoljenega odstopanja.

--------------------------------------------------

1.7 Referenčna krivulja ΔV = f(t) zadevnega vozila

ANNESS 7

Ta referenčna krivulja se dobi z integriranjem krivulje pojemka zadevnega vozila, ki se izmeri pri preskusu čelnega trka ob pregrado, kot je določeno v odstavku 6 Priloge 3 k temu pravilniku.

IL-PROĊEDURA TAT-TEST BIT-TROLI

1.8 Enakovredna metoda

1. L-INSTALLAZZJONI U L-PROĊEDURA TAT-TEST

Namesto s pojemkom vozička se preskus lahko opravi po drugi metodi, če ta metoda ustreza zahtevam glede območja spremembe hitrosti, ki je opisana v odstavku 1.6.

1.1. It-Tròli

--------------------------------------------------

It-tròli għandu jkun mibni b’tali mod li l-ebda deformazzjoni permanenti m’għandha tidher wara t-test. Għandu jkun iggwidat b’tali mod li, matul il-fażi tal-impatt, id-devjazzjoni fil-pjan vertikali ma teċċedix il-5° u ż-2° fil-pjan orizzontali.

Dodatek

1.2. L-istat tal-istruttura

Enakovredna krivulja – območje dovoljenega odstopanja za krivuljo δv = f(t)

1.2.1. Ġenerali

Referenčna krivulja – vozilo ob pregrado

L-istruttura ttestjata għandha tkun rappreżentattiva tal-produzzjoni f’serje tal-vetturi konċernati. Uħud mill-komponenti jistgħu jkunu sostitwiti jew imneħħija fejn tali sostituzzjoni jew tneħħija jidher biċ-ċar li m’hu se jkollha l-ebda effett fuq ir-riżultati tat-test.

+ 1 m/s

1.2.2. Aġġustamenti

m/s

L-aġġustamenti għandhom ikunu konformi ma’ dawk stabbiliti fil-paragrafu 1.4.3. tal-Anness 3 ta’ dan ir-Regolament, skond dak li huwa ddikjarat fil-paragrafu 1.2.1.

prememba hitrosti

1.3. It-twaħħil tal-istruttura

čas (t) s

1.3.1. L-istruttura għandha tkun imwaħħla sew mat-tròli b’tali mod li ma jkun hemm l-ebda spostament relattiv waqt it-test.

+++++ TIFF +++++

1.3.2. Il-metodu użat għall-irbit tal-struttura mat-tròli m’għandux ikollu l-effett li jsaħħaħ l-ankoraġġi tas-sits jew l-istrumenti tat-trażżin, jew li jipproduċi kwalunkwe deformazzjoni mhux normali tal-istruttura.

--------------------------------------------------

1.3.3. L-istrument għat-twaħħil irrikkmandat huwa dak fejn struttura tistrieħ fuq appoġġi mqiegħda bejn wieħed u ieħor fl-assi tar-roti jew, jekk huwa possibbli, fejn l-istruttura hija marbuta mat-tròli bl-irbit tas-sistema tas-suspenxin.

PRILOGA 8

1.3.4. L-angolu bejn l-assi lonġitudinali tal-vettura u d-direzzjoni tal-moviment tat-tròli għandha tkun ta’ 0° ± 2°.

POSTOPKI MERJENJA PRI PRESKUSIH: MERILNE NAPRAVE

1.4 Il-manikini

1. OPREDELITEV POJMOV

Il-manikini u l-pożizzjoni tagħhom għandhom jikkonformaw ma’ l-ispeċifikazzjonijiet fil-paragrafu 2 tal-Anness 3.

1.1 Podatkovni kanal

1.5. L-apparat għall-kejl

Podatkovni kanal vsebuje vse merilne naprave od merilnega pretvornika (ali merilnih pretvornikov, katerih izhodni signali so združeni na poseben način) do naprav za analizo, s katerimi se lahko spremenita frekvenca ali amplituda podatkov.

1.5.1. Tnaqqis fil-veloċità tal-istruttura

1.2 Primarni senzor

Il-pożizzjoni tat-transducers (apparati maħsuba biex jikkonvertu l-enerġija) li jkejlu it-tnaqqis fil-veloċità tal-istruttura waqt l-impatt għandha tkun parallela ma’ l-assi lonġitudinali tat-tròli skond l-ispeċifikazzjonijiet fl-Anness 8 (CFC ta’ 180).

Prva naprava v podatkovnem kanalu, ki se uporablja za pretvarjanje fizikalne količine, ki jo je treba izmeriti, v drugo količino (kot je npr. električna napetost), ki se lahko obdela v preostalem delu kanala.

1.5.2. Qisien li jridu jsir fuq il-manikini

1.3 Razred amplitude kanala: CAC

Il-qisien kollha neċessarji għall-kontroll tal-kriterji elenkati huwa ddikjarat fil-paragrafu 5 tal-Anness 3,.

Označba za podatkovni kanal, ki ustreza določenim značilnostim amplitude, kot so opredeljene v tej prilogi. Številka razreda amplitude kanala (CAC) je številčno enaka zgornji mejni vrednosti merilnega območja.

1.6. Il-kurva tat-tnaqqis fil-veloċità tal-istruttura

1.4 Karakteristične frekvence FH, FL, FN

Il-kurva tat-tnaqqis fil-veloċità tal-istruttura matul il-fażi tal-impatt għandha tkun tali li l-kurva tal-"varjazzjoni fil-veloċità relatata mal-ħin", miksuba mill-integrazzjoni, fl-ebda punt ma tvarja b’iktar minn ± 1 m/s mill-kurva ta’ referenza tal-"varjazzjoni fil-veloċità relatata mal-ħin" tal-vettura konċernata, kif iddefinita fl-appendiċi ta’ dan l-Anness. Spostament fl-assi tal-ħin tal-kurva ta’ referenza jista’ jintuża biex tinkiseb il-veloċità tal-istruttura fil-kuritur.

Te frekvence so opredeljene na sliki 1.

1.7. Il-kurva ta’ referenza ÿV = f(t) tal-vettura kkonċernata

1.5 Frekvenčni razred kanala: CFC

Din il-kurva ta’ referenza tinkiseb bl-integrazzjoni tal-kurva tat-tnaqqis fil-veloċità tal-vettura konċernata mkejla fit-test tal-kolliżjoni frontali kontra ostaklu kif ipprovdut fil-paragrafu 6 tal-Anness 3 ta’ dan ir-Regolament.

Frekvenčni razred kanala je označen s številko, ki pove, da je frekvenčni odziv kanala znotraj mejnih vrednosti, ki so opredeljene na sliki 1. Ta številka in vrednost frekvence FH v Hz sta številčno enaki.

1.8. Metodu ekwivalenti

1.6 Koeficient občutljivosti

It-test jista’ jitwettaq b’xi metodu ieħor differenti minn dak tat-tnaqqis fil-veloċità tat-tròli, sakemm tali metodu huwa konformi mal-kundizzjoni meħtieġa li tikkonċerna l-marġni ta’ varjazzjoni fil-veloċità deskritt fil-paragrafu 1.6.

Nagnjenost premice, ki predstavlja najboljši približek vrednostim kalibriranja, ki so bile določene s pomočjo metode najmanjšega kvadrata znotraj razreda amplitude kanala.

