[pic] | EUROPEAN COMMISSION |

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Brussels, 19.7.2010

Bruselj, 19.7.2010

COM(2010)390 final

COM(2010)390 konč.

COMMISSION REPORT TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

on the implementation of the European Agenda for Culture

o izvajanju evropske agende za kulturo

SEC(2010)904

SEC(2010)904

COMMISSION REPORT TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

on the implementation of the European Agenda for Culture

o izvajanju evropske agende za kulturo

INTRODUCTION

UVOD

Culture lies at the heart of the European project and is the anchor on which the European Union's "unity in diversity" is founded. The combination of respect for cultural diversity and the ability to unite around shared values has guaranteed the peace, prosperity and solidarity the EU enjoys. In today's globalising world, culture can make a unique contribution to a European Strategy for smart, sustainable and inclusive growth, promoting stability, mutual understanding and cooperation worldwide.

Kultura je v središču evropskega projekta in temelj „združenosti v različnosti“ Evropske unije. Spoštovanje kulturne raznolikosti v povezavi z zmožnostjo združevanja na podlagi skupnih vrednot je zagotovilo mir, blaginjo in solidarnost, ki jih EU uživa. V današnjem globaliziranem svetu lahko kultura edinstveno prispeva k evropski strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter pri tem spodbudi stabilnost, medsebojno razumevanje in sodelovanje po svetu.

The adoption of the European Agenda for Culture[1] in 2007 opened a new chapter of cooperation on culture policy at European level. For the first time, all partners – European institutions, Member States and culture civil society – were invited to pool their efforts on explicitly defined shared goals, which were endorsed by the Council[2]:

S sprejetjem evropske agende za kulturo[1] leta 2007 se je odprlo novo poglavje v sodelovanju na področju kulturne politike na evropski ravni. Prvič se je zgodilo, da so bili vsi parterji – evropske institucije, države članice in civilna družba na področju kulture – povabljeni, da združijo moči za dosego jasno opredeljenih skupnih ciljev, ki jih je podprl Svet[2]:

- promotion of cultural diversity and intercultural dialogue

– pospeševanje kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga,

- promotion of culture as a catalyst for creativity

– pospeševanje kulture kot pobudnice ustvarjalnosti in

- promotion of culture as a vital element in the EU's international relations

– pospeševanje kulture kot bistvenega sestavnega dela mednarodnih odnosov Evropske unije.

In order to support cooperation, the Agenda also introduced working methods new to the field of culture:

Z agendo sta bili poleg tega za podporo sodelovanju uvedeni novi delovni metodi na področju kulture:

- an Open Method of Coordination (OMC) for closer Member State cooperation on the priorities identified in the Council Workplan for Culture 2008-2010[3],

– odprta metoda koordinacije za tesnejše sodelovanje držav članic pri prednostnih nalogah, opredeljenih v delovnem načrtu Sveta za področje kulture 2008–2010[3],

- a more structured dialogue with civil society in the field of culture through various platforms for discussion and exchange.

– bolj strukturiran dialog s civilno družbo na področju kulture v okviru različnih platform za razpravo in izmenjavo.

Purpose of this report

Namen tega poročila

This report examines progress at European and national levels towards the three objectives of the Agenda and assesses first experiences of the new working methods, drawing upon the national reports submitted by Member States and the work of the OMC groups[4] and platforms[5]. In the light of this analysis, the Commission has drawn the conclusions presented in sections 3.1.2 and 3.2.2.

To poročilo obravnava napredek pri doseganju treh ciljev agende na evropski in nacionalni ravni ter ocenjuje prve izkušnje z novima delovnima metodama, pri tem pa črpa iz nacionalnih poročil, ki so jih predložile države članice, ter dela v okviru skupin odprte metode koordinacije[4] in platform[5]. Na podlagi te analize je Komisija pripravila sklepe, predstavljene v oddelkih 3.1.2 in 3.2.2.

Progress in making sure that culture aspects are properly taken into account in relevant EU policies ("mainstreaming") is highlighted above all in the Staff Working Paper which accompanies this report.

Napredek pri zagotavljanju, da se vidik kulture primerno upošteva v ustreznih politikah EU („mainstreaming“), je poudarjen zlasti v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu poročilu.

PROGRESS TOWARDS THE AGENDA OBJECTIVES

NAPREDEK PRI DOSEGANJU CILJEV AGENDE

Agenda objective 1: Promotion of cultural diversity and intercultural dialogue

Cilj agende 1: pospeševanje kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga

Progress can be highlighted in many areas.

Napredek je bil dosežen na mnogih področjih.

The 2008 European Year of Intercultural Dialogue[6] focused on both awareness-raising and on developing the policy debate on intercultural dialogue. New policies and structures are a legacy of the Year in a number of Member States, while at EU level political agreement was reached on the need to promote intercultural competences[7] and on the role of intercultural dialogue in external relations[8]. The Platform for Intercultural Europe published, and continues to promote, the "Rainbow Paper" of civil society recommendations.

Evropsko leto medkulturnega dialoga 2008[6] se je osredotočilo na ozaveščanje in spodbujanje orientacijske razprave o medkulturnem dialogu. Zapuščina tega leta so nove politike in strukture v številnih državah članicah, na ravni EU pa je bil dosežen politični sporazum o potrebi po spodbujanju medkulturnih zmožnosti[7] in o vlogi medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih[8]. Platforma za medkulturno Evropo je objavila „mavrično knjigo“ s priporočili civilne družbe in ta dokument še nadalje promovira.

Improving the conditions for the mobility of artists and other culture professionals has been tackled both by an OMC group focusing on obstacles to mobility and how to tackle them, for example through improved information systems, and on the role of intermediary organisations, and through an ongoing 3 million euro dedicated pilot project, which develops and tests new ideas on mobility support[9].. The Commission is also conducting a broader exercise aimed at tackling all obstacles European citizens encounter when they exercise their rights as Union citizens in all aspects of their daily lives, and will issue a Report on Citizenship later this year.

Vprašanje izboljšanja pogojev za mobilnost umetnikov in ostalih kulturnih delavcev je bilo obravnavano v okviru skupine odprte metode koordinacije, ki se je osredotočila na ovire za mobilnost in možne rešitve za njihovo odstranitev, na primer z izboljšanimi informacijskimi sistemi, in na vlogo posredniških organizacij, ter v okviru tekočega pilotnega projekta, ki razvija in preskuša nove ideje za podporo mobilnosti in mu je bilo namenjenih 3 milijone EUR[9]. Komisija poleg tega vodi širši projekt za odpravo vseh ovir, s katerimi se srečujejo evropski državljani pri uveljavljanju svojih pravic kot državljani Unije v vseh vidikih svojega vsakdanjega življenja, ter bo izdala poročilo o državljanstvu pozneje to leto.

