Bilingual display

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR HU IT LT LV MT NL PL PT RO SK SL SV  BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR HU IT LT LV MT NL PL PT RO SK SL SV 

en

sl

 
EXPLANATORY MEMORANDUM
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. CONTEXT OF THE PROPOSAL 1.1. General context
1. OZADJE PREDLOGA 1.1. Splošno ozadje
This proposal for a Directive aims to make it easier for Member States' authorities to confiscate and recover the profits that criminals make from cross-border serious and organised crime. It seeks to attack the financial incentive which drives crime, to protect the licit economy against criminal infiltration and corruption, and to return criminal profits to public authorities providing services for citizens. It responds to the current economic context, where a financial crisis and a slowdown in economic growth creates new opportunities for criminals, increased vulnerabilities in our economy and financial system, and new challenges for public authorities to finance growing needs for social services and assistance.
Cilj tega predloga direktive je organom držav članic olajšati zaplembo in izterjavo koristi, ki jo pridobijo storilci čezmejnih hudih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj organiziranega kriminala. Poskuša odpraviti finančno spodbudo, ki daje zagon kriminaliteti, zaščititi zakonite gospodarske dejavnosti pred vdorom kriminalitete in korupcije ter vrniti koristi od kaznivih dejanj organom javne uprave, ki zagotavljajo storitve za državljane. Ta predlog je odziv na sedanje gospodarske razmere, v katerih finančna kriza in upočasnitev gospodarske rasti ustvarjata nove možnosti za storilce kaznivih dejanj, na večje pomanjkljivosti našega gospodarstva in finančnega sistema ter na nove izzive organov javne uprave za financiranje vedno večjih potreb po storitvah socialnega varstva in socialni pomoči.
Organised crime groups are illegal enterprises designed to generate profit. They engage in a multitude of cross-border criminal activities - such as drug trafficking, trafficking in human beings, illicit arms trafficking, and corruption - generating very large earnings.
Združbe organiziranega kriminala so nezakonita podjetja, katerih namen je ustvarjanje dobička. Ukvarjajo se s številnimi čezmejnimi kaznivimi dejavnosti – kot so trgovina z mamili, trgovina z ljudmi, nezakonita trgovina z orožjem in korupcija – ki ustvarjajo velike prihodke
At global level, according to United Nations estimates, the total amount of criminal proceeds in 2009 was approximately USD 2.1 trillion, or 3.6% of global GDP[1]. There are no reliable estimates of the size of criminal profits in the European Union[2], but in Italy the proceeds of organised crime laundered in 2011 have been estimated by the Bank of Italy at € 150 billion. In the United Kingdom in 2006 organised criminal revenue was estimated at £15 billion.
Po ocenah Združenih narodov je skupni znesek premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, leta 2009 na svetovni ravni znašal približno 2,1 bilijona USD ali 3,6 % svetovnega BDP[1]. Zanesljivih ocen skupnega zneska premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji v Evropski uniji, sicer ni[2], Banka Italije pa je v Italiji premoženjske koristi organiziranega kriminala, ki so bile predmet pranja denarja leta 2011, ocenila na 150 milijard EUR. V Združenem kraljestvu je bil leta 2006 znesek prihodkov organiziranega kriminala ocenjen na 15 milijard GBP.
The profits derived from these activities are laundered and reinvested into licit activities. Organised crime groups increasingly hide and reinvest assets in Member States other than the one where the crime is committed[3]. This weakens our ability to fight cross-border serious and organised crime in the EU as a whole, and affects the functioning of the Internal Market by distorting competition with legitimate businesses and undermining trust in the financial system[4]. Finally, serious and organised crime deprives national governments and the EU budget of tax revenues.
Dobiček iz teh dejavnosti je predmet pranja denarja in se ponovno vloži v zakonite dejavnosti. Združbe organiziranega kriminala vedno pogosteje skrivajo in ponovno vlagajo sredstva v državah članicah, v katerih niso storile kaznivega dejanja[3]. To slabi našo sposobnost za boj proti hudim kaznivim dejanjem čezmejnega in organiziranega kriminala v EU kot celoti in vpliva na delovanje notranjega trga z izkrivljanjem konkurence med podjetji, ki poslujejo zakonito, ter spodkopava zaupanje v finančni sistem[4]. Poleg tega so nacionalne vlade in proračun EU zaradi hudih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj organiziranega kriminala prikrajšani za davčne prihodke.
All Member States should therefore have in place an efficient system to freeze, manage and confiscate criminal assets, backed by the necessary institutional setup, financial and human resources. However, although regulated by EU and national laws, confiscation of criminal assets remains underdeveloped and underutilised. The overall amount recovered from crime in the EU remains modest compared to the estimated revenues of organised criminal groups[5]. For example, in 2009 confiscated assets amounted to € 185 million in France, £ 154 million in the United Kingdom, € 50 million in the Netherlands and € 281 million in Germany.
Vse države članice bi zato morale imeti na voljo učinkovit sistem za zamrznitev, upravljanje in zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ki bi imel ustrezno institucionalno zasnovo ter finančne in človeške vire. Vendar pa je institut zaplembe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, kljub urejenosti v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji še vedno premalo razvit in se premalo uporablja. Skupni znesek premoženjske koristi, izterjane od storilcev kaznivih dejanj v EU, je še vedno skromen v primerjavi z ocenjenimi prihodki organiziranih hudodelskih združb[5]. Na primer, leta 2009 je bilo v Franciji zaplenjeno premoženje v višini 185 milijonov EUR, v Združenem kraljestvu 154 milijonov EUR, na Nizozemskem 50 milijonov EUR in v Nemčiji 281 milijonov EUR.
As an effective tool in the fight against organised and serious crime, confiscation of criminal assets has been given strategic priority at EU level. The 2009 Stockholm Programme[6] calls the Member States and the Commission to make the confiscation of criminal assets more efficient and to strengthen the cooperation between Asset Recovery Offices.
Zaplemba sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, je kot učinkovito orodje v boju proti organiziranemu kriminalu in hudim kaznivim dejanjem postala strateška prednostna naloga na ravni EU. S stockholmskih programom iz leta 2009[6] so države članice in Komisija pozvane k izboljšanju učinkovitosti zaplembe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in okrepitvi sodelovanja med uradi za odvzem premoženjskih koristi.
The Justice and Home Affairs Council Conclusions on confiscation and asset recovery adopted in June 2010[7] call for a more coordinated approach between Member States to achieve a more effective and widespread confiscation of criminal assets. They call, in particular, on the Commission to consider strengthening the legal framework in order to achieve more effective regimes for third party confiscation and extended confiscation. They stress the importance of all phases of the confiscation and asset recovery process and recommend measures to preserve the value of assets during that process.
Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve o zaplembi in odvzemu premoženjskih koristi, sprejeti junija 2010[7], pozivajo k bolj usklajenemu pristopu med državami članicami, da bi dosegli učinkovitejšo in široko razširjeno zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Zlasti pozivajo Komisijo, naj preuči krepitev pravnega okvira, da bi dosegli učinkovitejšo ureditev v zvezi z zaplembo sredstev tretji osebi in razširjeno zaplembo. Poudarjajo pomen vseh faz postopka zaplembe in odvzema premoženjskih koristi ter priporočajo ukrepe za ohranitev vrednosti sredstev v tem postopku.
The Commission Communication "An Internal Security Strategy in Action"[8] states that the Commission will propose legislation to strengthen the EU legal framework on confiscation, in particular to allow more third-party confiscation[9] and extended confiscation, and to facilitate mutual recognition of non-conviction-based[10] confiscation orders between Member States.
V Sporočilu Komisije „Izvajanje strategije notranje varnosti EU[8]“ je določeno, da bo Komisija predlagala predpise za krepitev pravnega okvira EU o zaplembi, zlasti za omogočanje večjega obsega zaplembe tretjim osebam[9] in razširjene zaplembe ter za olajšanje vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi, ki ne temeljijo na obsodbah[10], med državami članicami.
The European Parliament adopted in October 2011 an own initiative report on organised crime which calls the Commission to propose new legislation on confiscation as soon as possible, in particular rules on the effective use of extended and non-conviction based confiscation, rules allowing for the confiscation of assets transferred to third parties and rules concerning the mitigation of the burden of proof after the conviction of an offender for a serious offence concerning the origin of assets held by the offender[11].
Evropski parlament je oktobra 2011 na lastno pobudo sprejel poročilo o organiziranem kriminalu, ki poziva Komisijo, naj predlaga nove predpise o zaplembi čim prej, zlasti pravila o učinkoviti uporabi razširjene zaplembe in zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, pravila, ki omogočajo zaplembo sredstev, ki so prenesena na tretjo osebo, in pravila o zmanjšanju dokaznega bremena po obsodbi storilca kaznivega dejanja za hudo kaznivo dejanje v zvezi z izvorom sredstev, ki so v posesti storilca[11].
In its Communication on the proceeds of crime adopted in 2008[12] the Commission identified ten strategic priorities for future work and highlighted shortcomings in the EU legal framework (lack of implementation, lack of clarity of some provisions, lack of coherence between existing provisions).
Komisija je v svojem sporočilu o premoženjskih koristih, pridobljenih z organiziranim kriminalom, sprejetem leta 2008[12], opredelila deset strateških prednostnih nalog za prihodnje delo in opozorila na pomanjkljivosti v pravnem okviru EU (pomanjkljivo izvajanje, nejasnost nekaterih določb, pomanjkanje skladnosti med veljavnimi določbami).
In this context, the Commission proposes a Directive laying down minimum rules for Member States with respect to freezing and confiscation of criminal assets through direct confiscation, value confiscation, extended confiscation, non-conviction based confiscation (in limited circumstances), and third-party confiscation. The adoption of those minimum rules will further harmonise the Member States' freezing and confiscation regimes, and thus facilitate mutual trust and effective cross-border cooperation.
V tem okviru Komisija predlaga direktivo o minimalnih pravilih za države članice v zvezi z zamrznitvijo in zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in sicer z neposredno zaplembo, zaplembo vrednosti, razširjeno zaplembo, zaplembo, ki ne temelji na obsodbi (v določenih okoliščinah), in zaplembo sredstev tretji osebi. Sprejetje teh minimalnih pravil bo še bolj uskladilo pravno ureditev držav članic na področju zamrznitve in zaplembe, ter tako olajšalo medsebojno zaupanje in učinkovito čezmejno sodelovanje.
The Commission will moreover continue to explore and research possible ways to strengthen the mutual recognition of freezing and confiscation orders, while taking full account of fundamental rights. Over time, all confiscation and freezing orders issued by a Member State should be effectively enforced against assets located in another Member State. To this end, the Commission will continue to encourage Member States to implement the existing EU mutual recognition legal instruments.
Poleg tega bo Komisija še naprej preučevala in raziskovala možnosti za krepitev vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in odredb o zaplembi, in sicer ob popolnem upoštevanju temeljnih pravic. S časom bi bilo treba vse odredbe o zaplembi in odredbe o zamrznitvi, ki jih je izdala država članica, učinkovito izvrševati v zvezi s sredstvi, ki so v drugi državi članici. V ta namen bo Komisija še naprej spodbujala države članice, naj izvajajo veljavne pravne akte na področju medsebojnega priznavanja.
This proposal will imply no cost for the EU budget. It does not concern the budgetary allocation of the product of confiscation.
Ta predlog ne pomeni nobenih stroškov za proračun EU. Ne zadeva dodeljenih proračunskih sredstev v zvezi z rezultatom zaplembe.
1.2. Existing Community provisions in this area
1.2. Veljavni predpisi Skupnosti na tem področju
The current EU legal framework on the freezing and confiscation of proceeds of crime consists of four Council Framework Decisions (FD) and one Council Decision:
Veljavni pravni okvir EU na področju zamrznitve in zaplembe premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, sestavljajo štirje okvirni sklepi Sveta in Sklep Sveta:
· Framework Decision 2001/500/JHA[13], which obliges Member States to enable confiscation, to allow value confiscation[14] where the direct proceeds of crime cannot be seized and to ensure that requests from other Member States are treated with the same priority as domestic proceedings;
· Okvirni sklep 2001/500/PNZ[13], ki države članice obvezuje, da omogočijo zaplembo, dovolijo zaplembo vrednosti[14], kadar neposrednih premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ni mogoče zapleniti, ter zagotovijo, da se zaprosila iz drugih držav članic obdelajo z isto prednostjo, kot se nameni takim ukrepom v domačih postopkih;
· Framework Decision 2005/212/JHA[15], which harmonises confiscation laws. Ordinary confiscation, including value confiscation, must be available for all crimes punishable by 1 year imprisonment. Extended confiscation[16] must be available for certain serious offences, when "committed within the framework of a criminal organisation";
· Okvirni sklep 2005/212/PNZ[15], ki usklajuje predpise o zaplembi. Navadna zaplemba, vključno z zaplembo vrednosti, mora biti mogoča za vsa kazniva dejanja, ki se kaznujejo z zaporno kaznijo enega leta. Možnost uporabe razširjene zaplembe[16] mora obstajati za nekatera huda kazniva dejanja, kadar so storjena „v okviru kriminalne združbe“;
· Framework Decision 2003/577/JHA[17], which provides for mutual recognition of freezing orders;
· Okvirni sklep 2003/577/PNZ[17], ki določa vzajemno priznavanje sklepov o zasegu;
· Framework Decision 2006/783/JHA[18], which provides for the mutual recognition of confiscation orders; and
· Okvirni sklep 2006/783/PNZ[18], ki določa vzajemno priznavanje odredb o zaplembi; ter
· Council Decision 2007/845/JHA[19] on the exchange of information and cooperation between Asset Recovery Offices obliges Member States to set up or designate national Asset Recovery Offices as national central contact points which facilitate, through enhanced cooperation, the fastest possible EU-wide tracing of assets derived from crime.
· Sklep Sveta 2007/845/PNZ[19] o izmenjavi informacij in sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi, ki države članice obvezuje, da ustanovijo ali imenujejo pristojne nacionalne urade za odvzem premoženjske koristi kot osrednje nacionalne kontaktne točke, ki z okrepljenim sodelovanjem omogočajo najhitrejše možno sledenje premoženjski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem.
These instruments were developed essentially to fight serious and organised crime. However, apart from the provisions on extended confiscation, the current EU legal framework on substantive criminal law applies to the confiscation of the proceeds from any criminal offence punishable by deprivation of liberty for more than a year.
Ti pravni akti so bili razviti predvsem za boj proti hudim kaznivim dejanjem in kaznivim dejanjem organiziranega kriminala. Poleg določb o razširjeni zaplembi pa se veljavni pravni okvir EU na področju kazenskega materialnega prava uporablja za zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s katerim koli kaznivim dejanjem, ki se kaznuje z odvzemom prostosti za več kot eno leto.
