[pic] | COMMISSION OF THE EUROPEAN COMMUNITIES |

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Brussels, 13.2.2009

Bruselj, 13.2.2009

COM(2009) 58 final

COM(2009) 58 konč.

COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE COUNCIL, THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Proposal for the Joint Report on Social Protection and Social Inclusion 2009

Predlog za skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2009 {SEC(2009) 141}

{SEC(2009) 141}

KLJUČNA SPOROČILA iz novih nacionalnih strateških poročil (NSP) držav članic o strategijah za pospeševanje skupnih socialnih ciljev EU:

KEY MESSAGES from Member States' new National Strategic Reports (NSR) outlining strategies to promote the EU's common social objectives:

- EU lahko kot temelj za omilitev učinkov gospodarske krize in prispevek k oživitvi gospodarstva uporabi vrednote solidarnosti, na katerih temeljijo njene socialne politike, in napredek pri strukturnih reformah. Bistveno je še naprej krepiti pozitivna vzajemna prizadevanja za rast in delovna mesta, zlasti tako, da se sistemom socialne zaščite omogoči, da bodo v celoti odigrali svojo vlogo samodejnih stabilizatorjev. Zaradi odpravljanja negativnih učinkov na zaposlovanje in socialno kohezijo je treba ohraniti dolgoročne reforme in jih uravnotežiti s kratkoročnimi ukrepi za preprečevanje izgube delovnih mest in ohranjanje družinskih dohodkov. Nedavne strukturne reforme na področju socialne zaščite so bile uspešne in so zagotovile zaposlitev za večje število ljudi, povečale spodbude za zaposlitev in vzdržljivost trgov dela ter tako podaljšale delovno dobo in povečale gospodarsko rast. To dokazuje tudi Evropski načrt za oživitev gospodarstva.

- The EU can build on the values of solidarity that underpin its social policies and on progress in structural reforms to cushion the impact of the economic crisis and help recovery. Further strengthening the positive mutual interaction with action for growth and jobs is vital, notably by allowing social protection systems to fully play their role as automatic stabilisers. In order to address the negative impact on employment and social cohesion, long-term reforms need to be sustained while balanced with short-term measures aimed at preventing job losses and sustaining household incomes. Recent structural reforms in the field of social security have delivered results, bringing more people into employment, strengthening the incentives to work and the resilience of labour markets, prolonging working lives and enhancing economic growth. Valuable indications of this are provided by the European Economic Recovery Plan.

- Na prilagodljiv način, pravočasno in v celoti je treba izkoristiti Evropski socialni sklad, da bi se s podporo za hitro ponovno vključitev brezposelnih v trg dela in z osredotočanjem na najbolj ranljive posameznike zmanjšale socialne posledice krize. Pomagala bo poenostavljena uporaba strukturnih skladov in boljša usklajenost s socialnimi politikami. Komisija bo izdajala redno glasilo za spremljanje družbenih usmeritev. Poročila držav članic lahko olajšajo izmenjavo informacij in izkušenj pri politikah v Odboru za socialno zaščito.

- The European Social Fund should be used to its full potential in a flexible and timely way to alleviate the social impacts of the crisis, by supporting rapid labour market re-entry of the unemployed and focussing on the most vulnerable. Simplified implementation of Structural Funds and improved coordination with social policies will help. The Commission will issue a regular bulletin to monitor social trends. Reports from Member States could facilitate exchange of information and policy experiences in the Social Protection Committee.

- Treba je izvajati celovite strategije za dejavno vključevanje, ki združujejo in uravnovešajo ukrepe, namenjene vključujočim trgom dela, dostopu do kakovostnih storitev in ustreznemu minimalnemu dohodku. Povečati je treba prizadevanja držav članic za izvajanje celovitih strategij za boj proti revščini in socialni izključenosti otrok, vključno z dostopnim in cenovno ugodnim otroškim varstvom. Vztrajno si je treba prizadevati za odpravo brezdomstva kot skrajne oblike izključenosti, večkratne prikrajšanosti, s katerimi se srečujejo Romi, in njihove dovzetnosti za socialno izključenost ter spodbujanje socialne vključenosti migrantov. Treba je biti pazljiv, saj bi se lahko pojavile nove ogrožene skupine, npr. mladi, in nove nevarnosti.