Denmark's new DIVA artist-in-residence programme supports incoming artists in the visual arts, music, literature and performing arts. A programme for Danish artists wishing to work abroad is in the pipeline. The new Czech programme for creative or study efforts supports mobility for the purpose of new creations.

Novi program za rezidenčne umetnike DIVA na Danskem podpira gostujoče umetnike v vizualnih umetnostih, glasbi, literaturi in uprizoritvenih umetnostih. Pripravlja se program za danske umetnike, ki želijo delati v tujini. Novi program za ustvarjalne ali študijske projekte na Češkem podpora mobilnost za namene novih stvaritev.

The OMC group on mobility of collections has made a thorough comparison of practices in several fields, including incentives and obstacles to lending. A Commission study on the prevention and fight against illicit trafficking of cultural goods is underway. A pilot project to explore the development of a cultural heritage alert network has been launched in 2010 by the European Parliament.

Skupina odprte metode koordinacije za mobilnost zbirk je opravila temeljito primerjavo med praksami na več področjih, vključno s spodbudami in ovirami pri posojanju del. Komisija pripravlja študijo o preprečevanju nezakonitega trgovanja s kulturnimi dobrinami in boju proti njemu. Evropski parlament je leta 2010 sprožil pilotni projekt za preučitev mreže za hitro opozarjanje na področju kulturne dediščine.

The Netherlands runs an awareness raising campaign against illicit trafficking of cultural goods, tailored for four target groups: the art trade, the general public, heritage institutions and law enforcement agencies. A government programme in Cyprus supports transfer and exhibition costs for both incoming and outgoing works of art.

Nizozemska izvaja kampanjo ozaveščanja proti nezakonitemu trgovanju s kulturnimi dobrinami, ki se osredotoča na štiri ciljne skupine: trgovino z umetninami, širšo javnost, institucije, pristojne za dediščino, in organe kazenskega pregona. Državni program na Cipru podpira stroške za prevoz in razstave gostujočih umetniških del, ki prihajajo v državo ali odhajajo v tujino.

Synergies between education and culture have been the focus of one OMC group and a topic for the Platform on Access to Culture. At European level, policy conclusions on promoting a creative generation[10] recognise that cultural expression and access to culture have a vital role in developing the creativity of children and young people.

Ena izmed skupin odprte metode koordinacije se je osredotočila na sinergije med izobraževanjem in kulturo . Ta tema je bila obravnavana tudi v okviru platforme o dostopu do kulture. Na evropski ravni sklepi politike o spodbujanju ustvarjalne generacije[10] priznavajo, da imata kulturna vzgoja in dostop do kulture bistveno vlogo pri razvoju ustvarjalnosti otrok in mladine.

Slovenia adopted National Guidelines for Culture and Arts Education. Sweden's Creative Schools initiative to promote collaboration between schools and the cultural sector has been taken up by 97% of municipalities. The education directorate of each Greek municipality includes the post of Head of Cultural Affairs with the remit of reinforcing education-culture links. Belgium's (Flemish Community) "Dynamo3" programme encourages schools to develop a long-term vision on arts and culture education.

Slovenija je sprejela nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo. Na Švedskem je bila pobuda „Ustvarjalne šole“, katere namen je spodbuditev sodelovanja med šolami in kulturnim sektorjem, uvedena v 97 % občinah. Direktorat za izobraževanje v vsaki grški občini obsega mesto vodje sektorja za kulturne zadeve, katerega namen je okrepitev povezav med izobraževanjem in kulturo. Program „Dinamo3“ v Belgiji (flamska skupnost) spodbuja šole k razvoju dolgoročne vizije vzgoje na področju umetnosti in kulture.

The Commission's 2008 Communication on " Multilingualism : an asset for Europe and a shared commitment", set out what needs to be done to turn linguistic diversity into an asset for solidarity and prosperity. Two structured dialogue platforms involving business and civil society have since been created.

V svojem sporočilu iz leta 2008 „ Večjezičnost : prednost Evrope in skupna zaveza“ je Komisija predstavila, kaj je treba storiti, da se jezikovna raznolikost pretvori v prednost za solidarnost in blaginjo. Od takrat sta bili vzpostavljeni dve platformi za strukturirani dialog, ki vključujeta podjetja in civilno družbo.

In the broad field of access to culture, digitisation has also been an area of progress. Europeana was launched in 2008. The Commission has announced new measures for promoting digitisation and on line accessibility of cultural heritage in the framework of the Digital Agenda for Europe.

Na širšem področju dostopa do kulture je bil dosežen napredek tudi pri digitalizaciji. Europeana je bila uvedena leta 2008. Komisija je v okviru evropske digitalne agende napovedala nove ukrepe za spodbuditev digitalizacije in spletnega dostopa do kulturne dediščine.

Estonia's Digital Cultural Heritage Strategy 2007-2010 includes a range of e-services to make heritage more accessible, including cooperation between the national archives, the national library, public broadcasting and museums.

Estonska strategija za digitalizacijo kulturne dediščine 2007–2010 obsega vrsto spletnih storitev za boljši dostop do dediščine ter vključuje sodelovanje med državnimi arhivi, nacionalno knjižnico, javno radiotelevizijo in muzeji.

Regarding media literacy , understood as the ability to access and critically evaluate media contents, a 2009 Commission Recommendation calls for Member States and the media industry to increase people's awareness of the many forms of media messages they encounter. Follow-up work is underway through the MEDIA 2007 programme and MEDIA International preparatory action.

V zvezi z medijsko pismenostjo , razumljeno kot zmožnost dostopa do medijev in kritičnega ovrednotenja njihovih vsebin, priporočilo Komisije iz leta 2009 poziva države članice in medijsko industrijo k izboljšanju ozaveščenosti ljudi o množici oblik medijskih sporočil, s katerimi se srečujejo. Delo se nadaljuje v okviru programa MEDIA 2007 in mednarodnega pripravljalnega ukrepa MEDIA.

Portugal has introduced a copyright literacy programme for schools, aiming to reinforce young people's understanding of the value of creation and cultural diversity. Slovakia has adopted a media education concept prepared in cooperation with civil society, education and media institutions.

Portugalska je uvedla program ozaveščanja o avtorskih pravicah za šole, katerega namen je okrepiti razumevanje pomena ustvarjanja in kulturne raznolikosti med mladimi. Slovaška je sprejela pojem medijske vzgoje, ki je bil pripravljen v sodelovanju s civilno družbo ter z izobraževalnimi in medijskimi institucijami.

Also with a view to promoting access to culture, the Commission has proposed a European Heritage Label[11] to build on the current intergovernmental initiative. The Label would highlight sites that celebrate and symbolise European integration, ideals and history. Award would be based on criteria including the educational dimension of sites, especially for young people.