1.3. Consistency with other policies
1.3. Usklajenost z drugimi politikami
The Commission Work Programme 2011 includes the current proposal as a strategic initiative, as part of a broader political initiative aimed at protecting the licit economy from criminal infiltration. That initiative includes measures to address corruption in the EU[20] and an EU anti-fraud strategy[21] adopted in June 2011. By protecting the licit economy, this proposal will contribute to growth and jobs in Europe and help facilitate sustainable growth in line with the Europe 2020 strategy [22].
Delovni program Komisije za leto 2011 vključuje ta predlog kot strateško pobudo, in sicer kot del širše politične pobude za zaščito zakonitih gospodarskih dejavnosti pred vdorom kriminalitete. Ta pobuda vsebuje ukrepe, ki obravnavajo korupcijo v EU[20], in strategijo EU na področju boja proti goljufijam[21], sprejeto junija 2011. Ta predlog bo z zaščito zakonitih gospodarskih dejavnosti prispeval k rasti in novim delovnim mestom v Evropi ter spodbujal trajnostno rast v skladu s strategijo Evropa 2020[22].
The anti-corruption package adopted by the Commission in June 2011 established a reinforced policy approach against corruption in a wide range of internal and external EU policies and set up a new reporting mechanism for evaluating Member States' efforts against corruption on a regular basis, starting with 2013. The Communication on Fighting Corruption in the EU called upon the Member States to take all necessary steps to ensure the effective detection, prosecution, and a stable track-record of dissuasive penalties and recovery of criminally acquired assets in corruption cases. It also stressed the need for a revised EU legal framework on confiscation and asset recovery to ensure that courts in Member States are able to effectively confiscate criminal and criminally tainted assets and to fully recover the corresponding values, including in cases involving corruption.
V protikorupcijskem svežnju, ki ga je Komisija sprejela junija 2011, je bil vzpostavljen okrepljen pristop politike zoper korupcijo na področju številnih notranjih in zunanjih politik EU ter nov mehanizem rednega poročanja za ocenjevanje prizadevanj držav članic zoper korupcijo, ki se začne izvajati leta 2013. Države članice so bile v sporočilu o boju proti korupciji v EU pozvane k sprejetju vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje učinkovitega odkrivanja in pregona korupcije ter trajnih rezultatov na področju odvračilnih kazni in izterjave premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v korupcijskih zadevah. V sporočilu je bila tudi poudarjena potreba po prenovljenem pravnem okviru EU o zaplembi in izterjavi sredstev, ki bi sodiščem v državah članicah omogočil učinkovito zaplembo sredstev storilcev kaznivih dejanj in z njimi povezanih sredstev ter izterjavo celotnih zneskov v ustrezni vrednosti, tudi v primerih v zvezi s korupcijo.
In the same context of protection of licit economy, the Commission launched in 2011 several initiatives aiming to provide better safeguards for taxpayers' money at EU level against fraud and corruption. These include a Commission proposal for amending the legal framework of OLAF[23], the Communication on the protection of EU financial interests by criminal law and administrative investigations[24], and the Communication on a Commission Anti-Fraud Strategy (CAFS). The implementation of CAFS is carried out in close coordination with the work on the EU Anti-Corruption Report. The latter will focus on the enforcement of anti-corruption policies in the Member States, while CAFS focuses on measures for preventing and combating fraud and corruption, in particular against EU funds.
Komisija je leta 2011 v istem okviru zaščite zakonitih gospodarskih dejavnosti sprožila več pobud proti goljufijam in korupciji, katerih namen je zagotavljanje boljših zaščitnih ukrepov za denar davkoplačevalcev na ravni EU. Te pobude vključujejo predlog Komisije za spremembo pravnega okvira urada OLAF[23], Sporočilo o zaščiti finančnih interesov EU s kazenskim pravom in upravnimi preiskavami[24] ter Sporočilo Komisije o strategiji za boj proti goljufijam. Izvajanje strategije za boj proti goljufijam se izvaja v tesnem usklajevanju z delom na poročilu EU o boju proti korupciji. Slednje se bo osredotočilo na izvrševanje politik za boj proti goljufijam v državah članicah, medtem ko se strategija za boj proti goljufijam osredotoča na ukrepe za preprečevanje goljufij in korupcije ter boj proti njim, zlasti tistih v zvezi s proračunom EU.
This proposal is consistent with the EU anti-money laundering legislation, notably the EU Third Anti-Money Laundering Directive[25] and the related initiatives that the Commission, the other EU institutions and the Member States are undertaking in this area.
Ta predlog je usklajen z zakonodajo EU za boj proti pranju denarja, predvsem s tretjo direktivo proti pranju denarja[25] in povezanimi pobudami, ki jih Komisija, druge institucije EU in države članice izvajajo na tem področju.
2. Results of the consultations with the interested parties and the impact assessment 2.1. Consultations with the interested parties
2. Rezultati posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka 2.1. Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
The proposal has been prepared in accordance with the Commission's better regulation principles. Minimum standards for consultation of interested parties have been met in the preparation of this proposal and the impact assessment.
Predlog je pripravljen v skladu z načeli Komisije za boljšo pravno ureditev. Pri pripravi tega predloga in ocene učinka so bili doseženi minimalni standardi za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi.
Wide consultations and discussions with experts were carried out in the Camden Asset Recovery Inter-Agency Network Plenary meeting[26] (September 2010) and in eight meetings of the EU informal Asset Recovery Offices' Platform between 2009 and 2011.
Obsežna posvetovanja in razprave s strokovnjaki so bile opravljene na plenarnem zasedanju Camdenske meddržavne mreže uradov za odvzem premoženjske koristi[26] (septembra 2010) ter na osmih srečanjih neformalne platforme uradov za odvzem premoženjske koristi (med letoma 2009 in 2011).
No open Internet consultation was carried out, as confiscation is a specialised topic where limited expertise is available. Contacts were established with civil society, notably with organisations promoting legality, the fight against organised crime and the protection of the victims of crime[27].
Javno spletno posvetovanje ni bilo opravljeno, saj je področje zaplembe specializirano področje, na katerem je na voljo le omejeno strokovno znanje. Stiki so bili navezani s civilno družbo, zlasti z organizacijami, ki spodbujajo zakonitost, boj proti organiziranemu kriminalu in zaščito žrtev kaznivih dejanj[27].
Issues relating to confiscation of criminal assets are also widely discussed between experts. International practitioners' meetings and strategic seminars on confiscation and asset recovery[28] are increasingly taking place. Practitioners consider most of the provisions included in the proposal to reflect best practices as set out in the recommendations issued by the Camden Asset Recovery Inter-Agency Network between 2005 and 2010. The provisions are also in line with the recommendations on confiscation from the OECD Financial Action Task Force (FATF)[29].
O vprašanjih v zvezi z zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, so obširno razpravljali tudi strokovnjaki med seboj. Mednarodni sestanki in strateški seminarji za strokovne delavce na področju zaplembe in odvzema premoženjskih koristi[28] so vse pogostejši. Strokovni delavci menijo, da večina določb iz predloga odraža najboljše prakse, kot so opredeljene v priporočilih Camdenske meddržavne mreže uradov za odvzem premoženjske koristi med letoma 2005 in 2010. Določbe so prav tako v skladu s priporočili o zaplembi, ki jih je podala projektna skupina OECD za finančno ukrepanje (FATF)[29].
The Member States expressed their position on these issues in 2010 in the JHA Council Conclusions mentioned above. Although there was broad agreement on most issues, a few Member States expressed reservations regarding non-conviction based confiscation. Conversely, on other issues (e.g. third party confiscation, asset management) Member States agreed that a stronger EU response is necessary.
Države članice so izrazile svoje stališče o teh vprašanjih v sklepih Sveta PNZ iz leta 2010, ki so navedeni zgoraj. Čeprav so na splošno soglašale o večini vprašanj, pa je nekaj držav članic izrazilo zadržke glede zaplembe, ki ne temelji na obsodbi. Nasprotno pa so se države članice o drugih vprašanjih (npr. o zaplembi sredstev tretji osebi, upravljanju s sredstvi) strinjale, da je potreben odločnejši odziv EU.
Defence lawyers expressed concerns about an increase in extended confiscation, non-conviction based confiscation and third party confiscation powers due to fundamental rights concerns (possible limitation of the right to property and right to a fair trial). As explained below, those concerns are carefully addressed in the proposal.
Odvetniki so izrazili zaskrbljenost glede povečanja pristojnosti na področju razširjenih zaplemb, zaplemb, ki ne temeljijo na obsodbi, in zaplemb sredstev tretji osebi, in sicer zaradi pomislekov v zvezi s temeljnimi pravicami (morebitna omejitev lastninske pravice in pravice do nepristranskega sodišča). Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, so ti pomisleki skrbno obravnavani v predlogu.
2.2. Impact assessment
2.2. Ocena učinka
In line with its better regulation policy, the Commission conducted an impact assessment of policy alternatives based on an external study which was completed in March 2011[30].
V skladu s politiko boljše pravne ureditve je Komisija izvedla oceno učinka za možnosti politike na podlagi zunanje študije, ki je bila zaključena marca 2011[30].
The external study is based on a broad consultation of practitioners and experts, including interviews with some national contact points of the Camden Asset Recovery Inter-Agency Network. As shown by their position in negotiating the Council Conclusions mentioned above, Member States generally agree on the need for stronger EU rules on asset recovery.
Zunanja študija temelji na obsežnem posvetovanju s strokovnimi delavci in strokovnjaki, tudi na pogovorih z nekaterimi nacionalnimi kontaktnimi točkami Camdenske meddržavne mreže uradov za odvzem premoženjske koristi. Kot je razvidno iz njihovega položaja v pogajanjih o zgoraj navedenih sklepih Sveta, države članice na splošno soglašajo, da je treba okrepiti pravila EU o odvzemu premoženjske koristi.
The impact assessment also draws on the conclusions and recommendations of another study, finalised in 2009[31]. It analyses Member States' practices in confiscation, focusing in particular on what has proven effective at national level with a view to promoting and exchanging best practices. The study identified several obstacles to effective confiscation, such as conflicting legal traditions, resulting in the lack of a common approach to confiscation measures, difficulties in securing and maintaining assets, lack of resources and training, limited cross-agency contacts and a lack of coherent and comparable statistics.
Ocena učinka upošteva tudi sklepe in priporočila druge študije, ki je bila zaključena leta 2009[31]. Analizira prakse držav članic na področju zaplembe in se osredotoča zlasti na to, kar se je izkazalo za učinkovito na nacionalni ravni, z namenom spodbujanja in izmenjave najboljših praks. Študija je opredelila več ovir za učinkovito zaplembo, kot so nasprotujoče si pravne tradicije, ki nimajo skupnega pristopa k ukrepom zaplembe, težave pri zavarovanju in ohranjanju sredstev, pomanjkanje virov in usposabljanja, omejeni stiki med institucijami ter pomanjkanje skladnih in primerljivih statističnih podatkov.
Finally, the impact assessment is based on the implementation reports issued by the Commission on the existing EU legal acts. The reports on Framework Decisions 2005/212/JHA[32], 2003/577/JHA[33] and 2006/783/JHA[34] show that Member States have been slow in transposing them and that the relevant provision have been often implemented in an incomplete or incorrect way. Only the degree of implementation of Council Decision 2007/845/JHA in the Member States can be considered as moderately satisfactory[35].
Poleg tega ocena učinka temelji na poročilih o izvajanju, ki jih je izdala Komisija v zvezi z veljavnimi pravnimi akti EU. Poročila o okvirnih sklepih 2005/212/PNZ[32], 2003/577/PNZ[33] in 2006/783/PNZ[34] kažejo, da jih države članice le počasi prenašajo v nacionalno zakonodajo in da se pomembne določbe pogosto izvajajo pomanjkljivo ali nepravilno. Za dokaj zadovoljivo je mogoče šteti le stopnjo izvajanja Sklepa Sveta 2007/845/PNZ v državah članicah[35].
The impact assessment analysed several policy options representing different degrees of EU-level intervention: a non-legislative option, a minimal legislative option (correcting deficiencies in the existing EU legal framework which inhibit it from functioning as intended) and a maximal legislative option (going beyond the aims of the existing EU legal framework). Within the latter, two maximal legislative sub-options are analysed, one with and one without EU level action relating to mutual recognition of freezing and confiscation orders between Member States.
Z oceno učinka so bile preučene različne možnosti politike, ki predstavljajo različne stopnje posredovanja na ravni EU: nezakonodajna možnost, minimalna zakonodajna možnost (odprava pomanjkljivosti v veljavnem pravnem okviru EU, ki onemogočajo, da bi deloval tako, kot je predvideno) in maksimalna zakonodajna možnost (ki gre prek ciljev veljavnega pravnega okvira EU). V okviru slednje sta bili analizirani dve maksimalni zakonodajni podmožnosti, ena z in ena brez ukrepanja na ravni EU, v zvezi z vzajemnim priznavanjem odredb o zamrznitvi in odredb o zaplembi med državami članicami.
The preferred policy option is the maximal legislative option. This option would considerably enhance the harmonisation of national rules on confiscation and enforcement, inter alia by amending existing provisions on extended confiscation, and introducing new provisions on non-conviction based confiscation and third party confiscation and introducing more effective rules on the mutual recognition of freezing and confiscation orders.
Najprimernejša možnost politike je maksimalna zakonodajna možnost. Ta možnost bi precej povečala usklajenost nacionalnih pravil o zaplembi in izvršbi, med drugim tudi s spremembo veljavnih določb o razširjeni zaplembi ter z uvedbo novih določb o zaplembi, ki ne temelji na obsodbi, o zaplembi sredstev tretji osebi in z uvedbo učinkovitejših pravil o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in odredb o zaplembi.
Among other fundamental rights, the impact assessment analysed the impacts on the protection of personal data, which were not considered as substantial.
Poleg vpliva na druge temeljne pravice so v oceni učinka analizirani tudi vplivi na pravico do varstva osebnih podatkov, ki se ne štejejo za bistvene.
The full impact assessment report is available at: http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/crime/crime_confiscation_en.htm
Celotno poročilo o oceni učinka je na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/crime/crime_confiscation_en.htm.
2.3. Legal basis
2.3. Pravna podlaga
This proposal is based on Articles 82(2) and 83(1) of the TFEU.
Ta predlog temelji na členih 82(2) in 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
The conferral of powers related to confiscation and asset recovery has changed following the entry into force of the Lisbon Treaty. As the main legal basis for this proposal is Article 83(1) TFEU, its scope is limited to the offences in the areas listed in that Article, namely terrorism, trafficking in human beings and sexual exploitation of women and children, illicit drug trafficking, money laundering, corruption, counterfeiting of means of payment, computer crime and organised crime. Illicit arms trafficking is covered where that crime is committed in the context of organised crime.