- Comprehensive Active Inclusion strategies that combine and balance measures aimed at inclusive labour markets, access to quality services and adequate minimum income, need to be implemented. A boost must be given to Member States' efforts to implement comprehensive strategies against poverty and social exclusion of children, including accessible and affordable quality childcare. Sustained work is required to tackle homelessness as an extremely serious form of exclusion, to address the multiple disadvantages the Roma people are facing and their vulnerability to social exclusion and to promote the social inclusion of migrants. Vigilance is needed as new risk groups, e.g. the young, as well as new risks may emerge.

- Dolgoročna ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov sta odvisni od nenehnih prizadevanj za doseganje lizbonskega cilja, ki predvideva 50 % stopnjo zaposlenosti starejših delavcev celo v recesiji. Pomembno je, da se zagotovi polna vključenost v pokojninsko zavarovanje in spremlja ustreznost pokojnin zlasti za ženske in zaposlene z nizkimi plačami. Dolgoročne strategije in zakonodajni okvir sta omejila učinek krize na pokojnine iz zasebnih skladov za večino posameznikov, ki se zdaj upokojujejo, vendar pa bodo rezultati za nekatere morda nižji od pričakovanih. Treba bo ponovno preveriti modele naložbenih sistemov, da se poveča njihova sposobnost za obvladovanje tveganj v fazah naložb in izplačil ter izboljša vključenost, tako da bodo lahko v celoti sposobni obvladovati problem staranja.

- Long term adequacy and sustainability of pension systems depend on continued efforts to reach the Lisbon target of a 50% employment rate of older workers even in the downturn. It is important to ensure full coverage and to monitor pension adequacy notably for women and low wage earners. Long-term oriented strategies and the regulatory framework have limited the impact of the crisis on private pension income for most of those retiring today, but some might face outcomes below their expectations. Funded scheme designs will need to be reviewed to boost their ability to cope with risk in the investment and pay-out phases and to improve coverage so they can fully realise their strength in coping with ageing.

- Države članice si prizadevajo izboljšati stroškovno učinkovitost zdravstvenega varstva in zmanjšati razlike v zdravstvu s posvečanjem večje pozornosti primarnemu zdravstvenemu varstvu, preprečevanju bolezni, promociji zdravja, boljšemu usklajevanju in racionalni uporabi sredstev. Te strategije je treba izvajati odločneje, zlasti če imajo sistemi zdravstvenega varstva premalo sredstev. To pomeni, da je treba morebitno pomanjkanje delavcev v zdravstvu reševati z zaposlovanjem, usposabljanjem in obdržanjem zdravstvenih delavcev v poklicu ter njihovim razvojem na vseh ravneh.

- Member States strive to improve the value for money of healthcare and reduce health inequalities by increased attention to primary care, prevention, health promotion, better coordination and rational use of resources. These strategies need to be more vigorously pursued, in particular where healthcare systems are under-resourced. This also implies addressing potential staff shortages in health care by measures to recruit, train, retain and develop health care professionals at all levels.

- Poleg tega si države članice prizadevajo, da bi uvedle in utrdile sisteme za kakovostno dolgotrajno nego, ustvarile trdno finančno podlago, izboljšale usklajevanje nege ter zagotovile dovolj kadrov in podpore za nepoklicne negovalce.

- Member States are also striving to establish and strengthen systems for quality long-term care, to create a solid financing basis, to improve care coordination and to ensure sufficient human resources as well as support for informal carers.

- Sedanji ciklus odprte metode koordinacije (OMC) na socialnem področju bo trajal do leta 2010, ki je končno leto za lizbonsko strategijo. Potrebno bo veliko zavzetosti, da bi dosegli dogovorjene cilje glede socialne zaščite in socialne vključenosti, evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 pa bo ponovno potrdilo to zavezo. Medtem ko odločitev o določitvi kvantitativnih nacionalnih ciljev in njihova opredelitev ostajajo v osnovni pristojnosti držav članic, pa je treba pozitivno vlogo odprte metode koordinacije na socialnem področju še naprej krepiti z določanjem ciljev na podlagi podatkov. Več pozornosti je treba posvečati kakovosti in nepretrganosti vključevanja zainteresiranih strani ter integraciji socialne problematike, med drugim tudi z ocenjevanjem socialnih vplivov kot pomembnega dela celostne presoje vplivov.