--------------------------------------------------

1.7 Faktor kalibriranja podatkovnega kanala

Appendiċi

Srednja vrednost koeficientov občutljivosti pri različnih frekvencah, ki so enakomerno razporejene na logaritemski skali med FL in FH/2,5

Il-kurva ta’ ekwivalenza – il-limitu ta’ tolleranza għall-kurva δv = f(t)

1.8 Nelinearnost

Kurva ta’ referenza. Il-vettura kontra l-ostaklu

Razmerje največje razlike med kalibrirano vrednostjo in ustrezno vrednostjo, izraženo v odstotkih, odčitano na premici, ki je opredeljena v odstavku 1.6, v zgornji mejni vrednosti razreda amplitude kanala.

+ 1 m/s

1.9 Prečna občutljivost

m/s

Razmerje izhodnega signala proti vhodnemu signalu, ko je na merilnem pretvorniku prisotno vzbujanje, ki je pravokotno na merilno os. Izraža se kot odstotek občutljivosti vzdolž merilne osi.

Varjazzjoni fil veloċità

1.10 Fazna zakasnitev

time (t) s

Fazna zakasnitev podatkovnega kanala je enaka fazni zakasnitvi (v radianih) sinusnega signala, deljeni s kotno hitrostjo tega signala (v radianih/s).

+++++ TIFF +++++

1.11 Okolje

--------------------------------------------------

Celota vseh zunanjih pogojev in vplivov, ki delujejo na podatkovni kanal v danem trenutku.

ANNESS 8

2. ZAHTEVE ZA USPEŠNOST

IT-TEKNIKA TAL-KEJL F’TESTIJIET TAL-KEJL: L-ISTRUMENTI TAL-KEJL

2.1 Nelinearnost

1. ID-DEFINIZZJONIJIET

Absolutna vrednost nelinearnosti podatkovnega kanala pri kateri koli frekvenci frekvenčnega razreda kanala (CFC) mora biti na celotnem področju meritev enaka ali manjša od 2,5 % vrednosti razreda amplitude kanala (CAC).

1.1. Il-kanal tad-data

2.2 Amplituda v odvisnosti od frekvence

Kanal tad-data jinkludi l-istrumenti kollha tal-kejl minn transducer (jew transducers multipli li l-prodotti tagħhom huma magħquda b’xi mod speċifikat) sa, u inkluża, kwalunkwe proċedura ta’ analiżi li tista’ tbiddel il-kontenut ta’ frekwenza jew il-kontenut ta’ estensjoni tad-data.

Frekvenčni odziv podatkovnega kanala mora biti znotraj krivulj mejnih vrednosti, prikazanih na sliki 1. Ničelna črta dB se določi s pomočjo faktorja kalibriranja.

1.2. It-transducer

2.3 Fazna zakasnitev

L-ewwel strument f’kanal tad-data użat biex jikkonverti kwantità fiżika li trid titkejjel fi kwantità oħra (bħal per eżempju vultaġġ elettriku) li jista’ jkun ipproċessat mill-bqija tal-kanal.

Določiti je treba fazno zakasnitev med vhodnim in izhodnim signalom podatkovnega kanala, ki ne sme odstopati za več kot 1/10 FH sekund med 0,03 FH in FH.

1.3. Il-klassi tal-estensjoni tal-kanal: CAC

2.4 Čas

L-isem għal kanal tad-data li jilħaq ċerti karatteristiċi ta’ estensjoni kif speċifikati f’dan l-Anness. In-numru tal-CAC huwa daqs, b’mod numeriku, għal-limitu ta’ fuq tal-marġni tal-kejl.

2.4.1 Časovna os

1.4. Il-frekwenzi karatteristiċi FH, FL, FN

Čas je treba zapisovati najmanj na 1/100 s natančno, s točnostjo 1 %.

Dawn il-frekwenzi huma ddefiniti fil-Figura 1.

2.4.2 Relativna časovna zakasnitev

1.5. Il-klassi ta’ frekwenzi tal-kanali: CFC

Relativna časovna zakasnitev med signalom dveh ali več podatkovnih kanalov, ne glede na njihov frekvenčni razred, ne sme presegati 1 ms, razen zakasnitve zaradi faznega zamika.

Il-klassi ta’ frekwenza tal-kanal hija indikata minn numru li juri li r-reazzjoni tal- frekwenza tal-kanal tinsab fil-limiti speċifikati fil-Figura 1. Dan in-numru u l-valur tal-frekwenza FH f’Hz huma ndaqs b’mod numeriku.

Podatkovni kanali – dva ali več, katerih signali so kombinirani, morajo imeti enak frekvenčni razred in njihova relativna zakasnitev ne sme presegati 0,1 FH sekund.

1.6. Il-ko-effiċjent tas-sensittività

Ta zahteva se uporablja pri analognih signalih in tudi pri sinhronizacijskih impulzih in digitalnih signalih.

Iż-żerżieqa tal-linja dritta li tirrapreżenta bl-aqwa mod il-valuri tal-kalibrar iddeterminati mill-metodu tal-inqas kwadru fil-klassi tal-estensjoni tal-kanal.

2.5 Prečna občutljivost merilnega pretvornika

1.7. Il-fattur tal-kalibrar ta’ kanal tad-data

Prečna občutljivost merilnega pretvornika v kateri koli smeri mora biti manjša od 5 %.

Il-valur medju tal-ko-effiċjenti tas-sensitività kkalkulat fuq frekwenzi li huma mqassmin b’mod bilanċjat tul skala logaritmika bejn FL u FH/2,5

2.6 Kalibriranje

1.8. Żball fil-kwalità lineari

2.6.1 Splošno

Il-proporzjon, f’persentaġġ, tad-differenza massima bejn il-valur tal-kalibrar u l-valur korrispondenti li jinqara mil-linja dritta ddefinita fil-paragrafu 1.6. fil-limitu ta’ fuq tal-klassi tal-estensjoni tal-kanal.

Podatkovni kanal se kalibrira vsaj enkrat na leto z referenčno opremo, ki je sledljiva do znanih etalonov. Metode, ki se uporabljajo za primerjanje z referenčno opremo, ne smejo povzročiti napake, večje od 1 % razreda amplitude kanala (CAC). Uporaba referenčne opreme je omejena na frekvenčno področje, za katero je kalibrirana. Podsistemi podatkovnega kanala se lahko preskusijo posamezno, rezultati pa se uporabijo pri izračunavanju točnosti celotnega podatkovnega kanala. To se lahko naredi s pomočjo električnega signala znane amplitude, ki simulira izhodni signal merilnega pretvornika, kar omogoča preverjanje faktorja ojačanja podatkovnega kanala brez merilnega pretvornika,

1.9. Is-sensitività trażversali

2.6.2 Točnost referenčne opreme za kalibriranje

Il-proporzjon tas-sinjal prodott għas-sinjal tal-input, meta jkun applikat kurrent elettriku lit-transducer b’mod perpendikulari għall-assi tal-kejl. Dan huwa rrapreżentat bħala persentaġġ tas-sensittività tul l-assi tal-kejl.

Točnost referenčne opreme mora overiti ali potrditi uradna meroslovna služba.