Pooblastila v zvezi z zaplembo in odvzemom premoženjske koristi so se spremenila z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Ker je glavna pravna podlaga tega predloga člen 83(1) PDEU, je njegovo področje uporabe omejeno na kazniva dejanja s področij iz tega člena, kot so terorizem, trgovina z ljudmi in spolna zloraba žensk in otrok, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, pranje denarja, korupcija, ponarejanje plačilnih sredstev, računalniški kriminal in organizirani kriminal. Nedovoljen promet z orožjem je zajet, če je kaznivo dejanje storjeno v okviru organiziranega kriminala.
One of the listed areas of crime is “organised crime”. The proposal will therefore cover other criminal activities not specifically listed in Article 83(1) where those activities are committed by participating in a criminal organisation as defined in Framework Decision 2008/841/JHA on the fight against organised crime[36].
Eno od navedenih področij kriminala je „organizirani kriminal”. Predlog bo zato zajemal druge kaznive dejavnosti, ki niso izrecno navedene v členu 83(1), če se te dejavnosti izvajajo s sodelovanjem v hudodelski združbi, kot je določeno v Okvirnem sklepu 2008/841/PNZ o boju proti organiziranemu kriminalu[36].
The limitation of the scope of this proposal to the areas of crime listed in Article 83(1), including crimes committed by participating in a criminal organisation, implies that existing provisions of EU rules on confiscation should remain in place in order to maintain a degree of harmonisation with respect to criminal activities which fall outside the scope of this Directive. The proposal accordingly maintains in force Articles 2, 4 and 5 of Framework Decision 2005/212/JHA.
Omejitev področja uporabe tega predloga na področja kriminala, navedena v členu 83(1), vključno s kaznivimi dejanji, storjenimi s sodelovanjem v hudodelski združbi, pomeni, da bi bilo treba veljavne določbe pravil EU o zaplembi izvajati še naprej, da bi ohranili stopnjo usklajenosti ob upoštevanju kaznivih dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe te direktive. V skladu s tem predlog ohranja v veljavi člene 2, 4 in 5 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ.
2.4. Subsidiarity, proportionality and respect for fundamental rights.
2.4. Subsidiarnost, sorazmernost in spoštovanje temeljnih pravic
Under Article 5(3) TEU, the Union shall only act if the proposed action cannot be sufficiently achieved by the Member States. Article 67 TFEU foresees that the Union shall provide citizens with a high level of security by preventing and combating crime. Confiscating criminal assets is increasingly recognised as an important tool to combat organised crime, which is very often transnational in nature and thus needs to be tackled on a common basis. The EU is therefore better placed than individual Member States to regulate freezing and confiscation of criminal assets.
Na podlagi člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Unija ukrepa le, če cilja predlaganega ukrepa ne morejo zadovoljivo doseči same države članice. Člen 67 PDEU določa, da Unija državljanom zagotavlja visoko stopnjo varstva s preprečevanjem kriminala in bojem proti njemu. Zaplemba sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, vse bolj velja za pomembno orodje boja proti organiziranemu kriminalu, ki je pogosto nadnacionalnega značaja in ga je treba obravnavati na skupni podlagi. EU je zato v boljšem položaju od posamezne države članice, da uredi zamrznitev in zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem.
The assets of organised criminal groups are increasingly hidden and invested outside their home country (often in several countries)[37]. This double cross-border dimension (of organised crime activities and their investments) further justifies EU action to target the assets of organised criminal groups.
Sredstva organiziranih hudodelskih združb so vedno pogosteje skrita in naložena zunaj njihove matične države (pogosto v več državah)[37]. Ta dvojna čezmejna razsežnost (za dejavnosti organiziranega kriminala in njihove naložbe) še bolj upravičuje ukrepanje EU, ki se osredotoča na sredstva organiziranih hudodelskih združb.
All provisions fully respect the principle of proportionality, and fundamental rights, including the right to property, the presumption of innocence and the right of defence, the right to a fair trial, the right to a fair and public hearing within a reasonable time, the right to an effective judicial remedy before a court and the right to be informed on how to exercise it, the right to respect for private and family life, the right to protection of personal data, the right not to be tried or punished twice in criminal proceedings for the same criminal offence and the principles of legality and proportionality of criminal offences.
Vse določbe popolnoma upoštevajo načelo sorazmernosti in temeljne pravice, vključno z lastninsko pravico, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, pravico do nepristranskega sodišča, pravico osebe, da o njeni zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča sodišče, pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem in pravico do pouka o načinu njenega uveljavljanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico osebe, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, ter načelom zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni.
In particular, the introduction of harmonised non-conviction based confiscation provisions is foreseen only for very limited circumstances, i.e. where the defendant cannot be prosecuted due to death, illness or flight. Extended confiscation is allowed only to the extent that a court finds, based on specific facts, that a person convicted of an offence is in possession of assets which are substantially more probable to be derived from other similar criminal activities than from other activities. The convicted person is given an effective possibility of rebutting such specific facts. Moreover, the extended powers of confiscation cannot be applied to the alleged proceeds of criminal activities for which the affected person has been acquitted in a previous trial, or in other cases where the ne bis in idem principle applies. Third party confiscation is allowed only under specific conditions, i.e. where the acquiring third party paid an amount lower than market value and should have suspected that the assets are proceeds of crime, and after an assesment showing that confiscation of assets directly from the person who transferred them is unlikely to succeed. Finally, specific safeguards and judicial remedies are included in the proposal in order to ensure an equal level of protection and respect for fundamental rights. These include the right to be informed about the proceedings, the right to be represented by a lawyer, the obligation to communicate any decision affecting property as soon as possible and to have an effective possibility to appeal against such decision. These specific remedies are foreseen not only for accused or suspected person but also for other persons in the context of third party confiscation.
Zlasti je uvedba usklajenih določb o zaplembi, ki ne temelji na obsodbi, predvidena le v zelo omejenih okoliščinah, tj. če obdolženca ni mogoče sodno preganjati zaradi smrti, bolezni ali bega. Razširjena zaplemba je dovoljena le, če sodišče na podlagi določenih dejstev ugotovi, da oseba, obsojena za kaznivo dejanje, poseduje sredstva, za katera je bistveno bolj verjetno, da izhajajo iz drugih podobnih kaznivih dejavnosti, kot pa iz drugih dejavnosti. Obsojena oseba ima učinkovito možnost izpodbijanja takih specifičnih dejstev. Poleg tega razširjenih pristojnosti za zaplembo ni mogoče uporabiti za domnevno premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, katerega je bil obdolženec oproščen v predhodnem postopku ali v drugih postopkih, v katerih velja načelo ne bis in idem. Zaplemba sredstev tretji osebi je dovoljena samo pod določenimi pogoji, tj. kadar je tretja oseba kot kupec plačala znesek, nižji od tržne vrednosti, in bi morala domnevati, da so sredstva premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, ter na podlagi ocene, iz katere izhaja, da zaplemba sredstev neposredno osebi, ki jih je prenesla, verjetno ne bo uspešna. Poleg tega so del predloga posebni zaščitni ukrepi in pravna sredstva, da se zagotovi enaka raven varstva in spoštovanja temeljnih pravic. Vključujejo pravico do obveščenosti o postopku, pravico do zastopanja po odvetniku, obveznost sporočiti vsako odločitev, ki vpliva na premoženje, takoj, ko je to mogoče, ter pravico do učinkovite možnosti pritožbe zoper takšno odločitev. Ti posebni ukrepi in pravna sredstva so predvideni ne le za osumljene ali obtožene osebe, ampak tudi za druge osebe v okviru zaplembe sredstev tretji osebi.
Although it has avoided ruling on the principled question of the compatibility of non-conviction based and extended confiscation regimes with the European Convention on Human Rights, the European Court on Human Rights (ECtHR) has rendered several decisions, upholding their application in particular cases. National non-conviction based procedures involving reversals of the burden of proof on the issue of the legitimacy of assets (which are more far-reaching than the provisions in this Directive) have been upheld by the ECtHR in specific cases, so long as they were applied fairly in the particular case and with adequate safeguards in place for the affected person. For example an application of the Italian legislation was held to be a proportionate restriction on fundamental rights in as much as it constitutes a “necessary weapon” in the fight against the Mafia[38]. In another case an application of the United Kingdom civil confiscation regime was found not to violate the ECHR[39].
Čeprav se je izognilo odločanju o načelnem vprašanju skladnosti režimov zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, in razširjene zaplembe z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, pa je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) izdalo več sodb, v katerih je dosledno soglašalo z uporabo teh režimov v posebnih primerih. Evropsko sodišče za človekove pravice je v posebnih primerih soglašalo z nacionalnimi postopki, ki ne temeljijo na obsodbi, v zvezi z obrnjenim dokaznim bremenom glede vprašanja zakonitosti sredstev (ki imajo precej večje posledice od določb v tej direktivi), če so se uporabljali pošteno v posameznem primeru in če so obstajali ustrezni zaščitni ukrepi za prizadeto osebo. Na primer, Evropsko sodišče za človekove pravice je štelo uporabo italijanske zakonodaje za sorazmerno omejitev temeljnih pravic v obsegu, v katerem pomeni „potrebno orožje“ v boju proti mafiji[38]. V drugi zadevi pa je glede režima civilne zaplembe v Združenem kraljestvu ugotovilo, da ne krši Evropske konvencije o človekovih pravicah[39].
2.5. Choice of instruments
2.5. Izbira pravnih aktov
In order to amend the EU provisions on harmonisation, a Directive replacing Joint Action 98/699/JHA and, in part, Framework Decisions 2001/500/JHA and 2005/212/JHA is the only viable instrument.
Za spremembo določb EU o uskladitvi je direktiva, ki nadomesti Skupni ukrep 98/699/PNZ ter delno okvirna sklepa 2001/500/PNZ in 2005/212/PNZ, edini učinkoviti pravni akt.
2.6. Specific provisions
2.6. Posebne določbe
- Objective (Article 1)
– Cilj (Člen 1)
This provision clarifies that the Directive provides only minimum rules (national legislation can be more far-reaching) and that it concerns confiscation of proceeds and instrumentalities in criminal matters.
Ta določba pojasnjuje, da direktiva določa le minimalna pravila (z nacionalno zakonodajo se lahko določijo bolj daljnosežna pravila) ter da ureja zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in pripomočkov za kazniva dejanja v kazenskih zadevah.
- Definitions (Article 2)
– Opredelitev pojmov (člen 2)
Most definitions are taken from previous EU Framework Decisions or from international conventions. The definition of “proceeds” has been extended as compared to the definition set out in Framework Decision 2005/212/JHA in order to include the possibility of confiscating all valuable benefits resulting from the proceeds of crime, including indirect proceeds.
Večina opredelitev pojmov izhaja iz predhodno sprejetih okvirnih sklepov EU ali iz mednarodnih konvencij. Opredelitev pojma „premoženjska korist“ je bila razširjena v primerjavi z opredelitvijo iz Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ, da se vključi možnost zaplembe vseh koristi z materialno vrednostjo, ki izvirajo iz premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, vključno z neposredno premoženjsko koristjo, pridobljeno s kaznivim dejanjem.
The definition of "criminal offence" cross-refers to precise definitions in the areas of crime listed in Article 83(1) TFEU as set out in existing EU legislation.
Opredelitev pojma „kaznivo dejanje“ se sklicuje na natančne opredelitev pojmov s področij kriminala iz člena 83(1) PDEU, kot je določeno v veljavni zakonodaji EU.
- Confiscation (Article 3)
– Zaplemba (Člen 3)
This provision incorporates (part of) Article 2 of Framework Decision 2005/212/JHA and (part of) Article 3 of Framework Decision 2001/500/JHA. It requires Member States to enable the confiscation of instrumentalities and proceeds of crime following a final conviction and to enable the confiscation of property of equivalent value to the proceeds of crime.
Ta določba vključuje (del) člena 2 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ in (del) člena 3 Okvirnega sklepa Sveta 2001/500/PNZ. Določa obveznost držav članic, da na podlagi pravnomočne obsodbe omogočijo zaplembo pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in da omogočijo zaplembo premoženja v vrednosti premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
- Extended powers of confiscation (Article 4)
– Razširjene pristojnosti za zaplembo(Člen 4)
Extended confiscation signifies the ability to confiscate assets which go beyond the direct proceeds of a crime. A criminal conviction may be followed by the (extended) confiscation not only of assets associated with the specific crime, but of additional assets which the court determines are the proceeds of other similar crimes.
Razširjena zaplemba pomeni zmožnost zaplembe sredstev, ki presegajo neposredno premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem. Kazenski obsodbi lahko sledi (razširjena) zaplemba ne le sredstev, povezanih z določenim kaznivim dejanjem, ampak tudi drugih sredstev, za katera sodišče ugotovi, da so premoženjska korist, pridobljena s podobnimi kaznivimi dejanji.
Extended confiscation powers are already provided for in the EU legislation. Framework Decision 2005/212/JHA obliges Member States to allow the confiscation of assets belonging directly or indirectly to persons convicted of certain serious crimes (related to organised crime and terrorism activities). However, this Framework Decision establishes alternative minimum set of rules for extended confiscation, leaving Member States free to apply one, two or all three options. The Commission implementation report showed that these provisions are unclear and led to piecemeal transposition. Moreover, the alternative options for extended confiscation have restricted the scope for mutual recognition of confiscation orders. The authorities in one Member State will execute confiscation orders issued by another Member State only if these are based on the same alternative options applied in that Member State. As a result, the mutual recognition of orders based on extended confiscation is problematic.
Pooblastila za razširjeno zaplembo so že določena v zakonodaji EU. Okvirni sklep 2005/212/PNZ državam članicam nalaga obveznost, da dovolijo zaplembo sredstev, ki so neposredno ali posredno v lasti osebe, obsojene za določena huda kazniva dejanja (v zvezi z organiziranim kriminalom in dejavnostmi terorizma). Vendar pa ta okvirni sklep določa alternativni minimalni niz pravil za razširjeno zaplembo, ki državam članicam dopušča uporabo ene, dveh ali vseh treh možnosti. Iz poročila Komisije o izvajanju izhaja, da so te določbe nejasne in so bile vzrok za postopni prenos v nacionalno zakonodajo. Poleg tega alternativne možnosti za razširjeno zaplembo omejujejo obseg vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi. Organi v eni državi članici bodo izvršili odredbe o zaplembi, ki jih je izdala druga država članica le, če bodo temeljile na istih alternativnih možnostih, ki se uporabljajo v tej državi članici. Zato je vzajemno priznavanje odredb o zaplembi, ki temelji na razširjeni zaplembi, težavno.