Komisija je za zagotovitev boljšega dostopa do kulture predlagala tudi znak evropske dediščine[11] na podlagi sedanje medvladne pobude. Njegov namen bi bil poudariti pomen krajev, ki slavijo in simbolizirajo evropsko združevanje, ideale in zgodovino. Med merili za podelitev nagrade bi bila tudi izobraževalna razsežnost krajev, zlasti za mlade ljudi.

Agenda objective 2: Promoting culture as a catalyst for creativity

Cilj agende 2: pospeševanje kulture kot pobudnice ustvarjalnosti

Cooperation has focused on cultural and creative industries (CCIs) and the contribution of strategic investment in culture to regional and local development. At both European and national levels, the potential of culture to foster creativity and innovation, and so to contribute to an environment favourable to growth and jobs, is increasingly in the spotlight, as confirmed by Council Conclusions on Culture as a Catalyst for Creativity and Innovation[12].

Sodelovanje se je osredotočilo na kulturne in ustvarjalne industrije ter na prispevek strateških naložb v kulturo k regionalnemu in lokalnemu razvoju. Na evropski in nacionalni ravni je potencial kulture za pospeševanje ustvarjalnosti in inovativnosti , s čemer se spodbuja okolje, ugodno za rast in delovna mesta, vedno bolj v središču pozornosti, kot je bilo potrjeno v Sklepih Sveta o kulturi, ki spodbuja ustvarjalnost in inovativnost[12].

Poland's "Culture Counts!" campaign highlights the role of culture both in the economy and in broader society. Italy's 2009 White Paper on Creativity explores a model of creativity and cultural production and proposes actions to boost creativity.

Kampanja „Kultura šteje!“ na Poljskem izpostavlja pomen, ki ga ima kultura za gospodarstvo in širšo družbo. V Italiji bela knjiga o ustvarjalnosti iz leta 2009 preučuje model ustvarjalnosti in kulturno dejavnost ter obsega predloge ukrepov za okrepitev ustvarjalnosti.

The 2009 European Year of Creativity and Innovation also explored the ways in which culture generates both economic and social innovation. The Manifesto of the Ambassadors of the Year[13] emphasises the creativity which can be generated by building bridges between art, philosophy, science and business.

Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti 2009 je prav tako preučilo načine, kako lahko kultura spodbudi gospodarsko in družbeno inovativnost. V okviru manifesta ambasadorjev za to leto[13] je bila poudarjena ustvarjalnost, ki lahko nastane s povezovanjem umetnosti, filozofije, znanosti in podjetij.

Several studies conducted on behalf of the Commission fed into the debate, notably the 2009 study on the impact of culture on creativity, the 2010 study on entrepreneurship in CCIs and the thematic report by Eurydice on Arts and Cultural Education at School in Europe.

Več študij , pripravljenih v imenu Komisije, je prispevalo k razpravi, zlasti študija iz leta 2009 o učinku kulture na ustvarjalnost, študija iz leta 2010 o podjetništvu v kulturnih in ustvarjalnih industrijah ter tematsko poročilo Eurydice o kulturno-umetniški vzgoji v šoli v Evropi.

CCIs have been a particular focus of attention, culminating at EU level with the publication in April 2010 of a Green Paper on how to create an environment in which this sector can fulfil its potential to contribute to smart, sustainable and inclusive growth. The Green Paper draws strongly on the work of both the OMC group and platform on CCIs to frame a consultation on issues such as access to finance, the skills needs of creative entrepreneurship, and innovative partnerships with other economic sectors[14].

Kulturne in ustvarjalne industrije so bile deležne posebne pozornosti, na ravni EU pa je bila aprila 2010 objavljena zelena knjiga, kako ustvariti okolje, v katerem lahko ta sektor uresniči svoj potencial in prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Zelena knjiga v veliki meri črpa iz dela, opravljenega v okviru skupine odprte metode koordinacije in platforme o kulturnih in ustvarjalnih industrijah, in usmerja posvetovanje o vprašanjih, kot so dostop do financiranja, o potrebah po znanju in spretnostih za ustvarjalno podjetništvo ter ustvarjalno partnerstvo z drugimi gospodarskimi sektorji[14].

In October 2009, a reflection paper on the challenge of creating a European Digital Single Market for creative content like books, music, films or video games was published, analysing the obstacles to the free circulation of creative content on the Internet and launching a public consultation on some possible measures to create a genuine Single Market.

Oktobra 2009 je bil objavljen dokument za razmislek o izzivu vzpostavitve enotnega evropskega digitalnega trga za ustvarjalne vsebine, kot so knjige, glasba, filmi ali video igrice. V okviru tega dokumenta so bile analizirane ovire za prosti promet ustvarjalnih vsebin na spletu, poleg tega pa je bilo sproženo javno posvetovanje o nekaterih možnih ukrepih za vzpostavitev resnično enotnega trga.

The 2008 Creative Britain Strategy addresses the key issues for government intervention in the creative industries: skills and talent, innovation, intellectual property and supporting creative businesses. Lithuania's new Strategy for the Development of Creative Industries includes support for the national network of Creative Industries Incubators. Finland's Development Strategy for the Creative Economy addresses employment, entrepreneurship and product development in the creative industries sector.

Strategija „Ustvarjalna Britanija“ iz leta 2008 obravnava ključne vidike državnega ukrepanja na področju ustvarjalnih industrij: znanja, spretnosti in nadarjenost, inovativnost, intelektualna lastnina in podpora ustvarjalnim podjetjem. Nova strategija za razvoj ustvarjalnih industrij v Litvi obsega podporo nacionalni mreži inkubatorjev ustvarjalnih industrij. Finska strategija za razvoj ustvarjalnega gospodarstva obravnava zaposlovanje, podjetništvo in razvoj izdelkov v sektorju ustvarjalnih industrij.

The contribution of culture to local and regional development is also increasingly recognised. 6 billion euros of cohesion funding have been allocated to culture for 2007-2013 covering protection and preservation of cultural heritage, development of cultural infrastructure, and support for cultural services. Further funding is allocated under headings such as tourism, urban regeneration, SME promotion and information society. A study explores the contribution of culture to local and regional development and will include a practical tool for policy makers at regional and local levels and cultural operators. Preparation of the future cohesion policy, to run from 2014, should draw lessons from projects and studies to design instruments which release the full potential of the cultural sphere, and particularly that of the creative industries. Cultural and creative sectors should be mainstreamed in integrated regional or city development strategies, in partnership between public authorities representing different policy areas and relevant civil society representatives.