1.10. Il-ħin ta’ dewmien il-fażi

2.6.2.1 Statično kalibriranje

Il-ħin ta’ dewmien il-fażi ta’ kanal tad-data huwa daqs idewmien il-fażi (f’unitajiet ta’ angoli li huma ugwali għall-angolu fiċ-ċentru ta’ ċirku, radians) ta’ sinjal sinusojdali, diviż mill-frekwenza angulari ta’ dak is-sinjal (f’unitajiet ta’ angoli li huma ugwali għall-angolu fiċ-ċentru ta’ ċirku/sekonda).

2.6.2.1.1 Pospeški

1.11. L-ambjent

Pogreški morajo biti manjši od ± 1,5 % razreda amplitude kanala (CAC).

Is-somma, f’mument speċifikat, tal-kundizzjonijiet u l-influwenzi esterni kollha li għalihom huwa suġġett il-kanal tad-data.

2.6.2.1.2 Sile

2. IL-KUNDIZZJONIJIET TA' RENDIMENT MEĦTIEĠA

Pogreški morajo biti manjši od ± 1 % razreda amplitude kanala (CAC).

2.1. Żball fil-kwalità lineari

2.6.2.1.3 Premiki

Il-valur assolut tal-iżball fil-kwalità lineari tal-kanal tad-data fi kwalunkwe frekwenza fil-CFC, għandha tkun daqs għal jew inqas minn 2,5 fil-mija tal-valur tal-CAC, fuq il-marġni kollu tal-kejl.

Pogreški morajo biti manjši od ± 1 % razreda amplitude kanala (CAC).

2.2. L-estensjoni kontra l-frekwenza

2.6.2.2 Dinamično kalibriranje

Ir-reazzjoni tal-frekwenza ta’ kanal tad-data għandu jkun fil-kurvi li jillimitaw li jidhru fil-Figura 1. Il-linja dB żero hija ddeterminata mill-fattur tal-kalibrar.

2.6.2.2.1 Pospeški

2.3. Il-ħin ta’ dewmien il-fażi

Napaka v referenčnih pospeških, izražena kot odstotek razreda amplitude kanala (CAC) mora biti manjša od ± 1,5 % pri frekvenci, nižji od 400 Hz, manjša od ± 2 % pri frekvenci med 400 Hz in 900 Hz in manjša od ± 2,5 % pri frekvenci, večji od 900 Hz.

Il-ħin ta’ dewmien il-fażi bejn is-sinjal tal-input u s-sinjal ta’ dak li ġie prodott ta’ kanal tad-data għandu jkun iddeterminat u m’għandux ivarja b’iktar minn 1/10 FH sekondi bejn 0,03 FH u FH.

2.6.2.3 Čas

2.4. Il-ħin

Relativna napaka v razmerju z referenčnim časom mora biti manjša od 10-5.

2.4.1. Il-bażi tal-ħin

2.6.3 Koeficient občutljivosti in nelinearnost

Bażi ta’ ħin għandha tkun irreġistrata u għandha tagħti tal-inqas 1/100 s b’eżattezza ta’ 1 fil-mija.

Koeficient občutljivosti in nelinearnost je treba ugotoviti z merjenjem izhodnega signala podatkovnega kanala v primerjavi z znanim vhodnim signalom za različne vrednosti tega signala. Kalibriranje podatkovnega kanala mora zajemati celotno področje razreda amplitude.

2.4.2. Id-dewmien relattiv fil-ħin

Za dvosmerne kanale je treba uporabiti pozitivne in negativne vrednosti.

Id-dewmien relattiv fil-ħin bejn is-sinjal ta’ żewġ kanali tad-data jew aktar, mingħajr ma jingħata kas tal-klassi tal-frekwenza tagħhom, m’għandux jeċċedi 1 ms eskluż id-dewmien ikkawżat minn bidla fil-fażi.

Če oprema za kalibriranje ne more proizvesti zahtevanega vhodnega signala zaradi previsokih vrednosti, ki jih je treba izmeriti, je treba opraviti kalibriranje znotraj mejnih vrednosti etalonov za kalibriranje in te mejne vrednosti navesti v poročilu o preskusu.

Żewġ kanali tad-data jew aktar li s-sinjali tagħhom ingħaqdu flimkien għandu jkollhom l-istess klassi ta’ frekwenza u m’għandux ikollhom dewmien relattiv fil-ħin ta’ aktar minn 1/10 FH sekondi.

Celoten podatkovni kanal je treba kalibrirati pri frekvenci ali pri frekvenčnem spektru, katerega karakteristična vrednost je med FL in (FH/2,5).

Din il-kundizzjoni meħtieġa tapplika għas-sinjali analogi u wkoll għall-vibrazzjonijiet ta’ sinkronizzazzjoni u għas-sinjali diġitali.

2.6.4 Kalibriranje frekvenčnega odziva

2.5. Is-sensitività trażversali tat-transducer

Fazna in amplitudna odzivna krivulja v primerjavi s frekvenco se določata z merjenjem izhodnih signalov podatkovnega kanala za faze in amplitude v primerjavi z znanim vhodnim signalom za različne vrednosti signala, ki se gibljejo med FL in 10-kratno vrednostjo CFC oziroma 3000 Hz, odvisno od tega, katera vrednost je manjša.

Is-sensitività trażversali tat-transducer għandha tkun ta’ inqas minn 5 fil-mija fi kwalunkwe direzzjoni.

2.7 Učinki okolja

2.6. Il-kalibrar

Redno je treba preverjati morebitne vplive okolja (kot npr. električni ali magnetni tok, premikanje kablov itd.). To se lahko opravi na primer s pomočjo zapisa izhodnih signalov na nadomestnih podatkovnih kanalih, opremljenih z navideznimi merilnimi pretvorniki. Če se pojavijo značilni izhodni signali, je treba sprožiti korektivne ukrepe, na primer z zamenjavo kablov.

2.6.1. Ġenerali

2.8 Izbira in označba podatkovnega kanala

Kanal tad-data għandu jkun ikkalibrat mill-inqas darba fis-sena ma’ tagħmir ta’ referenza traċċabbli għal standards magħrufa. Il-metodi użati biex isir paragun ma’ tagħmir ta’ referenza m’għandux jintroduċi żball akbar minn 1 fil-mija tal- CAC. L-użu ta’ tagħmir ta’ referenza huwa llimitat għall-marġni ta’ frekwenza li għalih ġew ikkalibrati. Is-sottosistemi ta’ kanal tad-data jistgħu jkunu vvalutati b’mod individwali u r-riżultati jinqasmu f’fatturi jew komponenti fl-eżattezza tal-kanal tad-data totali. Dan jista’ jsir, per eżempju, b’sinjal elettriku ta’ estensjoni magħrufa li jirriproduċi b’mod artifiċjali is-sinjal tal-prodott tat-transducer li jippermetti li jsir kontroll tal-fattur tal-amplifikazzjoni tal-kanal tad-data, minbarra t-transducer.

Razred amplitude kanala (CAC) in frekvenčni razred kanala (CFC) določata podatkovni kanal.

2.6.2. L-eżattezza tat-tagħmir ta’ referenza għall-kalibrar

Razred amplitude kanala (CAC) mora biti 1, 2 ali 5 na deseto.

L-eżattezza tat-tagħmir ta’ referenza għandu jkun iċċertifikat jew approvat minn servizz ta’ metroloġija uffiċjali.