- The current Social Open Method of Coordination (OMC) Cycle lasts until 2010, the target year for the Lisbon strategy. Strong commitment will be needed to achieve the agreed objectives on social protection and social inclusion and the 2010 European Year for combating poverty and social exclusion will reaffirm it. While the decision on setting national quantified targets and their definition remains a core responsibility of the Member States, the positive role of the Social OMC could be further strengthened by evidence-based national target-setting. Increased attention should be given to the quality and continuity of stakeholder involvement and to the mainstreaming of social considerations inter alia via the evaluation of social impacts as a vital part of integrated impact assessments.

1. UVOD

INTRODUCTION

Povprečna gospodarska rast v EU-27 je znašala od leta 2001 do leta 2007 2,1 % na leto. Leta 2007 je stopnja zaposlenosti zrasla na 65,4 %, predvsem zaradi večje zaposlenosti žensk in starejših delavcev. Nova delovna mesta so pripomogla k zmanjšanju deleža gospodinjstev brez zaposlenih članov z 10,2 % v letu 2005 na 9,3 % v letu 2007, vendar pa so imele družine brez zaposlenih članov z otroki od tega zelo malo koristi. Najnovejši podatki kažejo, da 16 % evropskih državljanov še vedno ogroža revščina. Čeprav je kakovostna zaposlitev najboljše varstvo proti revščini, 8-odstotna stopnja revščine med zaposlenimi kaže, da vsa delovna mesta tega ne jamčijo. Hkrati podatki kažejo, da je v več državah članicah visoka rast izboljšala absoluten življenjski standard revežev, med tem ko se je njihov relativni položaj izboljšal ali pa ostal enak.

Between 2001 and 2007 average economic growth in EU-27 was 2.1% per year. The employment rate in 2007 had risen to 65.4%, mainly thanks to higher employment of women and older workers. New jobs helped reduce the share of jobless households from 10.2% in 2005 to 9.3% in 2007, but only marginally benefited jobless families with children. The latest data show that 16% of Europeans are still living at risk of poverty. While there is no better safeguard for avoiding poverty than a quality job, in-work poverty at 8% illustrates that not all jobs provide this assurance. At the same time, data shows that in several Member States high growth improved the absolute living standards of the poor while their relative situation improved or remained the same.

Gospodarska predvidevanja so se temeljito spremenila. Čeprav se je trg dela v večini držav članic pokazal za vzdržljivega, pa se je v nekaterih izmed njih brezposelnost močno povečala, napovedi pa opozarjajo na nadaljnje izgube delovnih mest.

The economic outlook has changed fundamentally. While the labour market has shown resilience in most Member States, unemployment has risen substantially in some of them, and forecasts point to further job losses ahead.

Zaradi takega stanja je prispevek socialne politike odločilen. Ustrezne socialne politike ne bodo samo ublažile negativne socialne posledice za najranljivejše prebivalce, ampak bodo tudi omilile vpliv krize na gospodarstvo kot celoto. Socialna zaščita je pomemben proticikličen in stabilizacijski element v javnih izdatkih. Dobro delujoči sistemi v okviru stalnih reform za krepitev trajnosti lahko pomagajo stabilizirati skupno povpraševanje, podprejo zaupanje potrošnikov in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest.

Against this backdrop the contribution of social policy is crucial. Appropriate social policies will not only mitigate adverse social impact on the most vulnerable but also cushion the impact of the crisis on the economy as a whole. Social protection is a major countercyclical and automatic stabilising element in public expenditure. Well-functioning systems in a framework of continued sustainability-reinforcing reforms can help stabilise aggregate demand, underpin consumer confidence and contribute to job creation.

Najbolj prizadete žrtve krize bodo tista gospodinjstva, v katerih so hranilci v podrejenem položaju na trgu dela in v družbi. Zato so potrebne socialne varnostne mreže, ki so dovolj močne, da zadržijo posameznike, in dovolj učinkovite, da jih ponovno aktivno vključijo v družbo in trg dela.

The most badly hit victims of the crisis will be those households where breadwinners are at a disadvantage in the labour market and in society. Hence the need for social safety nets which are tight enough to prevent people from falling through and effective enough to launch them back into active social and labour market participation.