Vedno bolj se priznava prispevek kulture k lokalnemu in regionalnemu razvoju . Kulturi je bilo za obdobje 2007–2013 iz kohezijskih sredstev dodeljenih šest milijard EUR za zaščito in ohranitev kulturne dediščine ter za razvoj infrastrukture in podporo storitvam na področju kulture. Dodatna sredstva so dodeljena pod postavkami, kot so turizem, prenova mest, pospeševanje MSP in informacijska družba. Študija preučuje prispevek kulture k lokalnemu in regionalnemu razvoju ter bo vključila praktično orodje za oblikovalce politik na regionalni in lokalni ravni ter nosilce kulturne dejavnosti. V okviru priprav na prihodnjo kohezijsko politiko, ki bo veljala od leta 2014 dalje, bi bilo treba upoštevati izkušnje s projekti in študijami ter oblikovati instrumente, ki bodo uporabili celoten potencial kulturne sfere, zlasti potencial ustvarjalnih industrij. Kulturni in ustvarjalni sektorji bi morali biti vključeni v celostne strategije za razvoj regij ali mest ter partnerstva med javnimi organi z različnih področij politike in ustrezni predstavniki civilne družbe.

Ireland's Cultural Tourism Initiative was launched in 2009 to improve collaboration between arts, culture and tourism spheres. The Romanian Ministry of Culture's new specialist unit on cultural tourism is promoting interservice cooperation to exploit the full potential of tangible and intangible heritage.

Namen pobude „Cultural Tourism“ na Irskem, ki se je začela leta 2009, je izboljšati sodelovanje med umetnostjo, kulturo in turizmom. Nova specializirana služba za kulturni turizem na romunskem ministrstvu za kulturo spodbuja medsektorsko sodelovanje za izrabo polnega potenciala materialne in nematerialne dediščine.

Developing methodologies for producing harmonised cultural statistics has proven to be a challenge to address through the OMC process. Since September 2009, Eurostat supports a network of national statistical services cooperating together. Over two years this network, coordinated by the Ministry of Culture of Luxembourg, will tackle the methodological framework of cultural statistics; CCIs; public and private expenditure on culture; and cultural participation and the social impact of culture.

Razvoj metodologij za uskladitev statističnih podatkov na področju kulture se je izkazal za izziv, ki bi ga bilo primerno obravnavati v okviru procesa odprte metode koordinacije. Eurostat od septembra 2009 podpira mrežo za sodelovanje med nacionalnimi statističnimi uradi. V okviru te mreže, ki jo usklajuje luksemburško ministrstvo za kulturo, se bodo v dveh letih obravnavale teme, kot so metodološki okvir za statistične podatke s področja kulture, kulturne in ustvarjalne industrije, javna in zasebna poraba za kulturo, udeležba v kulturi in družbeni učinki kulture.

Agenda objective 3: Promoting culture as a vital element in the EU's international relations

Cilj agende 3: pospeševanje kulture kot bistvenega sestavnega dela mednarodnih odnosov Evropske unije

As Party to the UNESCO Convention on the Protection and the Promotion of the Diversity of Cultural Expressions[15], the EU is committed to integrating the cultural dimension as an element in its relations with partner countries and regions.

EU je kot podpisnica Unescove Konvencije o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja[15] zavezana vključevanju kulturne razsežnosti kot sestavnega dela v svoje odnose s partnerskimi državami in regijami.

Since the adoption of the Agenda, a new strategic framework for culture in the EU's external relations has emerged. Culture is increasingly perceived as a strategic factor of political, social and economic development. New initiatives have mobilised increased financial resources; since 2007 more than 100 million euro have been earmarked for culture in third countries and regional cooperation.

Od sprejetja agende je EU pridobila nov strateški okvir za kulturo v svojih zunanjih odnosih. Kultura vse bolj velja za strateški dejavnik v političnem, družbenem in gospodarskem razvoju. Nove pobude so zahtevale dodatna finančna sredstva in od leta 2007 je bilo več kot 100 milijonov EUR namenjenih za kulturo v tretjih državah in regionalno sodelovanje.

EU support for culture cooperation in the region covered by the European Neighbourhood Policy has been significantly reinforced. The Special Action of the EU Culture Programme is dedicated to this region in 2009 and 2010, with a new initiative for regional and inter-regional cooperation due to be launched in 2011.

Znatno se je okrepila podpora EU za sodelovanje na področju kulture v regiji, ki jo zajema evropska sosedska politika . Tej regiji je za leti 2009 in 2010 namenjen poseben ukrep iz programa za kulturo EU, nova pobuda za regionalno in medregionalno sodelovanje pa naj bi se začela leta 2011.

In the context of the Union for the Mediterranean , preparation of a new Euromed strategy on culture is underway. The Commission has carried out a needs assessment and consultation process; an ad hoc working group nominated by the partners will elaborate the strategy to propose to Ministers.

V okviru Unije za Sredozemlje se pripravlja nova strategija za kulturo Euromed. Komisija je ocenila potrebe in izvedla postopek posvetovanja. Ad hoc delovna skupina, ki jo bodo imenovali partnerji, bo izdelala predlog strategije in ga predložila ministrom.

In the enlargement countries , the major effort made on the rehabilitation of cultural heritage has been complemented by a focus on independent organisations through a dedicated call of the IPA civil society facility. Culture is also an axis of policy dialogue and cooperation in the new Eastern Partnership , launched in 2009. The Eastern Partnership Culture Programme, to be launched in 2010, aims to strengthen the capacity of cultural operators, foster regional links and contribute to the development of inclusive cultural polices in partner countries.

V državah, ki so udeležene v širitvenem procesu , so bila znatna prizadevanja osredotočena na obnovo kulturne dediščine s poudarkom na neodvisnih organizacijah, in sicer s pomočjo posebnega razpisa za zbiranje predlogov instrumenta pomoči civilni družbi IPA. Poleg tega je kultura ena izmed osi političnega dialoga in sodelovanja v okviru novega vzhodnega partnerstva , ki se je začelo leta 2009. Namen programa za kulturo vzhodnega partnerstva, ki naj bi se začel leta 2010, je okrepiti zmožnosti nosilcev kulturnih dejavnosti, pospešiti regionalno povezovanje in prispevati k razvoju vključujočih politik kulture v partnerskih državah.

Slovenia hosted in 2008 the conference during which the Ljubljana process-funding heritage rehabilitation in south-east Europe has been launched.

Slovenija je leta 2008 gostila konferenco, v okviru katere je bil sprožen ljubljanski proces za financiranje obnove kulturne dediščine v jugovzhodni Evropi.

The role culture plays in development policies is also increasingly recognised. In 2009, the Commission launched a process to enhance the role of culture in development, founded on joint efforts by all stakeholders. A committee of ACP and EU professionals has been established to monitor progress and input to the formulation of the 10th EDF intra-ACP Culture Programme[16].

Vloga kulture v razvojnih politikah je prav tako vse bolj priznana. Komisija je leta 2009 začela proces za okrepitev vloge kulture v razvoju na podlagi skupnih prizadevanj vseh zainteresiranih strani. Odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki AKP in EU, je bil ustanovljen za spremljanje napredka in prispevek k oblikovanju programa za kulturo med državami AKP v okviru desetega evropskega razvojnega sklada[16].