3. VGRADNJA MERILNIH PRETVORNIKOV

2.6.2.1. Il-kalibrar statiku

Merilni pretvorniki morajo biti trdno pritrjeni, tako da vibracije čim manj vplivajo na njihove zapise. Vsaka vgradnja, ki ima najnižjo resonančno frekvenco enako vsaj petkratni frekvenci FH določenega podatkovnega kanala, se šteje za veljavno. Zlasti merilne pretvornike pospeška je treba vgraditi tako, da začetni kot, ki ga tvori dejanska os meritve z ustrezno osjo referenčnega koordinatnega sistema, ne presega 5°, razen če se analitično ali eksperimentalno oceni učinek vgradnje na zbrane podatke. Če je treba meriti pospeške na več oseh v neki točki, mora biti vsaka os merilnega pretvornika za merjenje pospeška oddaljena do 10 mm od te točke, središče seizmične mase vsakega merilnika pospeška pa se mora nahajati v območju do 30 mm od te točke.

2.6.2.1.1. L-aċċellerazzjonijiet

4. REGISTRIRANJE

L-iżbalji għandhom ikunu inqas minn ± 1,5 fil-mija tal-klassi tal-estensjoni tal-kanal.

4.1 Analogni magnetni registrirni instrument

2.6.2.1.2. Il-forzi

Hitrost traku mora biti konstantna in z dovoljenim odstopanjem do največ 0,5 % dejanske hitrosti traku. Pri največji hitrosti traku razmerje merilnega signala proti šumu na registrirnem instrumentu ne sme biti manjše od 42 dB. Skupno harmonično odstopanje mora biti manjše od 3 %, nelinearnost pa mora biti manjša od 1 % merilnega področja.

L-iżball għandu jkun ta’ inqas minn ± 1 fil-mija tal-klassi tal-estensjoni tal-kanal.

4.2 Digitalni magnetni registrirni instrument

2.6.2.1.3. L-ispostamenti

Hitrost traku mora biti konstantna v mejah do 10 % dejanske hitrosti traku.

L-iżball għandu jkun ta’ inqas minn ± 1 fil-mija tal-klassi tal-estensjoni tal-kanal.

4.3 Registrirni instrument s papirnim trakom

2.6.2.2. Il-kalibrar dinamiku

Če se podatki registrirajo neposredno, mora biti hitrost papirja v mm/s vsaj 1,5-krat večja od števila, ki izraža frekvenco FH v Hz. V drugih primerih mora biti hitrost papirja takšna, da se doseže ustrezna ločljivost.

2.6.2.2.1. L-aċċellerazzjonijiet

5. OBDELAVA PODATKOV

L-iżball fl-aċċellerazzjonijiet ta’ referenza rrapreżentati bħala persentaġġ tal-klassi tal-estensjoni tal-kanal għandu jkun ta’ inqas minn ± 1,5 fil-mija ’l isfel minn 400 Hz, inqas minn ± 2 fil-mija bejn 400 Hz u 900 Hz, u inqas minn ± 2,5 fil-mija ’l fuq minn 900 Hz.

5.1 Filtriranje

2.6.2.3. Il-ħin

Filtriranje, ki ustreza frekvencam razreda podatkovnega kanala, se lahko opravi bodisi med registriranjem ali pa med obdelavo podatkov. Vendar je treba pred registriranjem opraviti analogno filtriranje na višji stopnji, kot je frekvenčni razred kanala (CFC), da se lahko uporabi najmanj 50 % dinamičnega področja registrirnega instrumenta in da se zmanjša tveganje prekrmiljenja registrirnega instrumenta zaradi visokih frekvenc ali nastajanje napake med procesom digitaliziranja.

L-iżball relattiv fil-ħin ta’ referenza għandu jkun ta’ inqas minn 10-5.

5.2 Digitaliziranje

2.6.3. Il-ko-effiċjent ta’ sensitività u l-iżball fil-kwalità lineari

5.2.1 Frekvenca vzorčenja

Il-ko-effiċjent ta’ sensitività u l-iżball fil-kwalità lineari għandhom ikunu ddeterminati billi jitkejjel is-sinjal tal-prodott tal-kanal tad-data meta mqabbel ma’ sinjal ta’ input magħruf għal valuri differenti ta’ dan is-sinjal. Il-kalibrar tal-kanal tad-data għandu jkopri l-marġni kollu tal-klassi tal-estensjoni.

Frekvenca vzorčenja mora znašati najmanj 8 FH. Pri analognem registriranju, ko sta hitrost zajemanja podatkov in hitrost reprodukcije različni, se frekvenco odčitavanja lahko deli z razmerjem hitrosti.

Għall-kanali b’żewġ direzzjonijiet, għandhom jintużaw kemm il-valuri pożittivi u kemm dawk negattivi.

5.2.2 Ločljivost amplitude

Jekk it-tagħmir tal-kalibrar ma jistax jipproduċi l-input meħtieġ minħabba l-valuri wisq għolja tal-kwantità li trid titkejjel, il-kalibrar għandu jsir fil-limiti tal-istandards tal-kalibrar u dawn il-limiti għandhom ikunu rreġistrati fir-rapport tat-test.

Velikost digitalnih besed mora biti najmanj 7 bitov in en paritetni bit.

Kanal totali tad-data għandu jkun ikkalibrat bi frekwenza jew b’firxa ta’ frekwenzi li għandhom valur sinifikanti bejn FL u (FH/2,5)

6. PREDSTAVITEV REZULTATOV

2.6.4. Il-kalibrar tar-reazzjoni tal-frekwenza

Rezultati morajo biti prikazani na papirju formata A4 (ISO/R 216). Če so rezultati prikazani v obliki diagramov, morajo biti koordinatne osi označene z merilnimi enotami, ki ustrezajo mnogokratniku izbrane enote (na primer 1, 2, 5, 10, 20 mm). Uporabljati je treba enote SI, razen za hitrost vozila, za katero se lahko uporabi km/h, ter za pospeške zaradi trka, za katere se lahko uporabi g, kjer je g = 9,81 m/s2.

Il-kurvi tar-reazzjoni tal-fażi u tal-estensjoni mqabbla mal-frekwenza għandhom ikunu ddeterminati billi jitkejlu s-sinjali tal-prodott tal-kanal tad-data f’termini ta’ fażi u estensjoni meta mqabbla ma’ sinjal ta’ input magħruf, għal valuri differenti ta’ dan is-sinjal li jvarjaw bejn FL u 10 darbiet il-CFC jew 3000 Hz, liema minnhom huwa l-aktar baxx.

Slika 1

2.7. L-effetti tal-ambjent

Krivulja frekvenčnega odziva

Għandu jsir kontroll regolari sabiex tkun identifikata kwalunkwe influwenza mill-ambjent (bħal fluss elettriku jew manjetiku, veloċità tal-kejbil, eċċ.). Dan jista’ jsir, per eżempju, billi tkun irrekordjata l-produzzjoni ta’ kanali żejda mgħammra bi transducers finti. Jekk jinkisbu sinjali ta’ produzzjoni sinifikanti għandha tittieħed azzjoni korrettiva, per eżempju billi jinbidlu l-kejbils.