Z ustreznimi ukrepi prožne varnosti se bodo uporabljale dejavne politike trga dela, da bi olajšali prehode, preprečili dolgotrajno brezposelnost posameznikov, ustavili uporabo predčasnega upokojevanja za uravnavanje ponudbe delovne sile, povečali kvalifikacije ter zagotovili prehodna obdobja. Za reševanje položaja posameznikov, za katere je trg dela najmanj dosegljiv, so potrebni celoviti ukrepi za dejavno vključevanje .

Appropriate flexicurity measures will use active labour market policies to ease transitions, avoid people becoming long-term unemployed, resist using early retirement to regulate labour supply, enhance skills and secure transition periods. Comprehensive active inclusion measures are needed to address the situation of those furthest from the labour market.

To pomeni tudi prilagajanje dodatkov, kadar je to potrebno, da se zagotovi ustrezna podpora za upravičence . Države članice že ukrepajo, da bi ohranile kupno moč prejemnikov najnižjih dodatkov in osnovnih pokojnin. Posledica resnosti recesije je potreba po natančnejšem spremljanju socialnih učinkov .

This also implies adjusting benefits, when needed, to safeguard appropriate support for recipients . Member States are already acting to maintain the purchasing power of minimum benefits and basic pensions. The severe nature of the recession entails a need for closer monitoring of social impacts.

Vir največjega dela pokojnin posameznikov, ki se upokojujejo zdaj, so zakonsko določeni pokojninski skladi, financirani s sedanjimi prispevki. Dohodek iz zasebnih naložbenih pokojninskih skladov je v nekaterih državah precejšen. Ker pokojninski skladi del prihrankov, ki jih imajo, vlagajo v delnice, je močen padec na finančnih trgih vplival nanje. Dolgoročne strategije, zakonski okvir in ukrepanje oblasti so omejili posledice za večino tistih, ki se danes upokojujejo. Vendar pa bo treba modele sistemov preveriti, da se zagotovita prihodnja ustreznost in trajnost naložbenih sistemov.

The bulk of pension income of people retiring today derives from statutory pensions financed by current contributions. Income from funded private pension is substantial in a few countries. As pension funds invest part of the savings they hold in shares they have been affected by the dramatic decline in financial markets. Long-term strategies, the regulatory framework and action by the authorities have limited the impact for most of those retiring today. Scheme designs will, nonetheless, have to be reviewed to ensure future adequacy and sustainability of funded schemes.

Med gospodarsko recesijo in padanjem dohodka ter večanjem brezposelnosti so zlasti pomembne učinkovite zdravstvene službe in službe za preventivno nego , vendar pa obstaja velika nevarnost, da bodo prizadete naložbe v zdravstvo in dolgotrajno nego. Pričakovati je mogoče odložitev načrtov za modernizacijo in razvoj infrastrukture za lokalno zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego. Take zamude bi bile kar najbolj škodljive v državah, v katerih imajo zdravstveni sektorji premalo sredstev in so ta zelo neenakomerno porazdeljena po državi.

Effective health and preventive care services are of particular importance when the economy and the income declines and unemployment rises, but there is a significant risk that investment in health and long-term care will suffer. Postponement of plans to modernise and develop local healthcare and long-term care infrastructure can be expected. Such delays would be most unhelpful in those countries that have under-resourced health sectors which are very unevenly distributed across the national territory.

Več držav članic si je prizadevalo, da bi v pripravo prenovljenih strategij vključili zainteresirane strani in deloma tudi državljane nasploh. Lokalni in regionalni organi se vse bolj vključujejo, vendar je treba njihovo sodelovanje še povečati. Enakosti spolov se posveča večja pozornost kot v preteklosti, vendar pa bi jo bilo mogoče bolj dosledno vključevati. Obstaja nekaj primerov dobre prakse pri svetovalnih dejavnostih, na primer prizadevanja za zagotovitev vzajemnega dvostranskega dialoga in povratnih informacij o rezultatih. Nekatere države so prevzele splošno zavezo, da bodo podpirale vključevanje zainteresiranih strani v vseh fazah politik in v celotnem ciklusu poročanja. Participativna telesa na različnih ravneh bi lahko pomagala pri spremljanju strukturnih družbenih reform in tako krepila priložnosti, dostopnost in solidarnost v sedanji krizi. Politične prednostne naloge vse pogosteje temeljijo na kvantificiranih ciljih. Če to temelji na tehtni analizi ter če so zagotovljena dovolj velika sredstva in jasna politična zaveza, lahko poveča rezultate na posameznih področjih politike.