Spain's 2007 Culture and Development Strategy is founded on the principles of the Unesco Convention.

Španska strategija za kulturo in razvoj iz leta 2007 temelji na načelih Unescove konvencije.

In the field of trade relations , the EU has continued to take into account the specific dual (economic/cultural) nature of the audiovisual sector as vector for communicating identity and values in relevant bilateral and multilateral negotiations. At the same time, in line with the UNESCO Convention, the need to ensure preferential treatment for developing countries in the field of cultural expressions as a way to foster more balanced exchanges has been recognised by the signature of a Protocol on Cultural Cooperation in the framework of the Economic Partnership agreement with the Cariforum countries[17].

V trgovinskih odnosih EU še naprej upošteva posebno dvojno (gospodarsko/kulturno) naravo avdiovizualnega sektorja kot nosilca za komuniciranje identitete in vrednot v ustreznih dvostranskih in večstranskih pogajanjih. Hkrati je bila v skladu z Unescovo konvencijo potreba po zagotovitvi prednostne obravnave za države v razvoju na področju kulturnega izražanja kot načina pospeševanja bolj uravnoteženega sodelovanja priznana s podpisom protokola o sodelovanju v kulturi v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu z državami Cariforuma[17].

New cinema coproduction agreements between France and partner countries include a reference to the Unesco Convention as a matter of course.

Novi sporazumi o filmski koprodukciji med Francijo in partnerskimi državami se sistematično sklicujejo na Unescovo konvencijo.

Another step forward has been through bilateral partnerships with developed or emerging partner countries. A high-level seminar "Russia-EU: signs on the road map of cultural cooperation" took place in Moscow in 2009, co-organised by the EU and the Russian Ministry of Culture. In 2010, a Northern Dimension Partnership on Culture was established. The EU strategic partnership with Brazil has a cultural dimension, reflected in the signing of a Joint Declaration in 2009 between the European Commission and the Brazilian Ministry of Culture. A strategic relationship between the EU and Mexico was officially established in October 2008. Policy dialogue between the European Commission and the Chinese Ministry of Culture was launched in May 2009. Culture Programme Special Actions have supported cooperation projects inter alia with China, India and Brazil.

Naslednji korak naprej je bil dosežen pri dvostranskih partnerstvih z razvitimi državami ali partnerskimi državami v vzponu. V Moskvi je leta 2009 potekal seminar na visoki ravni „Rusija–EU: smerokazi na zemljevidu kulturnega sodelovanja“, ki sta ga skupaj organizirala EU in rusko ministrstvo za kulturo. Leta 2010 je bilo vzpostavljeno partnerstvo severne razsežnosti na področju kulture. Kulturna razsežnost strateškega partnerstva EU z Brazilijo je prišla leta 2009 do izraza s podpisom skupne deklaracije med Evropsko komisijo in brazilskim ministrstvom za kulturo. Strateški odnos med EU in Mehiko je bil uradno vzpostavljen oktobra 2008. Maja 2009 se je začel politični dialog med Evropsko komisijo in kitajskim ministrstvom za kulturo. S posebnimi ukrepi iz programa za kulturo so bili podrti projekti sodelovanja med drugim s Kitajsko, Indijo in Brazilijo.

In the audiovisual field, the preparatory action MEDIA International aims to explore ways of reinforcing cooperation between European and third-country professionals from the audiovisual industry and encourage a two-way flow of cinematographic / audiovisual works. Support will continue under the successor MEDIA Mundus programme, with 15 million euros in funding for 2011-2013.

Namen pripravljalnega ukrepa MEDIA International na avdiovizualnem področju je preučiti rešitve za okrepitev sodelovanja med strokovnjaki evropskih in tretjih držav iz avdiovizualnega sektorja ter spodbuditi dvosmerno izmenjavo filmskih/avdiovizualnih del. Pomoč se bo nadaljevala v okviru naslednika tega programa, MEDIA Mundus, in sicer s 15 milijoni EUR finančnih sredstev za obdobje 2011–2013.

WORKING METHODS AND PARTNERSHIPS

DELOVNE METODE IN PARTNERSTVA

The Commission proposed several new working methods in the Agenda, notably the Open Method of Coordination (OMC) and a more structured dialogue with the culture sector .

V okviru agende je Komisija predlagala več novih delovnih metod, zlasti odprto metodo koordinacije in bolj strukturiran dialog s sektorjem kulture.

The OMC

Odprta metoda koordinacije

First experiences

Prve izkušnje

The 2008-2010 Council Workplan on Culture established four expert groups to work together through the OMC to exchange experience and make recommendations on the priority themes identified in the Workplan:

V okviru delovnega načrta Sveta za področje kulture 2008–2010 so bile vzpostavljene štiri strokovne skupine, ki naj bi sodelovale na podlagi odprte metode koordinacije, pri tem pa izmenjevale izkušnje in oblikovale priporočila o prednostnih temah iz delovnega načrta:

- CCIs

– kulturne in ustvarjalne industrije,

- Culture-education synergies

– sinergije med kulturo in izobraževanjem,

- Mobility of artists and other culture professionals

– mobilnost umetnikov in drugih kulturnih delavcev,

- Mobility of collections

– mobilnost zbirk.

While the Workplan set objectives for each group, the process of agreeing more specific fields proved challenging for the groups and, in some cases, delayed the effective start of their activities.

V delovnem načrtu so določeni cilji za vsako skupino, skupno dogovarjanje o bolj specifičnih ciljih pa se je za skupine izkazalo kot težavno in je v nekaterih primerih povzročilo poznejši dejanski začetek njihovih dejavnosti.

On most topics, groups concentrated on sharing experience to develop policy recommendations. In some cases, the emphasis has been on collecting and analysing more systematically national practices.

Pri večini tem so se skupine osredotočile na izmenjavo izkušenj z namenom oblikovanja priporočil politike. V nekaterih primerih je bil poudarek na bolj sistematičnem zbiranju in analiziranju nacionalnih praks.

While it is difficult to draw firm conclusions after just two years of experience, both the Commission and Member States consider the OMC to be overall an effective way of cooperating in the field of culture.

Čeprav je težko oblikovati dokončne sklepe po zgolj dveh letih izkušenj, Komisija in države članice menijo, da odprta metoda koordinacije v celoti omogoča učinkovit način sodelovanja na področju kulture.

The OMC process has proven to be a good framework for networking and mutual learning among national administrations. While all groups aimed at generating policy recommendations, the main challenge remains to channel them into policy making at EU and national level, and articulate the work of the groups with that of Council Presidencies and the Commission.

Postopek odprte medote koordinacije se je izkazal kot dober okvir za mrežno povezovanje in medsebojno učenje med nacionalnimi upravami. Cilj vseh skupin je sicer priprava priporočil politike, vendar glavni izziv ostaja, kako ta priporočila preusmeriti v oblikovanje politike na ravni EU in nacionalni ravni ter uskladiti delo skupin z delom predsedstev Sveta in Komisije.