N | Logaritemska skala |

2.8. L-għażla u l-indikazzjoni tal-kanal tad-data

a | ± 0,5 | dB |

Il-CAC u l-CFC jiddefinixxu kanal tad-data.

b | + 0,5; – 1 | dB |

Il-CAC għandu jkun 1, 2 jew 5 immultiplikat bih innifsu għal għaxar darbiet.

c | + 0,5; – 4 | dB |

3. L-IMMUNTAR TAT-TRANSDUCERS

d | – 9 | dB/oktava |

It-transducers għandhom ikunu mwaħħlin sew ħalli l-irrekordjar tagħhom ikunu affettwati l-inqas possibbli mill-vibrazzjoni. Kwalunkwe immuntar li għandu l-iktar frekwenza baxxa ta’ reżonanza daqs, mill-inqas, 5 darbiet il-frekwenza FH tal-kanal tad-data kkunsidrat għandu jitqies validu. It-transducers tal-aċċellerazzjoni, b’mod partikolari, għandhom ikunu mmuntati b’tali mod li l-angolu inizjali tal-assi tal-kejl reali ma’ l-assi korrispondenti tas-sistema tal-assi ta’ referenza ma jkunx ikbar minn 5°, sakemm ma ssirx valutazzjoni analitika jew sperimentali tal-effett tal-immuntar fuq id-data miġbura. Meta għandhom jitkejlu l-aċċellerazzjonijiet ta’ diversi assi f’punt wieħed, kull assi ta’ transducer tal-aċċellerazzjoni għandu jgħaddi mhux aktar minn 10 mm minn dak il-punt, u ċ-ċentru tal-massa sismika ta’ kull aċċelerometru trid tkun ta’ mhux aktar minn 30 mm minn dak il-punt.

e | – 24 | dB/oktava |

4. L-IRREĠISTRAR

f | ∞ | |

4.1. Ir-rekorder analogu manjetiku

g | – 30 | |

Il-veloċità tat-tejp trid tkun stabbli sa mhux aktar minn 0,5 fil-mija tal-veloċità tat-tejp użata. Il-proporzjon tas-sinjal għal tfixkil tar-rekorder irid ikun ta’ mhux inqas minn 42 dB fil-veloċità massima tat-tejp. It-tagħwiġ armoniku totali irid ikun ta’ mhux inqas minn 3 fil-mija u l-iżball tal-kwalità lineari jrid ikun inqas minn 1 fil-mija tal-marġni tal-kejl.

4.2. Ir-rekorder diġitali manjetiku

1000 | ≤ 0,1 | 1000 | 1650 |

Il-veloċità tat-tejp trid tkun stabbli sa mhux aktar minn 10 fil-mija tal-veloċità tat-tejp użata.

600 | ≤ 0,1 | 600 | 1000 |

4.3. It-tejprikorder tal-karti

180 | ≤ 0,1 | 180 | 300 |

F’każ ta’ reġistrazzjoni diretta tad-data l-veloċità tal-karta f’mm/s trid tkun ta’ mill-inqas 1,5 drabi tan-numru li jirrappreżenta FH f’Hz. F’każijiet oħra, il-veloċità tal-karta għandha tkun tali li tintlaħaq riżoluzzjoni ekwivalenti.

60 | ≤ 0,1 | 60 | 100 |

5. L-IPROĊESSAR TAD-DATA

+++++ TIFF +++++

5.1. L-iffiltrar

--------------------------------------------------

L-iffiltrar li jikkorrispondi għall-frekwenzi tal-klassi tal-kanal tad-data jista’ jsir jew matul ir-reġistrazzjoni jew l-ipproċessar tad-data. Madankollu, qabel ir-reġistrazzjoni, għandu jsir iffiltrar analoġiku f’livell ogħla mill-CFC sabiex jintuża mill-inqas 50 fil-mija tal-limitu dinamiku tar-rekorder u biex jitnaqqas ir-riskju li r-rekorder ma jlaħħaqx ma’ frekwenzi għolja jew li dawn iwasslu għal żbalji li jġibu tagħwiġ statiku fil-ħoss diġitali minħabba r-rata baxxa ta’ teħid ta’ kampjun.

PRILOGA 9

5.2. Il-konverżjoni f’sinjal diġitali

OPREDELITEV DEFORMABILNE PREGRADE

5.2.1. Il-frekwenza tal-ġbir ta’ kampjuni

1. ZAHTEVE ZA DELE IN MATERIAL

Il-frekwenza tal-ġbir ta’ kampjuni għandha tkun daqs, mill-inqas, 8 FH. Fil-każ ta’ reġistrazzjoni analoġika, meta l-veloċitajiet tal-irreġistrar u tal-qari huma differenti, il-frekwenza tal-ġbir ta’ kampjuni tista’ tkun diviża bil-proporzjon tal-veloċità.

Mere pregrade so prikazane na sliki 1 v tej prilogi. Spodaj so navedene mere posameznih delov pregrade.

5.2.2. Ir-riżoluzzjoni tal-estensjoni

1.1 Glavni blok iz satja

Id-daqs tal-kliem diġitali m’għandux ikun ta’ inqas minn 7 bits u bit ta’ parità (il-kwalità biż-żewġ jew bil-fart tan-numri 1 jew 0 f’kowd binarju, ta’ spiss użat biex tkun iddeterminata l-integrità tad-data, l-aktar wara t-trażmissjoni).

Mere

6. IL-PREŻENTAZZJONI TAR-RIŻULTATI

Višina : 650 mm (v smeri vrstnih osi satja)

Ir-riżultati jridu jkunu ppreżentati fuq karta ta’ daqs A4 (ISO/R 216). Ir-riżultati ppreżentati bħala dijagrammi għandu jkollhom l-assi skont il-qisien b’unità ta’ kejl li tikkorrispondi għal multiplu xieraq tal-unità magħżula (per eżempju, 1, 2, 5, 10, 20 millimetri). Għandhom jintużaw unitajiet SI, minbarra għall-veloċità tal-vettura, fejn jista’ jintuża km/s, u għal aċċellerazzjonijiet kkawżati minn impatt fejn tista’ tintuża g, b’g = 9,81 m/s2.

Širina : 1000 mm

Figura 1

Globina : 450 mm (v smeri celičnih osi satja)

Il-kurva tar-rispons tal-frekwenza

Dovoljeno odstopanje za vse zgoraj navedene mere je ± 2,5 mm.

N | Skala logaritmika |

Material : aluminij 3003 (ISO 209, 1. del)

a | ± 0,5 | dB |

Debelina folije : 0,076 mm ± 15 %

b | + 0,5; – 1 | dB |

Velikost celice : 19,1 mm ± 20 %

c | + 0,5; – 4 | dB |

Gostota : 28,6 kg/m3 ± 20 %

d | – 9 | dB/octave |

Odpornost proti deformaciji : 0,342 MPa + 0 % – 10 % [1]

e | – 24 | dB/octave |

1.2 Odbijač

f | ∞ | |

Mere

g | – 30 | |

Višina : 330 mm (v smeri vrstnih osi satja)

Širina : 1000 mm

1000 | ≤ 0,1 | 1000 | 1650 |

Globina : 90 mm (v smeri celičnih osi satja)

600 | ≤ 0,1 | 600 | 1000 |

Dovoljeno odstopanje za vse zgoraj navedene mere je ± 2,5 mm.