This proposal introduces extended confiscation for the crimes listed in Article 83(1) TFEU as set out in existing Union legislation. It also streamlines the existing regime of alternative options for extended confiscation, by providing for a single minimum standard. Extended confiscation can take place where a court finds, based on specific facts, that a person convicted of an offence covered by this Directive is in possession of assets which are substantially more probable to be derived from other criminal activities of similar nature or gravity than from any other activities. Extended confiscation is excluded where the similar criminal activities could not be the subject of criminal proceedings due to prescription under national criminal law. The proposal also excludes from confiscation the proceeds of alleged criminal activities for which the affected person has been finally acquitted in a previous trial (thereby upholding the presumption of innocence protected under Article 48 of the Charter of Fundamental Rights) or other situations where where the ne bis in idem principle applies.
S tem predlogom se uvaja razširjena zaplemba za kazniva dejanja, navedena v členu 83(1) PDEU. Poleg tega se poenostavlja veljavna ureditev alternativnih možnosti za razširjeno zaplembo, in sicer z določitvijo enotnega minimalnega standarda. Razširjena zaplemba se lahko opravi le, če sodišče na podlagi določenih dejstev ugotovi, da oseba, obsojena za kaznivo dejanje iz te direktive, poseduje sredstva, za katera je bistveno bolj verjetno, da izhajajo iz drugih kaznivih dejavnosti podobne narave ali stopnje resnosti, kot pa iz katerih koli drugih dejavnosti. Razširjena zaplemba ni mogoča, če podobne kaznive dejavnosti ne bi mogle biti predmet kazenskega postopka zaradi zastaranja po nacionalnem kazenskem pravu. Predlog izključuje tudi zaplembo premoženjske koristi, pridobljene z domnevnim kaznivim dejanjem, katerega je bil obdolženec pravnomočno oproščen v predhodnem postopku (tako zagotavlja domnevo nedolžnosti, varovano na podlagi člena 48 Listine o temeljnih pravicah) ali v drugih postopkih, v katerih velja načelo ne bis in idem.
- Non-conviction based confiscation (Article 5)
– Zaplemba, ki ne temelji na obsodbi (Člen 5)
This provision introduces provisions on non-conviction based confiscation in limited circumstances, with a view to addressing cases where criminal prosecution cannot be exercised. It accordingly concerns confiscation in relation to a criminal offence, but it allows Member States to choose whether confiscation should be imposed by criminal and/or civil/administrative courts. Non-conviction based procedures allow to freeze and confiscate an asset without a prior conviction of its owner in a criminal court.
Ta člen uvaja določbe o zaplembi, ki ne temelji na obsodbi, v omejenih okoliščinah, in sicer za obravnavanje zadev, v katerih kazenskega pregona ni mogoče izvajati. Zato zadeva zaplembo v zvezi s kaznivim dejanjem, vendar državam članicam omogoča, da se odločijo, ali bi moralo zaplembo naložiti kazensko in/ali civilno/upravno sodišče. Postopki, ki ne temeljijo na obsodbah, omogočajo zamrznitev in zaplembo sredstev brez predhodne obsodbe njihovega lastnika v kazenskem postopku.
In order to meet the requirement of proportionality, the proposal would not introduce non-conviction based confiscation in all cases, but makes it possible only in circumstances where a criminal conviction cannot be obtained because the suspect has died, is permanently ill or when his flight or illness prevents effective prosecution within a reasonable time and poses the risk that it could be barred by statutory limitations.
Za izpolnitev zahteve po sorazmernosti predlog v vseh primerih ne bi uvedel zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, ampak bi jo omogočil le v okoliščinah, kadar obsodba za kaznivo dejanje ni mogoča zaradi smrti ali hude bolezni osumljenca ali kadar njegov beg ali bolezen preprečuje učinkovit kazenski pregon v razumnem roku in pomeni tveganje zastaranja.
This provision mirrors the provisions of the United Nations Convention against Corruption. In order to facilitate international cooperation in confiscation, the Convention encourages the States parties to consider taking the necessary measures to allow confiscation of the proceeds of corruption without a criminal conviction in cases in which the offender cannot be prosecuted by reason of death, flight or absence or in other appropriate cases (Art. 54, paragraph 1, letter c). It also draws on the work of the OECD Financial Action Task Force (FATF), which encourages its member countries to consider adopting measures allowing the proceeds of crime or instrumentalities to be confiscated without requiring a criminal conviction, or requiring an offender to demonstrate the lawful origin of the property alleged to be liable to confiscation (Recommendation no. 3). This provision further draws on the views expressed by the G8 Lyon-Roma Group in a report emphasizing that, while in principle conviction based confiscation should be pursued, there are instances where criminal prosecution is not possible due to the defendant being dead or having fled, to a lack of sufficient evidence necessary to start a criminal prosecution, or to other technical reasons[40]. The introduction of provisions on confiscation without a criminal conviction has been supported also by practitioners gathered in the Camden Asset Recovery Inter-Agency Network and the Asset Recovery Offices' Platform.
Ta člen odraža določbe Konvencije Združenih narodov proti korupciji. Za lažje mednarodno sodelovanje na področju zaplembe konvencija spodbuja države pogodbenice, da preučijo sprejetje potrebnih ukrepov, ki bi omogočili zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s korupcijo, brez obsodbe v primerih, kadar storilca ni mogoče kazensko preganjati zaradi smrti, bega ali odsotnosti ali v drugih ustreznih primerih (člen 54, odstavek 1, točka c). Prav tako upošteva delo projektne skupine OECD za finančno ukrepanje (FATF), ki spodbuja države članice, da razmislijo o sprejetju ukrepov, ki bi omogočali zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali pripomočkov za kazniva dejanja brez obsodbe za kaznivo dejanje, ali na podlagi katerih bi moral storilec kaznivega dejanja izkazati zakonit izvor premoženja, ki naj bi bilo zaplenjeno (Priporočilo št. 3). Ta člen nadalje upošteva stališča skupine Lyon-Rim G8, izražena v poročilu s poudarkom, da je sicer načeloma treba izvajati zaplembo na podlagi obsodbe, vendar pa obstajajo primeri, ko kazenski pregon ni mogoč zaradi smrti ali bega obdolženca, zaradi pomanjkanja zadostnih potrebnih dokazov za začetek kazenskega pregona ali zaradi drugih tehničnih razlogov[40]. Uvedbo določb o zaplembi brez kazenske obsodbe so podprli tudi strokovni delavci, zbrani v Camdenski meddržavni mreži uradov za odvzem premoženjske koristi in neformalni platformi uradov za odvzem premoženjske koristi.
- Third party confiscation (Article 6)
– Zaplemba sredstev tretji osebi (Člen 6)
Criminals often transfer their assets to knowing third parties as soon as they come under investigation, in order to avoid confiscation. Third party confiscation involves the confiscation of assets that have been transferred by an investigated or convicted person to third parties. The Member States' national provisions on third party confiscation are diverging. This hampers the mutual recognition of freezing and confiscation orders on assets transferred to a third party.
Storilci kaznivih dejanj v izogib zaplembi pogosto prenesejo svoja sredstva na s tem seznanjene tretje osebe, kakor hitro je zoper njih začeta preiskava. Zaplemba tretjim osebam pomeni zaplembo sredstev, ki jih obdolženec ali obsojenec prenese na tretje osebe. Nacionalne določbe držav članic o zaplembi sredstev tretji osebi se razlikujejo. To ovira vzajemno priznavanje odredb o zamrznitvi in odredb o zaplembi v zvezi s sredstvi, ki so bila prenesena na tretjo osebo.
In order to meet the requirements of proportionality and protect the position of a third party acquiring property in good faith, the proposal does not introduce minimum harmonisation provisions on third party confiscation in all cases. This provision requires third party confiscation to be available for the proceeds of crime or other property of the defendant received for a price lower than market value and that a reasonable person in the position of the third party would suspect to be derived from crime or to be transferred in order to circumvent the application of confiscation measures. It clarifies that the reasonable-person-test must be based on concrete facts and circumstances to prevent arbitrary decisions. Moreover, third party confiscation should be possible only following an assessment, based on specific facts, that the confiscation of property of the convicted, suspected or accused person is unlikely to succeed, or in situations where unique objects must be restored to their rightful owner.
Za izpolnitev zahtev sorazmernosti in varstvo položaja tretje osebe, ki pridobi premoženje v dobri veri, predlog v vseh primerih ne določa minimalne uskladitve v zvezi z zaplembo sredstev tretji osebi. Ta člen določa možnost zaplembe premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja obdolženca tretji osebi, kadar ju je ta prejela za ceno, ki je nižja od tržne vrednosti, in kadar bi razumna oseba na njenem mestu domnevala, da izhajata iz kaznivega dejanja ali da sta prenesena v izogib ukrepom zaplembe. Pojasnjuje, da mora preskus razumne osebe temeljiti na konkretnih dejstvih in okoliščinah, kar preprečuje samovoljne odločitve. Poleg tega bi morala biti zaplemba sredstev tretji osebi mogoča le na podlagi ocene, ki temelji na določenih dejstvih, da zaplemba premoženja obsojene, osumljene ali obtožene osebe verjetno ne bo uspela, ali v primerih, ko je treba posebne predmete vrniti njihovemu zakonitemu lastniku.
- Freezing (Article 7)
– Zamrznitev (člen 7)
The first paragraph of this provision requires Member States to enable the freezing of property or instrumentalities in danger of being dissipated, hidden or transferred out of the jurisdiction in view of possible later confiscation. It clarifies that such measures should be ordered by a court.
Prvi odstavek tega člena od držav članic zahteva, naj omogočijo uporabo ukrepa zamrznitve premoženja oziroma pripomočkov za kazniva dejanja, za katere obstaja nevarnost, da bodo zapravljeni, skriti ali preneseni izven območja zadevne sodne pristojnosti, da se omogoči morebitna poznejša zaplemba. Pojasnjuje, da bi moralo take ukrepe odrediti sodišče.
The introduction of the possibility to use freezing powers in urgent cases in order to prevent asset dissipation in situations where waiting for an order issued by a court would jeopardize the possibilities of freezing is a longstanding priority concern of prosecutors and law enforcement agencies. The second paragraph of this Article requires Member States to have in place measures to ensure that assets in danger of being dissipated, hidden or transferred out of their jurisdiction can be frozen immediately by the competent authorities, prior to seeking a court order or pending its request.
Uvedba možnosti uporabe pristojnosti za zamrznitev v nujnih primerih, da bi preprečili zapravljanje sredstev, ko bi čakanje na izdajo sodne odredbe o zamrznitvi ogrožalo možnosti zamrznitve, je dolgoletna prednostna skrb tožilcev in organov pregona. Drugi odstavek tega člena od držav članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da sredstva v nevarnosti, da bodo zapravljena, skrita ali prenesena izven njihove pristojnosti, nemudoma zamrznejo pristojni organi, in sicer preden zaprosijo za sodno odredbo ali preden je izdana.
- Safeguards (Article 8)
– Zaščitni ukrepi (člen 8)
According to the jurisprudence of the European Court of Human Rights and the Charter of Fundamental Rights of the European Union, fundamental rights such as the right to property are not absolute. They can legitimately be subject to restrictions provided these restrictions are provided for by law and - subject to the principle of proportionality - are necessary and genuinely meet objectives of general interest or the need to protect the rights and freedoms of others, as in the prevention of organised crime.
V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah temeljne pravice, kot je lastninska pravica, niso absolutne. Upravičeno so lahko predmet omejitev, če so te omejitve predpisane ter če so – ob upoštevanju načela sorazmernosti – potrebne in če dejansko izpolnjujejo cilje v splošnem interesu ali če so potrebne zaradi varstva pravic in svoboščin drugih, na primer zaradi preprečevanja organiziranega kriminala.
Article 47 of the EU Charter of Fundamental Rights guarantees the right to an effective remedy and the right to a fair trial. Inasmuch as freezing or confiscation orders interfere with the right to property or other fundamental rights, they must be capable of challenge by affected parties under the conditions set by this Article.
Člen 47 Listine EU o temeljnih pravicah zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do nepristranskega sodišča. Ker odredbe o zamrznitvi ali odredbe o zaplembi posegajo v lastninsko pravico ali druge temeljne pravice, morajo imeti prizadete osebe možnost izpodbijanja teh odredb v skladu s pogoji iz tega člena.
The existing EU legislation (e.g. Article 4 of Framework Decision 2005/212/JHA) provides that Member States should ensure that adequate legal remedies for the affected persons exist in national legislation.
Veljavna zakonodaja EU (npr. člen 4 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ) določa obveznost držav članic, da prizadetim osebam z nacionalno zakonodajo zagotovijo ustrezna pravna sredstva.
With a view to fully comply with the Charter of Fundamental Rights, this Article introduces minimum safeguards at EU level. These aim at guaranteeing the respect of the presumption of innocence, the right to a fair trial (including the ne bis in idem principle), the existence of effective judicial remedies before a court and the right to be informed on how to exercise such remedies.
Ta člen z namenom popolne usklajenosti z Listino o temeljnih pravicah uvaja minimalne zaščitne ukrepe na ravni EU. Njihov cilj je zagotavljanje varstva domneve nedolžnosti, pravice do nepristranskega sodišča (vključno z načelom ne bis in idem), obstoja učinkovitih pravnih sredstev pred sodiščem in pravice do pouka o načinu uveljavljanja takšnih pravnih sredstev.
- Determination of the extent of the confiscation and effective execution (Article 9)
– Določitev obsega zaplembe in učinkovita izvršba (Člen 9)
Persons suspected to belong to criminal organisations have proven to be successful in hiding their assets, often with the benefit of advice from skilled professionals. The investigations on assets in view of possible later confiscation are generally lengthy and need to be carried out within the timeframe of the corresponding criminal procedures.
Osebe, osumljene pripadnosti hudodelskim združbam, so se izkazale za uspešne pri skrivanju svojih sredstev, pogosto s pomočjo nasveta dobro usposobljenih strokovnjakov. Preiskave o sredstvih zaradi morebitne poznejše zaplembe so na splošno dolgotrajne in jih je treba izvesti v časovnem okviru ustreznih kazenskih postopkov.
In case a confiscation order was issued, no property or insufficient property was discovered and the confiscation order could not be executed, this Article requires Member States to allow financial investigations on the person's assets to be pursued to the extent necessary to fully execute such order. This provision addresses the problem of the foreclosure of confiscation activities at the end of the criminal procedure and allows unexecuted or partially executed confiscation orders to apply against previously hidden assets which have "resurfaced" in the meantime, also at a date when criminal proceedings are finalised.
Če je bila izdana odredba o zaplembi, pa premoženje ni bilo najdeno ali je bilo najdeno nezadostno premoženje in odredbe o zaplembi ni bilo mogoče izvršiti, ta člen od držav članic zahteva, da omogočijo finančne preiskave o sredstvih osebe, ki se izvajajo v obsegu, ki je potreben za izvršitev takšne odredbe v celoti. Ta določba obravnava težavo preprečevanja dejavnosti zaplembe na koncu kazenskega postopka in omogoča uporabo neizvršenih ali delno izvršenih odredb o zaplembi v zvezi s predhodno skritimi sredstvi, ki so se medtem „pojavila“, in sicer tudi po koncu kazenskega postopka.