Challenges for the future

Izzivi za prihodnost

OMC cooperation shall focus on issues and outputs which can be taken up by Member States and the Commission in their respective fields of competence, leading to progress on the goals of the Agenda.

Sodelovanje na podlagi odprte metode koordinacije se bo osredotočilo na vprašanja in rešitve, ki jih lahko države članice in Komisija uporabijo na svojih področjih pristojnosti za zagotovitev napredka pri doseganju ciljev agende.

A closer articulation of the work of OMC groups, the Commission and the Council, notably Presidencies, will support this. Presidencies should have clear ownership of priorities, making sure that Presidency programmes, and Council work build on OMC outputs.

Pri tem bo v pomoč tesnejše usklajevanje dela skupin odprte metode koordinacije, Komisije in Sveta, zlasti predsedstev. Predsedstva se morajo zavedati prednostnih nalog ter zagotavljati, da programi predsedstev in delo Sveta upoštevajo rezultate, pridobljene v okviru odprte metode koordinacije.

Meetings of Directors General of Ministries for Culture have proven to be an effective forum for strategic reflection and have the potential to be an important channel for the dissemination and uptake of OMC results. A more systematic hosting of a Directors General meeting under each Presidency, examining the outputs of one or more OMC groups, in accordance with Presidency priorities, should be envisaged.

Sestanki generalnih direktorjev ministrstev za kulturo so se izkazali kot učinkovita priložnost za strateški razmislek ter lahko imajo pomembno vlogo pri razširjanju in nadaljnji uporabi rezultatov skupin odprte metode koordinacije. Primerno bi bilo sistematizirati gostovanje takšnih sestankov pod vsakim predsedstvom, da se zagotovi preučitev rezultatov ene ali več skupin odprte metode koordinacije v skladu s prednostnimi nalogami predsedstva.

In the light of suggestions by Member States in national reports and by OMC participants, the Commission proposes the following ways to reinforce effective cooperation:

Ob upoštevanju predlogov iz nacionalnih poročil držav članic in udeležencev skupin odprte metode koordinacije Komisija predlaga naslednje rešitve za okrepitev učinkovitega sodelovanja:

- Member States through relevant Council bodies should define both the broad themes and the more specific topics to be addressed through OMC groups. A maximum of 4 or 5 thematic groups is a realistic limit, ensuring that the Commission can effectively support the process and that the Council, notably Presidencies, has sufficient capacity to take up the outcomes of the groups' work. Within each group, topics should be tackled successively and articulated in a timeline. A four-year perspective would allow sustainable cooperation, a mid-term review and meaningful thematic progress.

- Države članice bi morale s pomočjo ustreznih organov Sveta opredeliti širše in specifične teme za obravnavo v okviru skupin odprte metode koordinacije. Največ štiri ali pet tematskih skupin bi bilo primerno za zagotovitev, da Komisija učinkovito podpre proces ter Svet in zlasti predsedstva uporabijo delovne rezultate skupin. Vsaka skupina bi morala teme obravnavati zaporedno in kronološko. S štiriletno perspektivo bi se zagotovili trajnostno sodelovanje, vmesni pregled in znaten napredek po posameznih temah.

- The Council should also define target outputs for each topic, such as analytical reports, good practice compendia, or policy recommendations, and should identify opportunities for dissemination, including Presidency conferences, Directors General meetings, events organised by / with culture sector Platforms, and Commission-organised seminars.

- Svet bi moral določiti tudi ciljne rezultate za vsako temo, kot so analitična poročila, zbirke dobrih praks ali priporočila politike, ter opredeliti priložnosti za razširjanje, vključno s konferencami predsedstva, sestanki generalnih direktorjev, dogodki, ki jih organizirajo platforme kulturnega sektorja ali pri organizaciji sodelujejo, ter seminarji, ki jih prireja Komisija.

- Against this background, each group would determine its working methods, ranging from plenary meetings in Brussels to peer learning activities organised by a host country. Groups would, as now, be chaired by one or two presidents, following nomination and agreement by the CAC.

- V skladu s tem bi vsaka skupina določila svoje delovne metode, ki bi segale od plenarnih zasedanj v Bruslju do dejavnosti medsebojnega učenja, ki jih organizira država gostiteljica. Skupine bi skladno s sedanjimi praksami imele enega ali dva predsednika, in sicer po tem, ko bi ju imenoval in potrdil CAC.

- Well-defined topics should make it easier for Member States to identify group members with the right profile. The registration exercise can be repeated annually to ensure that members have the most suitable profile for the topics to be dealt with that year. Some topics may require in-depth content knowledge, others a broader policy vision. Whether nominating content experts from academia or civil society or Ministry officials (or both), a close link with policy making and effective support from the Ministry is in any event essential.

- Z dobro opredeljenimi temami bi države članice lahko lažje določile člane skupin z ustreznim profilom. Postopek imenovanja bi se lahko izvajal vsako leto, da bi se zagotovilo, da imajo člani najbolj primerne profile za temo, ki se obravnava v določenem letu. Nekatere teme lahko zahtevajo temeljito poznavanje področja, druge morda širšo vizijo politike. Pri imenovanju strokovnjakov z univerz ali iz civilne družbe ali uradnikov z ministrstev (ali obojih) je vsekakor pomembno vzpostaviti tesno povezavo med oblikovanjem politike in učinkovito podporo ministrstva.

- The size of OMC groups, with 22 to 27 participating Member States, has proven to be a mixed blessing, and smaller sub-groups have in practice been the preferred forum for discussion. Active exchange and discussion remains the goal. This may mean sharing practices, hosting a peer learning visit, or drafting a case study for example. Successively tackling specific topics over a four-year period should make it easier for Member States to identify the discussions in which they wish to actively participate.

- Velikost skupin odprte metode koordinacije, v katerih sodeluje 22 do 27 držav članic, ima svoje prednosti in slabosti. V praksi so bile manjše podskupine prednostni način razpravljanja. Cilj ostajata dejavna izmenjava in razprava. To lahko vključuje izmenjavo praks, sprejemanje obiskov za vzajemno učenje ali pripravo študije primera, na primer. Zaporedna obravnava posameznih tem v štiriletnem obdobju bi državam članicam omogočila, da lažje opredelijo razprave, v katerih želijo dejavno sodelovati.

- The Culture Programme should provide support for the groups, in particular for peer learning and dissemination activities.

- S programom za kulturo bi se skupinam zagotovila podpora, zlasti za dejavnosti vzajemnega učenja in razširjanja.

Adapted working methods will help promote take-up of OMC results. With clearly identified topics, target outputs and dissemination opportunities, Member State cooperation through the OMC will take place in a framework with clearer milestones. Closer articulation of the work of OMC groups, the Commission and the Council, notably Presidencies, is the overarching goal.