180 | ≤ 0,1 | 180 | 300 |

Material : aluminij 3003 (ISO 209, 1. del)

60 | ≤ 0,1 | 60 | 100 |

Debelina folije : 0,076 mm ± 15 %

+++++ TIFF +++++

Velikost celice : 6,4 mm ± 20 %

--------------------------------------------------

Gostota : 82,6 kg/m3 ± 20 %

ANNEX 9

Odpornost proti deformaciji : 1,711 MPa + 0 % – 10 % [1]

ID-DEFINIZZJONI TAL-OSTAKLU LI JISTA’ JIĠI DDEFORMAT

1.3 Hrbtna plošča

1. L-ISPEĊIFIKAZZJONIJIET GĦALL-KOMPONENTI U GĦALL-MATERJALI

Mere

Id-dimensjonijiet tal-ostaklu jintwerew fil-Figura 1 ta’ dan l-Anness. Id-dimensjonijiet tal-komponenti individwali tal-ostaklu huma elenkati b’mod separat aktar ’l isfel.

Višina : 800 mm ± 2,5 mm

1.1. Il-blokka prinċipali tal-arranġament ta’ sezzjonijiet eżagonali

Širina : 1000 mm ± 2,5 mm

Dimensjonijiet:

Debelina : 2,0 mm ± 0,1 mm

Għoli : 650 mm (fid-direzzjoni tal-assi taż-żagarella tal-arranġament tas-sezzjonijiet eżagonali)

1.4 Ovojna plošča

Wisa’ : 1000 mm

Mere

Fond : 450 mm (fid-direzzjoni tal-assi taċ-ċellula tal-arranġament ta’ sezzjonijiet eżagonali)

Dolžina : 1700 mm ± 2,5 mm

Id-dimensjonijiet kollha t’hawn fuq għandhom jippermettu tolleranza ta’ ± 2,5 mm

Širina : 1000 mm ± 2,5 mm

Materjal : Aluminju 3003 (ISO 209, Part 1)

Debelina : 0,81 ± 0,07 mm

Ħxuna tal-fojl : 0,076 mm ± 15 %

Material : aluminij 5251/5052 (ISO 209, 1. del)

Daqs taċ-ċellula : 19,1 mm ± 20 %

1.5 Sprednja plošča odbijača

Densità : 28,6 kg/m3 ± 20 %

Mere

Saħħa tat-tfarrik : 0,342 MPa + 0 % – 10 % [1]

Višina : 330 mm ± 2,5 mm

1.2. L-element tal-bamper

Širina : 1000 mm ± 2,5 mm

Dimensjonijiet:

Debelina : 0,81 mm ± 0,07 mm

Għoli : 330 mm (fid-direzzjoni tal-assi taż-żagarella tal-arranġament tas-sezzjonijiet eżagonali)

Material : aluminij 5251/5052 (ISO 209, 1. del)

Wisa’ : 1000 mm

Lepilo

Fond : 90 mm (fid-direzzjoni tal-assi taċ-ċellula tal-arranġament ta’ sezzjonijiet eżagonali)

Vedno je treba uporabljati dvokomponentno poliuretansko lepilo (kot npr. Ciba-Geigy smola XB5090/1 s trdilcem XB5304 ali drugo ustrezno lepilo).

Id-dimensjonijiet kollha t’hawn fuq għandhom jippermettu tolleranza ta’ ± 2,5 mm

2. CERTIFICIRANJE ALUMINIJEVEGA SATJA

Materjal : Aluminju 3003 (ISO 209, Part 1)

Celoten preskusni postopek za certificiranje aluminijeva satja je podan v NHTSA TP-214D. V nadaljevanju je podan povzetek postopka, ki se uporablja pri materialih pregrad za čelni trk, ki imajo odpornost proti deformaciji 0,342 MPa oziroma 1,711 MPa.

Ħxuna tal-fojl : 0,076 mm ± 15 %

2.1 Mesta vzorčenja

Daqs taċ-ċellula : 6,4 mm ± 20 %

Da bi zagotovili enako odpornost proti deformaciji na celi prednji steni pregrade, je treba vzeti osem vzorcev na štirih mestih, enakomerno razporejenih po bloku iz satja. Da bi blok uspešno prestal certifikacijski preskus, mora sedem od osmih vzorcev ustrezati zahtevam odpornosti proti deformaciji, ki so navedene v naslednjih točkah.

Densità : 82,6 kg/m3 ± 20 %

Mesto vzorčenja je odvisno od velikosti bloka iz satja. Najprej se odrežejo štirje vzorci materiala na prednji strani bloka pregrade, in sicer z merami 300 mm × 300 mm in debelino 50 mm. Pri določanju mesta teh odsekov na bloku iz satja se upošteva slika 2. Iz vsakega od teh večjih vzorcev se naredijo manjši vzorci za certifikacijski preskus (150 mm × 150 mm × 50 mm). Certificiranje mora temeljiti na preskusu dveh vzorcev iz vsakega izmed teh štirih mest. Druga dva lahko na zahtevo dobi vlagatelj.

Saħħa tat-tfarrik : 1,711 MPa + 0 % – 10 % [1]

2.2 Velikost vzorca

1.3. Il-folja ta’ wara

Za preskus se uporabijo vzorci naslednjih velikosti:

Dimensjonijiet

dolžina : 150 mm ± 6 mm

Għoli : 800 mm ± 2,5 mm

širina : 150 mm ± 6 mm

Wisa’ : 1000 mm ± 2,5 mm

debelina : 50 mm ± 2 mm

Ħxuna : 2,0 mm ± 0,1 mm

Stene nepopolnih celic na robu vzorca se odrežejo, kakor sledi:

1.4. Il-folja tal-kisi

v smeri W robovi ne smejo presegati 1,8 mm (glej sliko 3);

Dimensjonijiet

v smeri L se na obeh koncih vzorca pusti polovica dolžine stene ene zaprte celice (v smeri vrste) (glej sliko 3).

Tul : 1700 mm ± 2,5 mm

2.3 Meritve površine

Wisa’ : 1000 mm ± 2,5 mm

Dolžina vzorca se meri na treh mestih, in sicer 12,7 mm od vsakega konca in v sredini, ter se zapiše kot L1, L2 in L3 (slika 3). Enako se izmeri tudi širina in se zapiše kot W1, W2 in W3 (slika 3). Te meritve se opravijo na srednjici debeline. Nato se izračuna površina ploskve deformacije kot:

Ħxuna : 0,81 ± 0,07 mm

A =

Materjal : Aluminju 5251/5052 (ISO 209, parti 1)

1.5. Il-folja ta’ kisi tal-bamper

Dimensjonijiet

2.4 Hitrost in globina stiskanja

Għoli : 330 mm ± 2,5 mm

Stiskanje vzorca mora potekati s hitrostjo najmanj 5,1 mm/min in največ 7,6 mm/min. Najmanjša globina stisnjenja je 16,5 mm.

Wisa’ : 1000 mm ± 2,5 mm

2.5 Zajemanje podatkov

Ħxuna : 0,81 mm ± 0,07 mm

Podatki o deformaciji se zajemajo v odvisnosti od uporabljene sile v analogni ali digitalni obliki za vsak preskušani vzorec. Če se zbirajo analogni podatki, mora biti na voljo način za njihovo pretvarjanje v digitalne. Vsi digitalni podatki se zajemajo s hitrostjo najmanj 5 Hz (5 točk na sekundo).