- Management of frozen property (Article 10)
– Upravljanje zamrznjenega premoženja (Člen 10)
This provision intends to facilitate the management of property frozen in view of possible later confiscation. It requires Member States to introduce measures aimed at ensuring an adequate management of such property, notably by granting powers to realise frozen property, at least where it is liable to decline in value or become uneconomical to maintain.
Namen te določbe je lajšanje upravljanja premoženja, zamrznjenega zaradi morebitne poznejše zaplembe. Državam članicam nalaga, naj uvedejo ukrepe za zagotovitev ustreznega upravljanja takšnega premoženja, zlasti s podelitvijo pooblastil za odtujitev zamrznjenega premoženja, vsaj kadar je verjetno, da se bo znižala njegova vrednost ali da ga bo negospodarno vzdrževati.
- Effectiveness and reporting obligations (Article 11)
– Učinkovitost in obveznosti poročanja (Člen 11)
This provision introduces reporting obligations for Member States, which would help generate statistics to be used for evaluation purposes.
Ta določba uvaja obveznosti poročanja držav članic, kar bo v pomoč pri pripravi statističnih podatkov, ki se bodo uporabili za namene vrednotenja.
2012/0036 (COD)
2012/0036 (COD)
Proposal for a
Predlog
DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
on the freezing and confiscation of proceeds of crime in the European Union
o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji
THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL OF THE EUROPEAN UNION,
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
Having regard to the Treaty on the Functioning of the European Union, and in particular Article 82(2) and Article 83(1) thereof,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 82(2) in 83(1) Pogodbe,
Having regard to the proposal from the European Commission,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
After transmission of the draft legislative act to the national Parliaments,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
Having regard to the opinion of the European Economic and Social Committee[41],
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[41],
Having regard to the opinion of the Committee of the Regions[42],
ob upoštevanju mnenja Odbora regij[42],
Acting in accordance with the ordinary legislative procedure,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
Whereas:
ob upoštevanju naslednjega:
(1) The main motive for cross-border organised crime is financial gain. In order to be effective, law enforcement and judicial authorities should be given the means to trace, freeze, manage and confiscate the proceeds of crime.
(1) Glavni motiv čezmejnega organiziranega kriminala je finančna korist. Organi pregona in sodni organi bi morali, da bi bili učinkoviti, imeti sredstva za sledenje, zamrznitev, upravljanje in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
(2) Organised criminal groups operate without borders and increasingly acquire assets in other Member States and in third countries. There is an increasing need for effective international law enforcement cooperation on asset recovery and mutual legal assistance.
(2) Delovanja organiziranih hudodelskih združb meje ne omejujejo in vedno pogosteje pridobijo sredstva v drugih državah članicah in v tretjih državah. Vedno bolj je potrebno učinkovito mednarodno sodelovanje na področju kazenskega pregona pri izterjavi premoženja in medsebojni pravni pomoči.
(3) Although existing statistics are limited, the amounts recovered from criminal assets in the Union seem insufficient compared to the estimated proceeds of crime. Studies have shown that, although regulated by EU legislation and national laws, confiscation procedures remain underutilised.
(3) Čeprav so obstoječi statistični podatki omejeni, se zneski, izterjani iz sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, v Uniji, zdijo nezadostni v primerjavi z ocenjeno premoženjsko koristjo, pridobljeno s kaznivim dejanjem. Iz študij izhaja, da se postopki izterjave kljub ureditvi z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo še vedno premalo uporabljajo.
(4) The Stockholm Programme[43] and the Justice and Home Affairs Council Conclusions on confiscation and asset recovery adopted in June 2010 emphasise the importance of a more effective identification, confiscation and re-use of criminal assets.
(4) V stockholmskem programu[43] in sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve o zaplembi in izterjavi premoženja, sprejetih junija 2010, je poudarjen pomen učinkovitejše opredelitve, zaplembe in ponovne uporabe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem.
(5) The current Union legal framework on freezing, seizure and confiscation of assets consists of Council Framework Decision 2001/500/JHA of 26 June 2001 on money laundering, the identification, tracing, freezing, seizing and confiscation of instrumentalities and the proceeds of crime[44]; Council Framework Decision 2003/577/JHA of 22 July 2003 on the execution in the European Union of orders freezing property or evidence[45]; Council Framework Decision 2005/212/JHA of 24 February 2005 on confiscation of crime-related proceeds, instrumentalities and property[46]; Council Framework Decision 2006/783/JHA of 6 October 2006 on the application of the principle of mutual recognition to confiscation orders[47].
(5) Veljavni pravni okvir Unije o zamrznitvi, zasegu in zaplembi premoženja sestavljajo Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem[44]; Okvirni sklep sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji[45]; Okvirni sklep Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji[46], ter Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi[47].
(6) The Commission implementation reports on Framework Decisions 2005/212/JHA, 2003/577/JHA and 2006/783/JHA show that existing regimes for extended confiscation and for the mutual recognition of freezing and confiscation orders are not fully effective. Confiscation is hindered as a result of differences between Member States' legislation.
(6) Poročila Komisije o izvajanju okvirnih sklepov 2005/212/PNZ, 2003/577/PNZ in 2006/783/PNZ kažejo, da sedanji sistemi za razširjeno zaplembo in za medsebojno priznavanje odredb o zasegu in odredb o zaplembi niso popolnoma učinkoviti. Zaplembo ovirajo razlike v zakonodaji držav članic.
(7) This Directive aims to amend and expand the provisions of Framework Decisions 2001/500/JHA and 2005/212/JHA. Those Framework Decisions should be partially replaced in relation to Member States participating in the adoption of this Directive.
(7) Namen te direktive je spremeniti in razširiti določbe okvirnih sklepov 2001/500/PNZ in 2005/212/PNZ. Ta okvirna sklepa bi bilo treba delno nadomestiti v zvezi s sodelovanjem držav članic, ki sodelujejo pri sprejetju te direktive.
(8) There is a need to broaden the existing concept of proceeds to include the direct proceeds from criminal activity and all indirect benefits, including subsequent reinvestment or transformation of direct proceeds, the value of any liabilities avoided and any valuable benefits.
(8) Veljavni koncept koristi je treba razširiti, da bo vključeval neposredne koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in vse neposredne ugodnosti, vključno z naknadnimi ponovnimi vlaganji ali preoblikovanjem neposrednih koristi, vrednostjo vseh odškodninskih obveznosti, ki se jim posameznik izogiba, in vsemi ugodnostmi, ki imajo določeno vrednost.
(9) Confiscation of instrumentalities and proceeds following a final decision of a court and of property of equivalent value to those proceeds should therefore refer to this broadened concept for the criminal offences covered by this Directive. Framework Decision 2001/500/JHA required Member States to enable the confiscation of instrumentalities and proceeds of crime following a final conviction and to enable the confiscation of property of equivalent value to the proceeds of crime. Such obligations should be maintained for the criminal offences not covered by this Directive.
(9) Opredelitev zaplembe pripomočkov za kazniva dejanja in koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, na podlagi pravnomočne odločbe sodišča in premoženja v vrednosti teh premoženjskih koristi bi se zato morala sklicevati na ta razširjeni koncept za kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva. Okvirni sklep 2001/500/PNZ je določil obveznost držav članic, da na podlagi pravnomočne obsodbe omogočijo zaplembo pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in da omogočijo zaplembo premoženja v vrednosti premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Takšne obveznosti bi bilo treba ohraniti za kazniva dejanja, ki jih ta direktiva ne zajema.
(10) Criminal groups engage in a wide range of criminal activities. In order to effectively tackle organised criminal activities there may be situations where it is appropriate that a criminal conviction is followed by the confiscation not only of property associated with a specific crime, but also of additional property which the court determines are the proceeds of other crimes. This approach is referred to as extended confiscation. Framework Decision 2005/212/JHA provided for three different sets of minimum requirements that Member States could choose in order to apply extended confiscation. As a result, in the process of transposition, Member States have chosen different options which resulted in divergent concepts of extended confiscation in national jurisdictions. That divergence hampers cross-border cooperation relevant for confiscation cases. It is therefore necessary to further harmonise the provisions on extended confiscation by setting a single minimum standard. Extended confiscation should apply when a national court, based on specific facts such as those related to the nature of the criminal offence, the legal income of a convicted person, the difference between the financial situation and the standard of living of that person or other facts, finds it substantially more probable that the property in question has been derived from other criminal offences, of similar nature or gravity as the criminal offence for which the person is convicted, than from other activities.
(10) Hudodelske združbe se ukvarjajo z raznovrstnimi kriminalnimi dejavnostmi. Pri učinkovitem boju proti dejavnostim organiziranega kriminala lahko pride do situacij, v katerih je primerno, da kazenski obsodbi sledi zaplemba ne le premoženja, povezanega z določenim kaznivim dejanjem, temveč tudi drugega premoženja, za katero Sodišče ugotovi, da gre za premoženjsko korist, pridobljeno z drugimi kaznivimi dejanji. Ta pristop pomeni razširjeno zaplembo. Okvirni sklep 2005/212/PNZ je določil tri različne nize minimalnih zahtev, ki bi jih države članice lahko izbrale za uporabo razširjene zaplembe. Zato so države članice v procesu prenosa v nacionalno zakonodajo izbrale različne možnosti, kar je povzročilo različne koncepte razširjene zaplembe v nacionalnih pravnih redih. Ta različnost ovira čezmejno sodelovanje, ki je pomembno v primerih zaplembe. Zato je treba nadalje uskladiti določbe o razširjeni zaplembi z določitvijo enotnega najnižjega standarda. Koncept razširjene zaplembe bi bilo treba uporabiti, ko nacionalno sodišče na podlagi posebnih dejstev (kot so tista v zvezi z naravo kaznivega dejanja, zakonitim dohodkom obsojene osebe, razliko med finančnim stanjem in življenjsko ravnjo navedene osebe ali drugimi dejstvi) meni, da je bistveno verjetneje, da zadevno premoženje izhaja iz drugih kaznivih dejanj, ki so podobne narave ali resnosti kot kaznivo dejanje, za katero je oseba obsojena, kot pa da izhaja iz drugih dejavnosti.
(11) In accordance with the principle of ne bis in idem it is appropriate to exclude from extended confiscation the proceeds of alleged criminal activities for which the affected person has been finally acquitted in a previous trial or in other cases where the ne bis in idem principle applies. Extended confiscation should also be excluded where the similar criminal activities could not be the subject of criminal proceedings due to prescription under national criminal law.
(11) V skladu z načelom ne bis in idem je iz razširjene zaplembe primerno izvzeti premoženjsko korist, pridobljeno z domnevnim kaznivim dejanjem, katerega je bil obdolženec pravnomočno oproščen v predhodnem postopku ali v drugih postopkih, v katerih velja načelo ne bis in idem. Uporaba koncepta razširjene zaplembe naj prav tako ne bi bila mogoča, če podobne kriminalne dejavnosti ne bi mogle biti predmet kazenskega postopka zaradi zastaranja po nacionalnem kazenskem pravu.
(12) The issuance of confiscation orders generally requires a criminal conviction. In some cases, even where a criminal conviction cannot be achieved, it should still be possible to confiscate assets in order to disrupt criminal activities and ensure that profits resulting from criminal activities are not reinvested into the licit economy. Some Member States allow confiscation where there is insufficient evidence for a criminal prosecution, if a court considers on the balance of probabilities that the property is of illicit origin, and also in situations where a suspect or accused person becomes a fugitive to avoid prosecution, is unable to stand trial for other reasons or died before the end of criminal proceedings. This is referred to as non-conviction based confiscation. Provision should be made to enable non-conviction based confiscation in at least the latter, limited, circumstances in all Member States. This is in line with Article 54.1.c) of the United Nations Convention against Corruption, which provides that each State Party is to consider taking the necessary measures to allow confiscation of illicitly acquired property without a criminal conviction, including in cases in which the offender cannot be prosecuted by reason of death, flight or absence.
(12) Odredbo o zaplembi je na splošno mogoče izdati le na podlagi kazenske obsodbe. V nekaterih primerih, tudi če kazenske obsodbe ni mogoče doseči, bi moralo biti še vedno mogoče zapleniti sredstva za namene oviranja kriminalnih dejavnosti in preprečevanja, da se koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi, vložijo v zakonito gospodarstvo. Nekatere države članice dopuščajo zaplembo, kadar ni zadostnih dokazov za kazenski pregon, če sodišče po presoji verjetnosti meni, da je premoženje nezakonitega izvora, in tudi v primerih, ko osumljenec ali obtoženec beži pred pregonom, ne more sodelovati v postopku pred sodiščem iz drugih razlogov ali če je umrl pred koncem kazenskega postopka. V tem primeru gre za zaplembo, ki ne temelji na obsodbi. Določiti bi bilo treba možnost zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, vsaj v zadnjem primeru v omejenih okoliščinah v vseh državah članicah. To je v skladu z členom 54.1.c) Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki določa, da vsaka država pogodbenica preuči možnosti za sprejetje potrebnih ukrepov, da se dovoli odvzem nezakonito pridobljenega premoženja brez kazenske obsodbe, tudi kadar storilca kaznivega dejanja ni mogoče preganjati zaradi smrti, pobega ali odsotnosti.
(13) The practice by a suspected or accused person of transferring property to a knowing third party with a view to avoiding confiscation is common and increasingly widespread. The current Union legal framework does not contain binding rules on the confiscation of property transferred to third parties. Therefore it is becoming increasingly necessary to allow for confiscation of property transferred to third parties, which should normally take place when an accused person does not have property that can be confiscated. It is appropriate to provide for third party confiscation, under certain conditions, following an assessment, based on specific facts, that the confiscation of property of the convicted, suspected or accused person is unlikely to succeed, or in situations where unique objects must be restored to their rightful owner. Furthermore, to protect the interests of bona fide third parties, such confiscation should only be possible if the third party knew or should have known that property was the proceeds of crime or was transferred in order to avoid confiscation and was given for free or transferred in exchange for an amount lower than its market value.
(13) Praksa osumljenca ali obtoženca, da premoženje z namenom izogiba zaplembi prenese na tretjo osebo, ki je s tem seznanjena, je pogosta in vedno bolj razširjena. Veljavni pravni okvir Unije ne vsebuje zavezujočih določb o zaplembi premoženja, prenesenega na tretje osebe. Zato postaja nujno omogočiti zaplembo premoženja, prenesenega na tretje osebe, ki bi jo bilo običajno treba opraviti, če obtoženec nima premoženja, ki se lahko zapleni. Zato je primerno določiti zaplembo sredstev tretji osebi pod določenimi pogoji, in sicer glede na oceno na podlagi določenih dejstev, da zaplemba premoženja obsojenca, osumljenca ali obtoženca verjetno ne bo uspešna, ali v primerih, ko je treba edinstvene predmete vrniti njihovemu zakonitemu lastniku. Poleg tega bi morala biti zaradi zaščite interesov dobrovernih tretjih oseb takšna zaplemba mogoča le, če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da je bilo premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem ali preneseno v izogib zaplembi in je bilo dano neodplačno ali proti plačilu zneska, nižji od njegove tržne vrednosti.