Prilagojene delovne metode bodo pomagale spodbuditi uporabo rezultatov skupin odprte metode koordinacije. Z jasneje opredeljenimi temami, ciljnimi rezultati in priložnostmi za razširjanje bo sodelovanje med državami članicami potekalo v okviru odprte metode koordinacije z jasnejšimi mejniki. Pri tem je glavni cilj tesnejše usklajevanje dela skupin odprte metode koordinacije, Komisije in Sveta, zlasti predsedstev.

Structured dialogue with the culture sector

Strukturiran dialog s sektorjem kulture

First experiences

Prve izkušnje

The Commission remains committed to dialogue with the culture sector, aiming to ensure that its voice is clearly heard in policy debate at European level.

Komisija je še nadalje zavezana dialogu s sektorjem kulture za zagotovitev, da se njen glas jasno sliši v razpravah politike na evropski ravni.

Since 2007, the structured dialogue between the Commission and the sector is taking place through two main structures; thematic platforms of European associations and the European Culture Forum.

Strukturiran dialog med Komisijo in kulturo poteka od leta 2007 prek dveh glavnih struktur: tematskih platform evropskih združenj in Evropskega kulturnega foruma.

In the run-up to the 2008 European Year of Intercultural Dialogue, the sector formed the "Rainbow Platform", an interface between civil society and the Commission for planning and supporting the Year. This has since developed into the Platform for Intercultural Europe. Drawing upon this example, the Commission published an open call for expressions of interest in mid-2008 to encourage cultural organisations with a strong European dimension to create two further Platforms, on Access to Culture and CCIs.

V okviru načrtovanja in podpore pred evropskim letom medkulturnega dialoga 2008 je sektor oblikoval „Mavrično platformo“ za povezavo med civilno družbo in Komisijo. Ta platforma se je razvila v Platformo za medkulturno Evropo. Na podlagi tega primera je Komisija sredi leta 2008 objavila poziv za prijavo interesa, da bi organizacije s področja kulture s poudarjeno evropsko razsežnostjo spodbudila k vzpostavitvi še dveh platform, ene za dostop do kulture ter druge za kulturne in ustvarjalne industrije.

Each platform has developed first policy recommendations and presented these to the broader sector during the European Culture Forum in 2009.

Vsaka platforma je razvila svoja prva priporočila politike in jih predstavila širšemu sektorju med Evropskim kulturnim forumom leta 2009.

One main benefit reported by the Platforms is deeper and broader dialogue within the culture sector. The structured dialogue has been an invitation to players in the very heterogeneous culture sector to search for common ground. The sector is better informed of policy processes and is more open to engaging with policy.

Ena glavnih koristi, o katerih poročajo platforme, je globlji in obsežnejši dialog znotraj sektorja kulture. S strukturiranim dialogom se je akterje v izjemno raznolikem sektorju kulture povabilo k iskanju skupnih točk. Obveščenost o postopkih politike v sektorju je boljša, poleg tega pa je zavezanost sektorja politiki večja.

But depending on the roll out of priorities, the sector may struggle to identify the most relevant interlocutors and policy initiatives on specific topics. A closer articulation of civil society dialogue with the work of the Commission, OMC groups and Member States in Council would give a clearer picture of when and where to input recommendations.

Vendar pa lahko ima sektor glede na potek prednostnih nalog težave pri določanju najustreznejših sogovornikov in pobud politike glede specifičnih tem. Z boljšim usklajevanjem dialoga s civilno družbo z delom Komisije, skupin odprte metode koordinacije ter držav članic v Svetu bi se lahko lažje opredelilo, kdaj in kje je primerno oblikovati priporočila.

Challenges for the future

Izzivi za prihodnost

In the light of suggestions by the Platforms and by Member States in national reports, the Commission proposes the following ways to reinforce effective cooperation:

Ob upoštevanju predlogov, oblikovanih v okviru platform in nacionalnih poročil držav članic, Komisija predlaga naslednje rešitve za okrepitev učinkovitega sodelovanja:

- Thematic Platforms should each "mirror" and be connected to an OMC policy field with the goal of concerted reflection and debate on priority themes. The Commission will continue its bilateral contacts with Platforms and propose an annual meeting with Platform Boards.

- Tematske platforme bi morale vsaka „zrcaliti“ področje politike odprte metode koordinacije in biti z njim povezane, da se zagotovita skupen razmislek in razprava o prednostnih temah. Komisija bo nadaljevala z dvostranskimi stiki s platformami ter predlagala sestajanje z vodstvenimi odbori platform na letni ravni.

- The biennial European Culture Forum remains a major opportunity for dialogue between civil society and policy makers. The 2009 Forum highlighted progress on mainstreaming culture in related European policies and attracted over 1,000 participants. But smaller-scale events are also needed to provide space for discussing specific issues. Future Platform-led discussion and dissemination events should unite participants from the sector, the "mirror" OMC group, Member State and European policy makers. Alternatives to operating grant funding will be explored; experience of the pilot phase indicates that project grants may be better suited to supporting Platform activities.

- Bienalni evropski kulturni forum ostaja poglavitna priložnost za dialog med civilno družbo in oblikovalci politike. Forum leta 2009 je izpostavil napredek pri vključevanju kulture v povezane evropske politike ter pritegnil več kot 1 000 udeležencev. Vendar so za razpravo o posebnih vprašanjih potrebne tudi prireditve manjšega obsega. V prihodnosti bi morali dogodki, ki jih organizirajo platforme z namenom razprave in razširjanja, združiti udeležence iz sektorja, „zrcalnih“ skupin odprte metode koordinacije, držav članic in oblikovalce evropske politike. Preučili se bodo alternativni načini finančne pomoči poleg donacij za poslovanje, saj izkušnje iz pilotne faze kažejo, da se dejavnosti platform lahko bolje podprejo z donacijami za projekte.

- In some Member States, a positive development of structured dialogue with culture civil society has emerged. In Hungary, the Cultural Sectoral Policy Council brings together representatives of government, culture professionals, funding bodies and trade unions. In Romania, a pilot dialogue platform has grown into a department for Stakeholder Engagement in the Ministry of Culture and National Heritage.

- V nekaterih državah članicah se je uspešno razvil strukturiran dialog s civilno družbo s področja kulture. Svet za politiko sektorja kulture na Madžarskem povezuje predstavnike vlade, kulturne delavce, organe financiranja in sindikate. Pilotna platforma za dialog v Romuniji je zrasla v samostojno službo na ministrstvu za kulturo in nacionalno dediščino, pristojno za udeležbo zainteresiranih strani.

A more focused dialogue with culture civil society will contribute to better articulated common efforts towards policy priorities. Thematic platforms which "mirror" the topics addressed through the OMC will make it easier for civil society practice and knowledge to transfer into policy making.