Materjal : Aluminju 5251/5052 (ISO 209, parti 1)

2.6 Določanje odpornosti proti deformaciji

Is-sustanza li twaħħal

Vsi podatki pod deformacijo 6,4 mm in nad deformacijo 16,5 mm se zanemarijo. Ostali podatki se razdelijo na tri dele oziroma intervale deformacije (n = 1, 2, 3) (glej sliko 4) na naslednji način:

Is-sustanza li twaħħal, li għandha tintuża matul il-proċess trid tkun poliuretejn f’żewġ partijiet (bħal, per eżempju, ir-reżina Ciba-Geigy XB5090/1 bis-sustanza li twebbes XB5304, jew ekwivalenti).

1. 6,4 mm – 9,7 mm vključno,

2. IĊ-ĊERTIFIKAZZJONI TAL-ALUMINJU F’ARRANĠAMENT TA’ SEZZJONIJIET EŻAGONALI

2. 9,7 mm – 13,2 mm izključno,

Proċedura sħiħa tal-ittestjar għaċ-ċertifikazzjoni ta’ aluminju f’arranġament ta’ sezzjonijiet eżagonali tingħata f’ NHTSA TP-214D. Dan li ġej huwa ġabra fil-qosor tal-proċedura li trid tkun applikata għall-materjali għall-ostaklu tal-impatt frontali, b’dawn il-materjali jkollhom saħħa tat-tfarrik ta’ 0,342 MPa u 1,711 MPa rispettivament.

3. 13,2 mm – 16,5 mm vključno.

2.1. Fejn jinsabu l-kampjuni

Za vsak del je treba izračunati povprečje na naslednji način:

Sabiex tkun assigurata uniformità ta’ saħħa tat-tfarrik mal-faċċata kollha tal-ostaklu, għandhom jittieħdu tmien kampjuni minn erba’ postijiet spazjati b’mod uniformi mal-blokka b’arranġament tas-sezzjonijiet eżagonali. Biex il-blokka tgħaddi miċ-ċertifikazzjoni, seba’ minn dawn it-tmien kampjuni għandhom jissodisfaw l-obbligi tas-saħħa ta’ tfarrik tas-sezzjonijiet li ġejjin.

F(n) =

Fejn jinsabu l-kampjuni jiddependi mid-daqs tal-blokka b’arranġament tas-sezzjonijiet eżagonali. L-ewwelnett, erba’ kampjuni, kull wieħed b’daqs ta’ 300 mm × 300 mm × 50 mm ta’ ħxuna għandhom jitqattgħu mill-blokka tal-materjal tal-faċċata tal-ostaklu. Jekk jogħġbok irreferi għall-Figura 2 sabiex tara kif issib fejn qegħdin dawn is-sezzjonijiet fil-blokka b’arranġament tas-sezzjonijiet eżagonali. Kull wieħed minn dawn il-kampjuni aktar kbar għandu jitqatta’ f’kampjuni għall-ittestjar ta’ ċertifikazzjoni (150 mm × 150 mm × 50 mm). Iċ-ċertifikazzjoni għandha tkun ibbażata fuq l-ittestjar ta’ żewġ kampjuni minn kull wieħed minn dawn l-erba’ postijiet. It-tnejn l-oħra jridu jkunu disponibbli għall-applikant, meta jintalbu.

; m = 1, 2, 3

2.2. Id-daqs tal-kampjun

kjer "m" pomeni število podatkovnih točk, izmerjenih v vsakem od treh intervalov. Za vsak odsek se izračuna odpornost proti deformaciji, kakor sledi:

Għandhom jintużaw kampjuni b’dawn id-daqsijiet għall-ittestjar:

S(n) =

Tul : 150 mm ± 6 mm

; n = 1, 2, 3

Wisa’ : 150 mm ± 6 mm

2.7 Zahteve za odpornost vzorca proti deformaciji

Ħxuna : 50 mm ± 2 mm

Da bi uspešno prestal to certifikacijo, mora vzorec satja izpolnjevati naslednje pogoje:

Il-ġnub ta’ ċelluli mhux kompluti madwar it-tarf tal-kampjun għandhom ikunu mnaqqsa kif ġej:

0,308 MPa ≤ S(n) ≤ 0,342 MPa za material 0,342 MPa

Fid-direzzjoni "W", il-borduri m’għandhomx ikunu akbar minn 1,8 mm (ara l-Figura 3).

1,540 MPa ≤ S(n) ≤ 1,711 MPa za material 1,711 MPa

Fid-direzzjoni "L", nofs it-tul ta’ ġenb ta’ ċellula waħda marbuta (fid-direzzjoni taż-żagarella) għandu jitħalla f’kull tarf tal-kampjun (ara l-Figura 3).

n = 1, 2, 3.

2.3. Il-kejl tal-erja

2.8 Zahteve za odpornost glavnega elementa proti deformaciji

It-tul tal-kamjun għandu jitkejjel fi tliet postijiet, 12.7 mm minn kull tarf u fin-nofs, u rreġistrat bħala L1, L2 u L3 (il-Figura 3). Bl-istess mod, il-wisa’ għandha titkejjel u tkun irreġistrata bħala W1, W2 u W3 (il-Figura 3). Dawn il-qisien għandhom jitkejlu mil-linja taċ-ċentru tal-ħxuna. L-erja tat-tfarrik għandha għalhekk tkun ikkalkulata bħala:

Preskusi se opravijo na osmih vzorcih iz štirih mest, enakomerno razporejenih na bloku. Da bi glavni element dobil certifikacijo, mora sedem od osmih vzorcev ustrezati zahtevam za odpornost proti deformaciji, ki so navedene v prejšnjem oddelku.

A =

3. POSTOPEK LEPLJENJA

3.1 Neposredno pred lepljenjem se površina aluminijeve pločevine temeljito očisti z ustreznim topilom, na primer z 1-1-1-trikloretanom. To se naredi najmanj dvakrat oziroma tolikokrat, kolikor je potrebno, da so obloge maščobe ali umazanije odstranjene. Nato se očiščene površine odrgnejo z brusnim papirjem z zrnatostjo 120. Brusni papir iz kovinskega/silicijevega karbida se ne sme uporabiti. Površine se temeljito zdrgnejo in med tem postopkom se redno menjuje brusni papir, da ne pride do sprijemanja, kar bi lahko povzročilo učinek poliranja. Po brušenju se površine ponovno temeljito očistijo, kot je opisano zgoraj. Površine se očistijo s topilom najmanj štirikrat. Odstraniti je treba ves prah in obloge, ki ostanejo po brušenju, ker le-te škodljivo vplivajo na lepljenje.

3.2 Lepilo se z rebrastim gumenim valjem nanese samo na eno površino. Če je treba satje prilepiti na aluminijevo pločevino, se lepilo nanese samo na aluminijevo pločevino.

2.4. Ir-rata u d-distanza tat-tfarrik

Največ 0,5 kg/m2 lepila se enakomerno nanese na površino, tako da je debelina filma največ 0,5 mm.

Il-kampjun għandu jkun imfarrak b’rata ta’ mhux inqas minn 5,1 mm/min u mhux aktar minn 7,6 mm/min. id-distanza minima ta’ tifrik għandha tkun ta’ 16,5 mm.