(14) Provisional measures should be provided for in order to ensure that property remains available with a view to possible later confiscation. Such freezing measures should be ordered by a court. In order to prevent the dissipation of property before a freezing order can be issued by a court, the competent authorities in the Member States should be empowered to immediately prohibit the transfer, conversion, disposition or movement of property in danger of being hidden or transferred out of the jurisdiction, on a request for a freezing order with a view of possible later confiscation, pending the determination by a court.
(14) Treba bi bilo določiti začasne ukrepe za zagotovitev, da premoženje ostane na voljo zaradi morebitne poznejše zaplembe. Takšne ukrepe zamrznitve bi moralo odrediti sodišče. Za preprečitev zapravljanja premoženja preden lahko sodišče izda odredbo o zamrznitvi, bi bilo treba pristojne organe v državah članicah pooblastiti za takojšnjo izdajo prepovedi prenosa ali pretvorbe premoženja, razpolaganja ali prometa z njim zaradi nevarnosti, da se premoženje skrije ali prenese izven območja pristojnosti, in sicer na podlagi vloge za izdajo odredbe o zamrznitvi zaradi morebitne poznejše zaplembe, o kateri odloči sodišče.
(15) Suspected or accused persons often hide property throughout the entire duration of criminal proceedings. As a result confiscation orders cannot be executed, leaving those subject to confiscations orders to benefit from their property once they have served their sentence. It is accordingly necessary to enable the determination of the precise extent of the property to be confiscated even after a final conviction for a criminal offence, in order to permit the full execution of confiscation orders when no property or insufficient property was initially discovered and the confiscation order remains unexecuted. Given the limitation of the right to property by freezing orders, such provisional measures should not be maintained longer than necessary to preserve the availability of the property with a view of possible future confiscation. This may require a regular review by the court in order to ensure that their purpose of preventing the dissipation of property remains valid.
(15) Osumljenci ali obtoženci pogosto skrijejo premoženje za ves čas trajanja kazenskega postopka. Posledično odredb o zaplembi ni mogoče izvršiti, zaradi česar osebe, katerih premoženje je predmet odredbe o zaplembi, to premoženje koristijo po prestani kazni. Zato je treba omogočiti, da bo tudi po pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje mogoče natančno določiti obseg premoženja, da se dovoli izvršitev odredb o zaplembi v celoti, če na začetku ni bilo odkrito nobeno premoženje ali je bilo odkrito nezadostno premoženje in odredba o zaplembi ni bila izvršena. Ker odredbe o zamrznitvi omejujejo lastninsko pravico, takšni začasni ukrepi ne bi smeli veljati dlje, kot je to potrebno za ohranitev razpoložljivosti premoženja zaradi morebitne poznejše zaplembe. Zato bo morebiti treba določiti možnost redne sodne presoje, da se zagotovi ohranitev veljavnosti namena odredb o zamrznitvi za preprečitev zapravljanja premoženja.
(16) Property frozen with a view to later confiscation should be managed adequately in order not to lose its economic value. Member States should take the necessary measures including sale or transfer of the property to minimise such losses. Member States should take relevant measures, such as the establishment of national centralised Asset Management Offices or equivalent mechanisms (for example where such functions are decentralised), in order to properly manage the assets frozen before confiscation and preserve their value, pending judicial determination.
(16) S premoženjem, zamrznjenim z namenom poznejše zaplembe, bi bilo treba ustrezno upravljati, da se ne bi zmanjšala njegova tržna vrednost. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, vključno s prodajo ali prenosom premoženja, za zmanjšanje takšnih izgub. Sprejeti bi morale ustrezne ukrepe, kot so ustanovitev nacionalnih centraliziranih uradov za upravljanje premoženja ali vzpostavitev enakovrednih mehanizmov (na primer, če so takšne naloge decentralizirane), za ustrezno upravljanje sredstev, zamrznjenih pred zaplembo, in ohranjanje njihove vrednosti do izdaje sodne odločbe.
(17) Reliable data sources on the freezing and confiscation of the proceeds of crime are scarce. In order to allow for the evaluation of this Directive, it is necessary to collect a comparable minimum set of appropriate statistical data on asset tracing, judicial and asset disposal activities.
(17) Zanesljivi viri podatkov o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, so redki. Da se omogoči ocena te direktive, je treba zbrati primerljive minimalne nize ustreznih statističnih podatkov o sledenju premoženja ter pravosodnih dejavnostih in dejavnostih prodaje premoženja.
(18) This Directive respects the fundamental rights and observes the principles recognised by the Charter of Fundamental Rights of the European Union, and notably the right to property, the right to respect for private and family life, the right to protection of personal data, the right to an effective remedy and to a fair trial, the presumption of innocence and the right of defence, the right not to be tried or punished twice in criminal proceedings for the same criminal offence and the principles of legality and proportionality of criminal offences. This Directive has to be implemented in accordance with these rights and principles.
(18) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti lastninsko pravico, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivega dejanja in kazni. To direktivo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.
(19) The measures provided for in this Directive affect substantially the rights of persons, not only of suspected or accused persons but also of third parties who are not being prosecuted. It is therefore necessary to provide for specific safeguards and judicial remedies in order to guarantee the preservation of their fundamental rights in the implementation of the provisions of this Directive.
(19) Ukrepi, ki so določeni v tej direktivi, bistveno vplivajo na pravice oseb, ne le na pravice osumljencev ali obtožencev, ampak tudi na pravice tretjih oseb, ki se jih kazensko ne preganja. Zato je treba zagotoviti posebna jamstva in pravna sredstva za zagotavljanje ohranitve njihovih temeljnih pravic pri izvajanju določb te direktive.
(20) Since the objective of this Directive, namely facilitating confiscation of property in criminal matters, cannot be sufficiently achieved by the Member States and can be better achieved at Union level, the Union may adopt measures, in accordance with the principle of subsidiarity as set out in Article 5 of the Treaty on European Union. In accordance with the principle of proportionality, as set out in that Article, this Directive does not go beyond what is necessary in order to achieve that objective.
(20) Ker cilja te direktive, in sicer omogočanja zaplembe premoženja v kazenskih zadevah, ni mogoče zadovoljivo uresničiti z ukrepi držav članic in ga je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(21) In accordance with Articles 1 and 2 of the Protocol on the position of the United Kingdom and Ireland in respect of the area of freedom, security and justice, annexed to the Treaty on European Union and to the Treaty on the Functioning of the European Union, [the United Kingdom and Ireland has notified its wish to take part in the adoption and application of this Directive] or [and without prejudice to Article 4 of that Protocol, the United Kingdom and Ireland is not taking part in the adoption of this Directive and is not bound by it or subject to its application.]
(21) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, [sta Združeno kraljestvo in Irska predložila uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe] ali [Združeno kraljestvo in Irska brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča niti se v njiju ne uporablja].
(22) In accordance with Articles 1 and 2 of the Protocol on the position of Denmark annexed to the Treaty on European Union and to the Treaty on the Functioning of the European Union, Denmark is not taking part in the adoption of this Directive and is not bound by it or subject to its application.
(22) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –
HAVE ADOPTED THIS DIRECTIVE:
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
TITLE I
NASLOV 1
OBJECTIVE AND SCOPE
CILJ IN PODROČJE UPORABE
Article 1
Člen 1
Subject matter
Vsebina
This Directive establishes minimum rules on the freezing of property with a view to possible later confiscation and on the confiscation of property in criminal matters.
Ta direktiva določa minimalna pravila o zamrznitvi premoženja za namene morebitne poznejše zaplembe in o zaplembi premoženja v kazenskih zadevah.
Article 2
Člen 2
Definitions
Opredelitev pojmov
For the purpose of this Directive, the following definitions shall apply:
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) ‘proceeds’ means any economic advantage derived from a criminal offence; it may consist of any form of property and includes any subsequent reinvestment or transformation of direct proceeds by a suspected or accused person and any valuable benefits;
(1) „premoženjska korist“ pomeni vsako gospodarsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem; zajema lahko vse oblike premoženja in vključuje vsakršno nadaljnje ponovno vlaganje ali preoblikovanje neposredne premoženjske koristi s strani osumljenca ali obtoženca in vse ugodnosti, ki imajo določeno vrednost;
(2) ‘property’ means property of any description, whether corporeal or incorporeal, movable or immovable, and legal documents or instruments evidencing title or interest in such property;
(2) „premoženje“ pomeni vsakršno premoženje, materialno ali nematerialno, premično ali nepremično, ter pravne dokumente ali listine, ki izkazujejo pravni naslov ali pravni interes na takšnem premoženju;
(3) ‘instrumentalities’ means any property used or intended to be used, in any manner, wholly or in part, to commit a criminal offence or criminal offences;
(3) „pripomočki za kazniva dejanja“ pomenijo katero koli premoženje, ki se uporablja ali ki je na kakršen koli način, v celoti ali delno, namenjeno storitvi kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj;
(4) ‘confiscation’ means a penalty or a measure, ordered by a court following proceedings in relation to a criminal offence resulting in the final deprivation of property;
(4) „zaplemba“ pomeni kazen ali ukrep, o katerem sodišče odloči na koncu postopka v zvezi s kaznivim dejanjem in ki vodi k dokončnemu odvzemu premoženja;
(5) ‘freezing’ means the temporary prohibition of the transfer, destruction, conversion, disposition or movement of property or temporarily assuming custody or control of property;
(5) „zamrznitev“ pomeni začasno prepoved prenosa, uničenja ali preoblikovanja premoženja, razpolaganja ali prometa z njim ali začasen prevzem skrbništva ali nadzora nad premoženjem;
(6) 'criminal offence' means a criminal offence covered by:
(6) „kaznivo dejanje“ pomeni kaznivo dejanje, ki ga določa:
(a) the Convention drawn up on the basis of Article K.3 (2) (c) of the Treaty of the European Union on the fight against corruption involving officials of the European Communities or officials of the Member States of the European Union[48],
(a) Konvencija o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, ki je bila pripravljena na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji[48],
(b) Council Framework Decision 2000/383/JHA of 29 May 2000 on increasing protection by criminal penalties and other sanctions against counterfeiting in connection with the introduction of the euro[49],
(b) Okvirni sklep Sveta 2000/383/PNZ z dne 29. maja 2000 o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura[49],
(c) Council Framework Decision 2001/413/JHA of 28 May 2001 on combating fraud and counterfeiting on non-cash means of payment[50],
(c) Okvirni Sklep Sveta 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001 o boju proti goljufiji in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi,[50]
(d) Council Framework Decision 2002/475/JHA of 13 June 2002 on combating terrorism[51], as amended by Council Framework Decision 2008/919/JHA of 9 December 2008[52],
(d) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu[51], kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2008/919/PNZ z dne 9. decembra 2008[52],
(e) Council Framework Decision 2001/500/JHA of 26 June 2001 on money laundering, the identification, tracing, freezing, seizing and confiscation of instrumentalities and the proceeds of crime[53],
(e) Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem[53],
(f) Council Framework Decision 2003/568/JHA on combating corruption in the private sector[54],
(f) Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ o boju proti korupciji v zasebnem sektorju,[54]
(g) Council Framework Decision 2004/757/JHA of 25 October 2004 laying down minimum provisions on the constituent elements of criminal acts and penalties in the field of illicit drug trafficking[55],
(g) Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami[55],
(h) Council Framework Decision 2005/222/JHA of 24 February 2005 on attacks against information systems[56],
(h) Okvirni sklep Sveta 2005/222/PNZ z dne 24. februarja 2005 o napadih na informacijske sisteme[56],
(i) Council Framework Decision 2008/841/JHA of 24 October 2008 on the fight against organised crime[57],
(i) Okvirni Sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu[57],
(j) Directive 2011/36/EU of 5 April 2011 on preventing and combating trafficking in human beings and protecting its victims, and replacing Council Framework Decision 2002/629/JHA[58],
(j) Direktiva 2011/36/EU z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ[58],
(k) Directive 2011/92/EU of 13 December 2011 on combating the sexual abuse and sexual exploitation of children and child pornography and replacing Council Framework Decision 2004/68/JHA[59].
(k) Direktiva 2011/92/EU z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ[59].
TITLE II
NASLOV II
FREEZING AND CONFISCATION
ZAMRZNITEV IN ZAPLEMBA
Article 3
Člen 3
Conviction based confiscation
Zaplemba na podlagi obsodbe
1. Each Member State shall take the necessary measures to enable it to confiscate, either wholly or in part, instrumentalities and proceeds following a final conviction for a criminal offence.
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje bodisi v celoti bodisi delno zapleni pripomočke za kazniva dejanja in premoženjsko korist.
2. Each Member State shall take the necessary measures to enable it to confiscate property the value of which corresponds to the proceeds following a final conviction for a criminal offence.
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje zapleni premoženje v vrednosti premoženjske koristi.
Article 4
Člen 4
Extended powers of confiscation
Razširjene pristojnosti za zaplembo
1. Each Member State shall adopt the necessary measures to enable it to confiscate, either wholly or in part, property belonging to a person convicted of a criminal offence where, based on specific facts, a court finds it substantially more probable that the property in question has been derived by the convicted person from similar criminal activities than from other activities.
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da bodisi v celoti bodisi delno zapleni premoženje, ki je v lasti osebe, obsojene za kaznivo dejanje, če sodišče na podlagi posebnih dejstev meni, da je bistveno bolj verjetno, da je obsojena oseba zadevno premoženje pridobila iz podobnih kriminalnih dejavnosti, kot pa iz drugih dejavnosti.
2. Confiscation shall be excluded where the similar criminal activities referred to in paragraph 1
2. Zaplemba ni mogoča, če podobne kriminalne dejavnosti iz odstavka 1:
(a) could not be the subject of criminal proceedings due to prescription under national criminal law; or
(a) ne morejo biti predmet kazenskega postopka zaradi zastaranja po nacionalnem kazenskem pravu; ali
(b) have already been subject to criminal proceedings which resulted in the final acquittal of the person or in other cases where the ne bis in idem principle applies.
(b) so že bile predmet kazenskega postopka, v katerem je bila oseba pravnomočno oproščena, ali v drugih primerih, ko velja načelo ne bis in idem.