Bolj osredotočen dialog s civilno družbo s področja kulture bo prispeval k boljšemu usklajevanju skupnih prizadevanj za dosego prednostnih nalog politike. Tematske platforme, ki „zrcalijo“ teme, obravnavane v okviru odprte metode koordinacije, bodo olajšale prenos praks in znanj civilne družbe na raven oblikovanja politike.

THE WAY FORWARD

POT NAPREJ

Experience since the Agenda was adopted has clearly shown the potential of cooperation on culture policy at European level, be it through exchange of experience between Member States with a view to best practice-based policy adaptations, greater input by culture civil society into the policy making process, or a more coherent approach to culture in related policies.

Izkušnje od vzpostavitve agende dalje so jasno pokazale možnosti sodelovanja pri kulturni politiki na evropski ravni, in sicer prek izmenjave izkušenj med državami članicami za prilagoditev politike v skladu z najboljšimi praksami, večje udeležbe civilne družbe s področja kulture pri postopku oblikovanja politike ali bolj usklajenega pristopa ustreznih politik h kulturi.

The current broader context makes it all the more important to reinforce cooperation.

Zaradi sedanjega širšega okvira je okrepitev sodelovanja še toliko pomembnejša.

The "Europe 2020" strategy proposed by the Commission aims to put Europe back on a long-term growth path, with measures to promote smart, sustainable and inclusive growth. Within this framework, culture can play a fundamental role, including in flagship initiatives such as Innovation Union (creative ecologies, non-technological innovation), the Digital Agenda (media literacy, new environment for creation and access to culture) and New Skills for New Jobs (intercultural competences and transversal skills). The role of culture in regional and local development should also be emphasised in the framework of cohesion policy (creative and intercultural cities and regions). Beyond EU borders, the role of culture in the enlargement policy and external relations should be further developed (branding Europe as the place to create, promoting balanced cultural exchanges and cooperation with the rest of the world).

Namen strategije Evropa 2020, ki jo je predlagala Komisija, je vrniti Evropo na pot dolgotrajne rasti z ukrepi za spodbuditev pametne, trajnostne in vključujoče rasti. V tem okviru lahko ima kultura temeljno vlogo, vključno z vodilnimi pobudami, ko so Unija inovacij (ustvarjalna ekologija, netehnološke inovacije), Digitalna agenda (medijska pismenost, novo okolje za ustvarjanje in dostop do kulture) ter Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta (medkulturne kompetence ter prečna znanja in spretnosti). Vlogo kulture v regionalnem in lokalnem razvoju bi bilo treba okrepiti v okviru kohezijske politike (ustvarjalna in medkulturna mesta in regije). Zunaj meja EU bi bilo treba nadalje razvijati vlogo kulture v politiki širitve in zunanjih odnosih (narediti Evropo za edinstveni prostor ustvarjanja s spodbujanjem uravnoteženih kulturnih izmenjav ter sodelovanja z ostalim svetom).

By reinforcing effective cooperation, the proposals presented in this report are intended to help ensure that culture makes its full contribution to a smart, sustainable and inclusive Europe.

Namen predlogov, predstavljenih v tem poročilu, je s krepitvijo učinkovitega sodelovanja zagotavljati, da kultura v celoti podpre pametno, trajnostno in vključujočo Evropo.

CONCLUSION

SKLEP

The European Parliament, the Council, the Committee of the Regions and the Economic and Social Committee are invited to react to this report.

Evropski parlament, Svet, Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor so vabljeni, da odgovorijo na to poročilo.

The Council is invited to take the appropriate steps to decide on a set of broad thematic issues and specific priority topics to be addressed through the OMC.

Svet je povabljen, da sprejme ustrezne ukrepe za odločitev glede vrste širših tematskih vprašanj in posebnih prednostnih tem, ki bodo obravnavane v okviru odprte metode koordinacije.

The Commission proposes to report thematically on progress towards the agreed topics, drawing upon OMC outputs, the work of structured dialogue platforms and voluntary contributions by Member States.

Komisija predlaga tematsko poročanje o napredku pri doseganju dogovorjenih tem na podlagi rezultatov skupin odprte metode koordinacije, dosežkov strukturiranega dialoga prek platform in prostovoljnih prispevkov držav članic.

[1] http://eurlex.europa.eu/smartapi/cgi/sga_doc?smartapi!celexapi!prod!DocNumber&lg=en& type_doc=COMfina&an_doc=2007&nu_doc=0242&model=guicheti

[1] http://eurlex.europa.eu/smartapi/cgi/sga_doc?smartapi!celexapi!prod!DocNumber&lg=en& type_doc=COMfina&an_doc=2007&nu_doc=0242&model=guicheti.

[2] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32007G1129(01):EN:NOT

[2] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32007G1129(01):EN:NOT.

[3] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:42008X0610(01):EN:NOT

[3] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:42008X0610(01):EN:NOT.

[4] Final reports of OMC groups: http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc1565_en.htm

[4] Končna poročila skupin odprte metode koordinacije: http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc1565_en.htm.

[5] Platform recommendations : http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc1199_en.htm

[5] Priporočila platform: http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc1199_en.htm.

[6] See http://ec.europa.eu/culture/key-documents/doc539_en.htm

[6] Glej http://ec.europa.eu/culture/key-documents/doc539_en.htm.

[7] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:141:0014:0016:EN:PDF

[7] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:141:0014:0016:SL:PDF.

[8] http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc/ICD_external_relations_en.doc.pdf

[8] http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc/ICD_external_relations_en.doc.pdf.

[9] http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/doc417_en.htm

[9] http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/doc417_en.htm.

[10] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2009:301:0009:0011:EN:PDF

[10] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2009:301:0009:0011:SL:PDF.

[11] http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/doc2519_en.htm

[11] http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/doc2519_en.htm.

[12] http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc/CONS_NATIVE_CS_2009_08749_1_EN.pdf

[12] http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc/CONS_NATIVE_CS_2009_08749_1_EN.pdf.

[13] http://www.create2009.europa.eu/about_the_year/manifesto.html

[13] http://www.create2009.europa.eu/about_the_year/manifesto.html.

[14] See also Amsterdam Declaration at http://85.92.129.90/~workshop/

[14] Glej tudi Amsterdamsko deklaracijo na http://85.92.129.90/~workshop/.

[15] More than 110 ratifications by April 2010

[15] Več kot 110 ratifikacij do aprila 2010.

[16] See http://www.culture-dev.eu/pages/en/en_accueil.html

[16] Glej http://www.culture-dev.eu/pages/en/en_accueil.html.

[17] Differentiated agreements and protocols implementing and promoting the Unesco Convention have also been initialled with South Korea and are being finalised with Andean and Central American countries.

[17] Različni sporazumi in protokoli, ki izvajajo in spodbujajo Unescovo konvencijo, so bili parafirani tudi z Južno Korejo, z andskimi in srednjeameriškimi državami pa se zaključujejo.