4. KONSTRUKCIJA

2.5. Il-ġbir tad-data

4.1 Glavni blok iz satja mora biti nalepljen na hrbtno stran pločevine tako, da so osi celic pravokotne na pločevino. Na sprednjo površino bloka iz satja mora biti pritrjena ovojna pločevina. Površini zgornjega in spodnjega dela ovojne pločevine ne smeta biti pritrjeni na glavni blok iz satja, temveč morata biti nameščeni ob njem. Ovojna pločevina mora biti nalepljena na hrbtno ploščo montažnih prirobnic.

Id-data dwar il-forza kontra l-liwi għandha tinġabar jew f’forma analoga jew f’forma diġitali għal kull kampjun ittestjat. Jekk tinġabar data analoga allura għandu jkun disponibbli mezz kif din tinqaleb għal forma diġitali. Id-data diġitali kollha għandha tinġabar b’rata ta’ mhux inqas minn 5 Hz (5 punti għal kull sekonda).

4.2 Odbijač mora biti zalepljen na prednjo stran ovojne pločevine, tako da so osi celic pravokotne na pločevino. Spodnji del odbijača mora biti v isti ravnini s spodnjim delom pločevine. Sprednja plošča odbijača mora biti nalepljena na sprednji del odbijača.

2.6. Id-determinazzjoni tas-saħħa ta’ tfarrik

4.3 Nato je treba z dvema vodoravnima zarezama odbijač razdeliti na tri enake dele. Zarezi morata biti vrezani skozi vso globino dela odbijača in morata zajemati celotno širino odbijača. Zarezi morata biti vrezani z žago; njuna širina je enaka širini uporabljenega rezila in ne sme presegati 4,0 mm.

Injora kull data ta’ qabel is-6,4 mm ta’ tfarrik u wara s-16,5 mm ta’ tfarrik. Iddividi d-data li tibqa’ fi tliet sezzjonijiet jew intervalli ta’ spostament (n = 1, 2, 3) (ara l-Figura 4) kif ġej:

4.4 Izvrtine za vgradnjo pregrade se izvrtajo v montažne prirobnice (kot je prikazano na sliki 5). Premer izvrtin je 9,5 mm. Pet izvrtin se izvrta v zgornji prirobnici, 40 mm od zgornjega roba prirobnice, pet pa v spodnji prirobnici, 40 mm od spodnjega roba te prirobnice. Izvrtine so 100 mm, 300 mm, 500 mm, 700 mm in 900 mm oddaljene od vsakega roba pregrade. Vse izvrtine morajo biti izvrtane z odstopanjem ± 1 mm od nazivnih oddaljenosti. Ta mesta izvrtin so zgolj priporočena mesta. Uporabijo se lahko druga mesta, ki zagotavljajo najmanj trdnost vgradnje in varnost, predpisani z zgoraj navedenimi zahtevami za vgradnjo.

(1) 06,4 mm - 09,7 mm inklużi,

5. VGRADNJA

(2) 09,7 mm - 13,2 mm esklużi,

5.1 Deformabilna pregrada mora biti trdno pritrjena na robu elementa z maso najmanj 7 × 104 kg oziroma konstrukcijo, ki je pritrjena nanj. Prednja stena pregrade mora biti pritrjena tako, da vozilo v nobeni fazi trka [2] ne pride v stik z nobenim delom konstrukcije, ki je več kot 75 mm oddaljen od zgornje površine pregrade (zgornja prirobnica je izključena). Sprednja stena površine, na katero je pritrjena deformabilna pregrada, mora biti ravna in neprekinjena po celi višini in širini sprednje strani ter navpična ± 1° in pravokotna ± 1° na os pospeševalne poti. Zunanja stena dodatne konstrukcije, na katero je pritrjena deformabilna pregrada, se med preskusom ne sme premakniti za več kot 10 mm. Zaradi preprečevanja premika betonskega bloka je treba po potrebi uporabiti dodatna sidrišča ali blokirne naprave. Rob deformabilne pregrade mora sovpadati z robom betonskega bloka, ki ustreza strani vozila, na kateri bo opravljen preskus.

(3) 13,2 mm - 16,5 mm inklużi.

5.2 Deformabilno pregrado je treba pritrditi na betonski blok z desetimi vijaki, in sicer s petimi na zgornji prirobnici in petimi na spodnji prirobnici. Premer teh vijakov mora biti najmanj 8 mm. Za zgornje in spodnje montažne prirobnice je treba uporabiti jeklene pritrdilne trakove (glej sliki 1 in 5). Ti trakovi morajo biti visoki 60 mm in široki 1000 mm ter debeli najmanj 3 mm. Robovi pritrdilnih trakov morajo biti zaobljeni, da se prepreči raztrganje pregrade ob dotiku traku med trkom. Rob traku sme biti največ 5 mm nad spodnjim robom zgornje montažne prirobnice ali 5 mm pod zgornjim robom spodnje montažne prirobnice. V obeh trakovih je treba izvrtati pet izvrtin s premerom 9,5 mm, ki se ujemajo z izvrtinami v montažni prirobnici na pregradi (glej odstavek 4). Pritrdilni trak in izvrtine v montažni prirobnici se lahko razširijo z 9,5 mm na največ 25 mm zaradi razlik pri namestitvi hrbtne plošče in/ali razporeditev izvrtin v steni merilne naprave za obremenitev. Pri preskusu trčenja noben od pritrdilnih elementov ne sme odpovedati. Pri vgradnji deformabilne pregrade na steno merilne naprave za obremenitev (LCW) je treba upoštevati, da so zgoraj navedene merske zahteve za vgradnjo mišljene kot minimalne. Kjer je prisotna merilna naprava za obremenitev (LCW), se lahko pritrdilni trakovi podaljšajo, da se upošteva višje izvrtine za vgradnjo za vijake. Če je potrebno trakove podaljšati (razširiti), je treba ustrezno uporabiti debelejše jeklo, tako da se pregrada med trkom ne odtrga od stene, upogne ali strga. Če se za vgradnjo pregrade uporabi druga metoda, mora biti vsaj tako varna, kot je določeno v zgoraj navedenih odstavkih.

Sib il-medja għal kull sezzjoni kif ġej:

Slika 1

F(n) =

Deformabilna pregrada za preskus čelnega trka

; m = 1, 2, 3

+++++ TIFF +++++

fejn m tirrapreżenta n-numru ta’ punti ta’ data mkejla f’kull wieħed mit-tliet intervalli. Ikkalkula s-saħħa tat-tfarrik ta’ kull sezzjoni kif ġej:

Slika 2

S(n) =

Mesta za odvzem vzorcev za certificiranje

; n = 1, 2, 3

+++++ TIFF +++++

2.7. L-ispeċifikazzjoni għas-saħħa tat-tfarrik tal-kampjun

+++++ TIFF +++++

Sabiex kampjun b’arranġament ta’ sezzjonijiet eżagonali jgħaddi minn din iċ-ċertifikazzjoni, għandhom jintlaħqu l-kundizzjonijiet li ġejjin:

Slika 3

Fuq

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR HU IT LT LV MT NL PL PT RO SK SL SV	BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR HU IT LT LV MT NL PL PT RO SK SL SV
mt	sl
Paġna 1 ta’ 2 - > >> test sħiħ

Bilingwi

mt

sl