Article 5
Člen 5
Non-conviction based confiscation
Zaplemba brez obsodbe
Each Member State shall take the necessary measures to enable it to confiscate proceeds and instrumentalities without a criminal conviction, following proceedings which could, if the suspected or accused person had been able to stand trial, have led to a criminal conviction, where:
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da zapleni premoženjske koristi in pripomočke za kaznivo dejanje brez kazenske obsodbe po postopku, v katerem bi bil osumljenec ali obtoženec, če bi lahko sodeloval v postopku, obsojen za kaznivo dejanje, in sicer v primeru:
(a) the death or permanent illness of the suspected or accused person prevents any further prosecution; or
(a) smrti ali kronične bolezni osumljenca ali obtoženca, ki preprečuje nadaljnji kazenski pregon; ali
(b) the illness or flight from prosecution or sentencing of the suspected or accused person prevents effective prosecution within a reasonable time, and poses the serious risk that it could be barred by statutory limitations.
(b) bolezni osumljenca ali obtoženca ali njegovega bega pred kazenskim pregonom ali kaznovanjem, ki preprečuje učinkovit kazenski pregon v razumnem času in pomeni resno tveganje, da bi bil kazenski pregon onemogočen zaradi zastaranja.
Article 6
Člen 6
Confiscation from a third party
Zaplemba sredstev tretji osebi
1. Each Member State shall take the necessary measures to enable it to confiscate:
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da zapleni:
(a) proceeds which were transferred to third parties by a convicted person or on his behalf, or by suspected or accused persons under the circumstances of Article 5, or
(a) premoženjsko korist, ki jo je na tretje osebe prenesel obsojenec ali nekdo v njegovem imenu, ali osumljenec ali obtoženec v okoliščinah iz člena 5, ali
(b) other property of the convicted person, which was transferred to third parties in order to avoid confiscation of property the value of which corresponds to the proceeds.
(b) drugo premoženje obsojenca, ki je bilo preneseno na tretje osebe v izogib zaplembi premoženja, in sicer v vrednosti premoženjske koristi.
2. The confiscation of proceeds or property referred to in paragraph 1 shall be possible where the property is subject to restitution or where
2. Zaplemba premoženjske koristi ali premoženja iz odstavka 1 je mogoča, če je premoženje predmet vračila ali če:
(a) an assessment, based on specific facts relating to the convicted, suspected or accused person, indicates that the confiscation of property of the convicted person, or of the suspected or accused person under the circumstances of Article 5, is unlikely to succeed, and
(a) ocena na podlagi posebnih dejstev v zvezi z obsojencem, osumljencem ali obtožencem kaže, da bo zaplemba premoženja obsojenca, osumljenca ali obtoženca v okoliščinah iz člena 5 verjetno neuspešna, in
(b) the proceeds or property were transferred for free or in exchange for an amount lower than their market value when the third party:
(b) sta bila premoženjska korist ali premoženje prenesena neodplačno ali proti plačilu zneska, ki je nižji od tržne vrednosti, če je tretja oseba:
(i) in the case of proceeds, knew about their illicit origin, or, in the absence of such knowledge, a reasonable person in its position would have suspected that their origin was illicit, based on concrete facts and circumstances;
(i) v primeru premoženjske koristi vedela za njen nezakoniti izvor, ali, če tega ni vedela, če bi razumna oseba na njenem mestu domnevala, da je njen izvor nezakonit, in sicer na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin;
(ii) in the case of other property, knew that it was transferred in order to avoid confiscation of property the value of which corresponds to the proceeds or, in the absence of such knowledge, a reasonable person in its position would have suspected that it was transferred to avoid such confiscation, based on concrete facts and circumstances.
(ii) v primeru drugega premoženja vedela, da je bilo preneseno v izogib zaplembi premoženja v vrednosti premoženjske koristi, ali, če tega ni vedela, če bi razumna oseba na njenem mestu domnevala, da je bilo premoženje preneseno v izogib takšni zaplembi, in sicer na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin.
Article 7
Člen 7
Freezing
Zamrznitev
1. Each Member State shall take the necessary measures to enable it to freeze property in danger of being dissipated, hidden or transferred out of the jurisdiction with a view to possible later confiscation. Such measures shall be ordered by a court.
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo zamrznitev premoženja, za katerega obstaja nevarnost, da se zapravi, skrije ali prenese izven njene pristojnosti, in sicer z namenom morebitne poznejše zaplembe. Take ukrepe odredi sodišče.
2. Each Member State shall take the necessary measures to enable its competent authorities to immediately freeze property when there is a high risk of dissipation, hiding or transfer of that property before a court's decision. Such measures shall be confirmed by a court as soon as possible.
2. Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da lahko njeni pristojni organi zamrznejo premoženje takoj, ko se pojavi velika nevarnost, da se navedeno premoženje pred izdajo sodne odločbe zapravi, skrije ali prenese. Take ukrepe potrdi sodišče, kakor hitro je to mogoče.
Article 8
Člen 8
Safeguards
Zaščitni ukrepi
1. Each Member State shall take the necessary measures to ensure that the persons affected by the measures provided for under this Directive have the right to an effective remedy and that suspects have the right to a fair trial, in order to preserve their rights.
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da se osebam, na katere vplivajo ukrepi iz te direktive, zagotovi in varuje pravica do učinkovitega pravnega sredstva, osumljencem pa pravica do nepristranskega sodišča.
2. Each Member State shall take the necessary measures to ensure that reasons are given for any decision to freeze property, that the decision is communicated to the person affected as soon as possible after its execution and that it remains in force only for as long as it is necessary to preserve the property with a view to future confiscation. Each Member State shall provide for the effective possibility to appeal against the decision to freeze by the persons whose property is affected before a court at any time before a decision on confiscation is taken. Frozen property which is not subsequently confiscated shall be returned immediately to its legitimate owner.
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se odločba o zamrznitvi premoženja obrazloži, da se takoj po izvršbi, ko je to mogoče, pošlje osebi, v zvezi s katero je izdana, in da ostane v veljavi samo, dokler je to potrebno za ohranitev premoženja glede prihodnjih zaplemb. Vsaka država članica osebi, na premoženje katere vpliva odločba o zamrznitvi, pred sprejetjem odločbe o zaplembi zagotovi učinkovito možnost pritožbe zoper to odločbo o zamrznitvi v postopku pred sodiščem. Zamrznjeno premoženje, ki pozneje ni zaplenjeno, je treba takoj vrniti zakonitemu lastniku.
3. Each Member State shall take the necessary measures to ensure that reasons are given for any decision to confiscate and that the decision is communicated to the person affected. Each Member State shall provide for the effective possibility to appeal against the decision to confiscate before a court by the persons whose property is affected.
3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se vsaka odločba o zaplembi obrazloži in da se pošlje osebi, v zvezi s katero je izdana. Vsaka država članica osebi, na premoženje katere vpliva odločba o zaplembi, zagotovi učinkovito možnost pritožbe zoper to odločbo v postopku pred sodiščem.
4. In proceedings referred to in Article 4, the suspected or accused person shall have an effective possibility to contest the probability on the basis of which the property concerned is considered to be proceeds.
4. V postopku iz člena 4 ima osumljenec ali obtoženec učinkovito možnost izpodbijanja domneve, na podlagi katere naj bi bilo zadevno premoženje premoženjska korist.
5. In the cases referred to in Article 5, the person whose property is affected by the decision to confiscate shall be represented by a lawyer throughout the proceedings in order to pursue the rights of the defence of the person relating to the establishment of the criminal offence and to the determination of the proceeds and instrumentalities.
5. V primerih iz člena 5 osebo, na katere premoženje vpliva odločba o zaplembi, zastopa odvetnik ves čas postopka z namenom uveljavljanja njenih pravic obrambe v zvezi z dokazovanjem kaznivega dejanja ter določitvijo premoženjske koristi in pripomočkov za kaznivo dejanje.
6. Where the person whose property is affected is a third party, the person or the person’s lawyer shall be informed of the proceedings that can lead to a decision to confiscate that property and shall be allowed to participate in those proceedings to the extent necessary to effectively preserve the person's rights. That person shall have at least the right to be heard, the right to ask questions and the right to provide evidence before a final decision on confiscation is taken.
6. Kadar je oseba, na katere premoženje vpliva odločba, tretja oseba, se ona ali njen odvetnik obvesti o postopku, v katerem je lahko izdana odločba o zaplembi navedenega premoženja, in se ji dovoli sodelovanje v navedenem postopku v obsegu, ki je potreben za učinkovito varstvo njenih pravic. Ta oseba ima vsaj pravico do izjave, pravico do postavljanja vprašanj in pravico do predložitve dokazov pred sprejetjem pravnomočne odločbe o zaplembi.
Article 9
Člen 9
Determination of the extent of the confiscation and effective execution
Določitev obsega zaplembe in učinkovita izvršba
Each Member State shall take the necessary measures to make it possible to determine the precise extent of the property to be confiscated following a final conviction for a criminal offence or following proceedings as foreseen in Article 5, that has resulted in a decision to confiscate, and to allow further measures to be taken to the extent necessary to effectively execute that decision to confiscate.
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da omogoči določitev natančnega obsega premoženja, ki se zapleni na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje ali postopka iz člena 5, v katerem je bila izdana odločba o zaplembi, in da omogoči sprejetje nadaljnjih ukrepov v obsegu, ki je potreben za učinkovito izvršbo navedene odločbe o zaplembi.
Article 10
Člen 10
Management of frozen property
Upravljanje zamrznjenega premoženja
1. Each Member State shall take the necessary measures, such as the establishment of national centralised offices or equivalent mechanisms, to ensure the adequate management of property frozen with a view of possible later confiscation.
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, kot so ustanovitev nacionalnih centralnih uradov ali vzpostavitev enakovrednih mehanizmov, da zagotovi ustrezno upravljanje premoženja, zamrznjenega za namene morebitne poznejše zaplembe.
2. Each Member State shall ensure that the measures referred to in paragraph 1 optimise the economic value of such property, and shall include the sale or transfer of property which is liable to decline in value.
2. Vsaka država članica zagotovi, da se z ukrepi iz odstavka 1 doseže čim večja gospodarska vrednost takšnega premoženja, in da ukrepi zajemajo tudi prodajo ali prenos premoženja, katerega vrednost se bo verjetno zmanjšala.
TITLE III
NASLOV III
FINAL PROVISIONS
KONČNE DOLOČBE
Article 11
Člen 11
Statistics
Statistični podatki
Member States shall regularly collect and maintain comprehensive statistics from the relevant authorities in order to review the effectiveness of their confiscation systems. The statistics collected shall be sent to the Commission each year and shall include for all criminal offences:
Države članice redno zbirajo in vzdržujejo izčrpne statistične podatke ustreznih organov za pregled učinkovitosti njihovih sistemov zaplembe. Zbrani statistični podatki se pošljejo Komisiji vsako leto in za vsa kazniva dejanja zajemajo naslednje podatke:
(a) the number of freezing orders executed,
(a) število izvršenih odredb o zamrznitvi;
(b) the number of confiscation orders executed,
(b) število izvršenih odredb o zaplembi;
(c) the value of property frozen,
(c) vrednost zamrznjenega premoženja;
(d) the value of property recovered,
(d) vrednost izterjanega premoženja;
(e) the number of requests for freezing orders to be executed in another Member State,
(e) število vlog za izdajo odredbe o zamrznitvi, ki jo je treba izvršiti v drugi državi članici;
(f) the number of requests for confiscation orders to be executed in another Member State,
(f) število vlog za izdajo odredbe o zaplembi, ki jo je treba izvršiti v drugi državi članici;
(g) the value of the property recovered following execution in another Member State,
(g) vrednost premoženja, izterjanega z izvršbo v drugi državi članici;
(h) the value of the property destined to be reused for law enforcement, prevention or social purposes,
(h) vrednost premoženja, namenjenega za ponovno uporabo za namene pregona, preprečevanja ali socialne namene;
(i) the number of cases where confiscation is ordered in correlation with the number of convictions for the criminal offences covered by this Directive,
(i) število zadev, ko je bila zaplemba odrejena, v povezavi s številom obsodb za kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva;
(j) the number of requests for freezing and confiscation orders refused by the courts,
(j) število vlog za izdajo odredbe o zamrznitvi in odredbe o zaplembi, ki so jih sodišča zavrnila;
(k) the number of requests for freezing and confiscation orders not upheld following legal challenges.
(k) število vlog za izdajo odredb o zamrznitvi in odredb o zaplembi, ki niso bile izvršene zaradi uspešne uveljavitve pravnega sredstva.
Article 12
Člen 12
Transposition
Prenos v nacionalno zakonodajo
1. Member States shall bring into force the laws, regulations and administrative provisions necessary to comply with this Directive by … [two years from the date of adoption]. They shall forthwith transmit to the Commission the text of those provisions.
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do … [dve leti od dne sprejetja direktive]. Komisiji nemudoma pošljejo besedilo navedenih predpisov.
When Member States adopt those provisions, they shall contain a reference to this Directive or be accompanied by such a reference on the occasion of their official publication. Member States shall determine how such reference is to be made.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način takega sklicevanja.
2. Member States shall communicate to the Commission the text of the main provisions of national law which they adopt in the field covered by this Directive.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Article 13
Člen 13
Reporting
Poročanje
The Commission shall, by [three years after transposition deadline] submit a report to the European Parliament and the Council, assessing the impact of existing national law on confiscation and asset recovery, accompanied, if necessary, by adequate proposals.
Komisija do [tri leta po roku za prenos v nacionalno zakonodajo] predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem oceni vpliv veljavne nacionalne zakonodaje na področju zaplembe in izterjave, ki mu po potrebi priloži ustrezno predloge.
Article 14
Člen 14
Replacement of Joint Action 98/699/JHA and of Framework Decisions 2001/500/JHA and 2005/212/JHA
Zamenjava Skupnega ukrepa 98/699/PNZ ter okvirnih sklepov 2001/500/PNZ in 2005/212/PNZ
1. Joint Action 98/699/JHA, point (a) of Article 1 and Articles 3 and 4 of Framework Decision 2001/500/JHA, and Articles 1 and 3 of Framework Decision 2005/212/JHA, are hereby replaced in relation to Member States participating in the adoption of this Directive, without prejudice to the obligations of the Member States relating to the time limit for transposition of the Framework Decisions into national law.
1. Skupni ukrep 98/699/PNZ, točka (a) člena 1, člena 3 in 4 Okvirnega sklepa 2001/500/PNZ ter člena 1 in 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ se s to direktivo nadomestijo glede držav članic, ki sodelujejo pri sprejetju te direktive, in sicer brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z rokom za prenos okvirnih sklepov v nacionalno zakonodajo.
2. In relation to Member States participating in the adoption of this Directive, references to the Joint Action and to the provisions of the Framework Decisions referred to in paragraph 1 shall be construed as references to this Directive.
2. Za države članice, ki sodelujejo pri sprejetju te direktive, se sklicevanja na Skupni ukrep in določbe okvirnih sklepov iz odstavka 1 štejejo kot sklicevanja na to direktivo.
Article 15 Entry into force
Člen 15 Začetek veljavnosti
This Directive shall enter into force on the twentieth day following that of its publication in the Official Journal of the European Union.
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Article 16 Addressees
Člen 16 Naslovniki direktive
This Directive is addressed to the Member States in accordance with the Treaties.
Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.
Done at Brussels,
V Bruslju,
For the European Parliament                       For the Council
Za Evropski parlament                                  Za Svet
The President                                                 The President
Predsednik                                                     Predsednik
[1]               United Nations Office on Drugs and Crime, "Estimating illicit financial flows resulting from drug trafficking and other transnational organised crime", October 2011.
[1]               Urad Združenih narodov za droge in kriminal, „Ocena nezakonitih finančnih tokov, ki izhajajo iz prometa s prepovedanimi drogami in iz drugih kaznivih dejanj mednarodnega organiziranega kriminala“, oktober 2011.
[2]               More estimates exist on the value of criminal markets. The global drug trade generated USD 321 billion in 2005 according to the United Nations. Trafficking in human beings is globally worth USD 42.5 billion per year according to the Council of Europe. The global market in counterfeit goods was estimated at up to USD 250 billion per year by the OECD. Corruption in the EU has been estimated to cost as much as 1 % of EU GDP per year.
[2]               Obstaja več ocen o višini prihodkov na trgih kaznivih dejavnosti. Svetovni promet s prepovedanimi drogami je leta 2005 po poročilih Združenih narodov ustvaril 321 milijarde USD prihodkov. Vrednost prihodkov trgovine z ljudmi je po poročilih Sveta Evrope na svetovni ravni vredna 42,5 milijarde USD letno. Prihodke na svetovnem trgu s ponarejenim blagom je OECD ocenil v višini 250 milijard USD letno. Ocenjeno je bilo, da korupcija v EU davkoplačevalce stane 1 odstotek BDP EU letno.
[3]               See Justice and Home Affairs Council Conclusions on confiscation and asset recovery of June 2010, Council document 7769/3/10. For similar statements, see the Executive Summary of the EU Organised Crime Threat Assessment 2011 and the Eurojust Annual Report 2010.
[3]               Glej sklepe Sveta za pravosodje in notranje zadeve o zaplembi in odvzemu premoženjske koristi iz junija 2010, dokument Sveta 7769/3/10. Za podobne izjave glej Oceno nevarnosti organiziranega kriminala v EU za leto 2011 in Letno poročilo Eurojusta za leto 2010.
[4]               See also Council Conclusions on Economic Crisis Prevention and Support for Economic Activity, 23.4.2010 (Council document 7881/10), point 7d.
[4]               Glej tudi točko 7d Sklepov Sveta o preprečevanju gospodarskih kriz in podpori gospodarskim dejavnostim, z dne 23. aprila 2010 (dokument Sveta 7881/10).
[5]               For example, in the United Kingdom an official estimate in 2006 put organised criminal revenue at £15 billion, while in the same year £125 million were recovered by the State, see Home Office (2006) cited in the 2010 Europol Organised Crime Threat Assessment.
[5]               Na primer, v Združenem kraljestvu je bil leta 2006 uradno ocenjeni znesek prihodkov od kaznivih dejanj 15 milijard GBP, istega leta pa je država izterjala 125 milijonov GBP; glej podatke notranjega ministrstva (Home Office (2006)), navedene v Europolovi Oceni nevarnosti organiziranega kriminala za leto 2010.
[6]               "An open and secure Europe serving and protecting the citizens", Council document 17024/09, adopted by the European Council on 10/11 December 2009.
[6]               „Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“, dokument Sveta 17024/09, ki ga je Evropski svet sprejel 10. in 11. decembra 2009.
[7]               Council document 7769/3/10.
[7]               Dokument Sveta 7769/3/10.
[8]               COM(2010) 673 final of 22.11.2010.
[8]               COM(2010) 673 konč. z dne 22. novembra 2010.
[9]               Third party confiscation involves the confiscation of assets that have been transferred by an investigated or convicted person to a third party.
[9]               Zaplemba sredstev tretjim osebam pomeni odvzem premoženjske koristi, ki jo obdolženec ali obsojenec prenese na tretjo osebo.
[10]             Non-conviction based procedures allow the freezing and confiscation of property irrespective of a prior conviction of its owner in a criminal court.
[10]             Postopki, ki ne temeljijo na obsodbah, omogočajo zamrznitev in odvzem premoženjske koristi ne glede na to, ali je bil lastnik v kazenskem postopku obsojen.
[11]             European Parliament Report on organised crime in the European Union, adopted on 25 October 2011, Document A7-0333/2011 [provisional reference].
[11]             Poročilo Evropskega parlamenta o organiziranem kriminalu v Evropski uniji, sprejeto 25. oktobra 2011, dokument A7-0333/2011 [začasni sklic].
[12]             "Proceeds of organised crime - Ensuring that 'crime does not pay'", COM (2008) 766 final of 20.11.2008.
[12]             „Premoženjske koristi, pridobljene z organiziranim kriminalom – Zagotovitev, da ,se kriminal ne splača‘“, COM(2008) 766 konč. z dne 20. novembra 2008.
[13]             OJ L 182 of 05.07.2001.
[13]             UL L 182, 5.7.2001.
[14]             Value confiscation involves the confiscation of an amount of money equivalent to the value of the proceeds of a crime.
[14]             Zaplemba vrednosti vključuje zaplembo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
[15]             OJ L 68/49 of 15.3.2005.
[15]             UL L 68, 15.3.2005, str. 49.
[16]             Extended confiscation involves the confiscation of assets which go beyond the direct proceeds of a crime so that there is no need to establish a connection between suspected criminal assets and a specific criminal conduct.
[16]             Razširjena zaplemba zajema zaplembo sredstev, ki presega le neposredno premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, tako da ni treba ugotavljati povezave med sredstvi, domnevno pridobljenimi s kaznivim dejanjem, in določenim kaznivim ravnanjem.
[17]             OJ L 196/45 of 2.8.2003.
[17]             UL L 196, 02.08.2003, str. 45.
[18]             OJ L 328/59 of 24.11.2006.
[18]             UL L 328, 24.11.2006, str. 59.
[19]             OJ L 332/103 of 18.12.2007.
[19]             UL L 332, 18.12.2007, str. 103.
[20]             COM(2011) 307, 308 and 309 and C(2011) 3673 final of 6.6.2011.
[20]             COM (2011), 307, 308 in 309 ter C(2011) 3673 konč. z dne 6. junija 2011.
[21]             COM(2011) 376 final of 24.6.2011.
[21]             COM(2011) 376 konč. z dne 24. junija 2011.
[22]             COM(2010)2020 final of 3.3.2010. See also Council Conclusions on Economic Crisis Prevention and Support for Economic Activity, 23.4.2010 (Council document 7881/10), point 7d.
[22]             COM(2010) 2020 konč. z dne 3. marca 2010. Glej tudi točko 7d Sklepov Sveta o preprečevanju gospodarskih kriz in podpori gospodarskim dejavnostim, z dne 23. aprila 2010 (dokument Sveta 7881/10).
[23]             (COM(2011) 135 final) of 17.3.2011.
[23]             COM(2011) 135 konč. z dne 17. marca 2011.
[24]             (COM(2011) 293 final) of 26.5.2011.
[24]             COM(2011) 293 konč. z dne 26. maja 2011.
[25]             Directive 2005/60/EC of 26 October 2005 on the prevention of the use of the financial system for the purpose of money laundering and terrorist financing, OJ L 309/15 of 25.11.2005.
[25]             Direktiva 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
[26]             This network (CARIN), supported by the Commission and by Europol, is an international network of asset recovery practitioners which includes experts (one law enforcement and one judicial contact point) from over 50 countries and jurisdictions, including 26 EU Member States. Its objectives are the exchange of best practices and the improvement of inter-agency cooperation in cross-border asset recovery matters.
[26]             Ta mreža (CARIN), ki jo podpirata Komisija in Europol, je mednarodna mreža strokovnih delavcev na področju odvzema premoženjske koristi, ki vključuje strokovnjake (po eno kontaktno osebo za kazenski pregon in za pravosodje) iz več kot 50 držav in pravnih sistemov, tudi iz 26 držav članic EU. Njena cilja sta izmenjava najboljših praks in izboljšava sodelovanja med institucijami na področju čezmejnih vprašanj glede odvzema premoženjske koristi.
[27]             For example the Commission services held several bilateral meetings with representatives of the FLARE (Freedom, Legality and Rights in Europe) Network and their associated networks.
[27]             Na primer, službe Komisije so organizirale več dvostranskih srečanj s predstavniki mreže FLARE (svoboda, zakonitost in pravice v Evropi) ter z njo povezanih mrež.
[28]             For example the Centres of Excellence for Asset Recovery Training (CEART) Seminar and the Eurojust Strategic Seminar held in 2010.
[28]             Na primer, seminar središč odličnosti za usposabljanje na področju odvzema premoženjskih koristi (CEART) in strateški seminar Eurojusta iz leta 2010.
[29]             Notably Recommendation 4 of the FATF Recommendations as revised in February 2012.
[29]             Zlasti Priporočilo št. 4 priporočil skupine FATF, kot je bilo spremenjeno februarja 2012.
[30]             Framework Service Contract No JLS/2010/EVAL/FW/001/A1, Study for an Impact Assessment on a proposal for a new legal framework on the confiscation and recovery of criminal assets.
[30]             Okvirna pogodba o storitvah št. JLS/2010/EVAL/FW/001/A1, Študija za oceno učinka o predlogu novega pravnega okvira za zaplembo in odvzem sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, (Study for an Impact Assessment on a proposal for a new legal framework on the confiscation and recovery of criminal assets).
[31]             "Assessing the effectiveness of EU Member States' practices in the identification, tracing, freezing and confiscation of criminal assets", available at
[31]             Študija „Ocenjevanje učinkovitosti praks držav članic EU v zvezi z identifikacijo, sledenjem, zamrznitvijo, zasegom in zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem“, dostopna na:
                http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/crime/crime_confiscation_en.htm
                http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/crime/crime_confiscation_en.htm.
[32]             Report from the Commission pursuant to Article 6 of the Council Framework Decision of 24 February 2005 on Confiscation of Crime-related Proceeds, Instrumentalities and Property (2005/212/JHA), COM(2007) 805 final of 17.12.2007.
[32]             Poročilo Komisije na podlagi člena 6 Okvirnega sklepa Sveta z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji (2005/212/PNZ), COM(2007) 805 konč. z dne 17. decembra 2007.
[33]             Report from the Commission based on Article 14 of the Council Framework Decision 2003/577/JHA of 22 July 2003 on the execution in the European Union of orders freezing property or evidence, COM(2008) 885 final of 22.12.2008.
[33]             Poročilo Komisije na podlagi člena 14 Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji, COM(2008) 885 konč. z dne 22. decembra 2008.
[34]             Report from the Commission pursuant to Article 22 of the Council Framework Decision 2006/783/JHA of 6 October 2006 on the application of the principle of mutual recognition to confiscation orders, COM(2010) 428 final of 23.8.2010.
[34]             Poročilo Komisije na podlagi člena 22 Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi, COM(2010) 428 konč. z dne 23. avgusta 2010.
[35]             Report from the Commission based on Article 8 of the Council Decision 2007/845/JHA of 6 December 2007 concerning cooperation between Asset Recovery Offices of the Member States in the field of tracing and identification of proceeds from, or other property related to, crime, COM(2011) 176 final of 12.4.2011.
[35]             Poročilo Komisije na podlagi člena 8 Sklepa Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji, COM(2011) 176 konč. z dne 12. aprila 2011.
[36]             Framework Decision 2008/841/JHA of 24 October 2008 on the fight against organised crime, OJ L 300/42 of 11.11.2008.
[36]             Okvirni sklep 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).
[37]             See references in footnote 2.
[37]             Glej sklice v opombi 2.
[38]             Judgment Raimondo vs Italy of 22 February 1994.
[38]             Sodba Raimondo proti Italiji z dne 22. februarja 1994.
[39]             Judgment Walsh v. Director of the Asset Recovery Agency (United Kingdom) (2005).
[39]             Sodba Walsh proti direktorju agencije Asset Recovery Agency (Združeno kraljestvo) (2005).
[40]             Final report of the Italian project on "Confiscation: Legal issues and international cooperation" developed within the Criminal Legal Affairs SubGroup (CLASG) of the G8 Roma-Lyon Group.
[40]             Končno poročilo italijanskega projekta z naslovom „Zaplemba: pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje“, pripravljeno v podskupini za kazenskopravne zadeve (CLASG) skupine Lyon-Rim G8.
[41]             OJ C , , p. .
[41]             UL C, , str..
[42]             OJ C , , p. .
[42]             UL C, , str..
[43]             "An open and secure Europe serving and protecting the citizens", Council document 17024/09, adopted by the European Council on 10/11 December 2009.
[43]             „Odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“, dokument Sveta 17024/09, ki ga je Evropski svet sprejel 10. in 11. decembra 2009.
[44]             OJ L 182, 5.7.2001, p. 1.
[44]             UL L 182, 05.07.2001, str. 1.
[45]             OJ L 196, 2.8.2003, p. 45.
[45]             UL L 196, 02.08.2003, str. 45.
[46]             OJ L 68, 15.3.2005, p. 49.
[46]             UL L 68, 15.03.2005, str. 49.
[47]             OJ L 328, 24.11.2006, p. 59.
[47]             UL L 328, 24.11.2006, str. 59.
[48]             OJ C 195, 25.6.1997, p.2.
[48]             UL C 195, 25.6.1997, str. 2.
[49]             OJ L 140, 14.6.2000, p.1.
[49]             UL L 140, 14.06.2000, str. 1.
[50]             OJ L 149, 2.6.2001, p.1.
[50]             UL L 149, 02.06.2001, str. 1.
[51]             OJ L 164, 22.6.2002, p.3.
[51]             UL L 164, 22.6.2002, str. 3.
[52]             OJ L 330, 9.12.2008, p.21.
[52]             UL L 330, 9.12.2008, str. 21.
[53]             OJ L 182 of 5.7.2001, p.1.
[53]             UL L 182, 5.7.2001, str. 1.
[54]             OJ L 192, 31.7.2003, p.54.
[54]             UL L 192, 31.7.2003, p.54.
[55]             OJ L 335, 11.11.2004, p.8.
[55]             UL L 335, 11.11.2004., str. 8.
[56]             OJ L 69, 16.3.2005, p.67.
[56]             UL L 69, 16.3.2005, str. 67.
[57]             OJ L 300, 11.11.2008, p.42.
[57]             UL L 300, 11.11.2008, str. 42.
[58]             OJ L 101, 15.4.2011, p.1.
[58]             UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
[59]             OJ L 335, 17.12.2001, p. 1.
[59]             UL L 335, 17. 12. 2001, str. 1.
Top


Managed by the Publications Office