Several Member States have endeavoured to make the preparation of the renewed strategies a participatory exercise involving stakeholders and, to some extent, citizens at large. Local and regional authorities are increasingly involved but this needs to be taken further. Gender considerations feature more than in the past but could be mainstreamed more consistently. There are some examples of good practice in consultation activities, for example efforts to ensure an interactive two-way dialogue and provide feedback on results. Some countries make a general commitment to uphold stakeholder involvement at all policy stages and throughout the reporting cycle. The participatory bodies established at various levels could help monitor structural social reforms and thus promote opportunities, access and solidarity in the present crisis. Increasingly, policy priorities are underpinned with quantified targets. When based on sound analysis, properly resourced and backed by clear political commitment, this can boost delivery in specific policy areas.

2. BOJ PROTI REVščINI IN SOCIALNI IZKLJUčENOSTI

FIGHTING POVERTY AND SOCIAL EXCLUSION

Nevarnost revščine je večja za otroke (19 % v EU-27) kot za celotno prebivalstvo. To se od leta 2000 ni izboljšalo. Osredotočenost odprte metode koordinacije 2007 na revščino otrok je pomagala poglobiti splošno razumevanje determinant revščine otrok v posameznih državah. Razjasnila je potrebo po celovitih strategijah, ki združujejo ustrezne in dobro načrtovane varstvene dodatke, možnosti kakovostne zaposlitve za starše in zagotavljanje potrebnih storitev.

CHILDREN FACE A HIGHER POVERTY RISK, AT 19% IN EU-27, THAN THE POPULATION AS A WHOLE. THIS HAS NOT IMPROVED SINCE 2000. THE 2007 OMC FOCUS ON child poverty helped deepen the common understanding of the determinants of child poverty in each country. It clarified the need for comprehensive strategies combining adequate, well-designed income support, quality job opportunities for parents and the provision of necessary services.

Večina držav članic, za katero je bilo to prednostno vprašanje v letu 2006 zaradi poziva Evropskega sveta k odločnemu ukrepanju, namerava zdaj okrepiti svoje strategije ter uporabljati bolj večdimenzionalen in celosten pristop. Mnoge so revščino otrok vključile v področja, kot so minimalni osebni dohodki, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter storitev po meri družin. Potrebna so trajna prizadevanja, zlasti za zagotavljanje dostopnega in cenovno ugodnega otroškega varstva. Na podlagi izboljšane zbirke podatkov je 22 držav članic določilo cilje v zvezi z revščino otrok. Pri tem jih je 16 uporabilo kazalnike, dogovorjene v EU. Nekatere so določile tudi vmesne cilje za svoje posebne probleme (gospodinjstva brez zaposlenih članov, najbolj ogrožene družine, intenzivnost revščine in otroško varstvo).

Most Member States who made the issue a priority in 2006 in response to the European Council's call for decisive action are now planning to reinforce their strategies and follow a more multi-dimensional and integrated approach. Many have mainstreamed child poverty in areas such as minimum income and wages, reconciliation of work and family life and family-friendly services. Sustained efforts are needed, notably to ensure accessible and affordable quality child care. Drawing on the improved evidence-base, 22 Member States have set targets in relation to child poverty, 16 of them using EU-agreed indicators. A few have also set intermediate targets for their specific challenges (jobless households, families most at risk, intensity of poverty, childcare).

Romi so večkratno prikrajšani in spadajo med najbolj izključene v evropski družbi. V novih poročilih so države članice, v katerih živijo precej velike romske manjšine, izboljšale vključenost tega vprašanja, poleg tega pa je prepoznavanje izzivov, ki jih prinaša, na sploh boljše. Izvedeni ali napovedani ukrepi se v glavnem osredotočajo na desegregracijo, dostopnost zaposlitve, obravnavo prikrajšanosti v izobraževanju ter boljši dostop do osnovnih storitev, kot sta zagotavljanje stanovanj in zdravstvena nega. Vendar pa v večini držav še ni celovitega okvira za politike, kar je tudi posledica pomanjkanja podatkov in nezadostne baze znanja.

Roma people face multiple disadvantages and belong to the most excluded in European societies. In the new reports Member States with a sizable Roma minority have upgraded their coverage of the issue and, in general, there is a better recognition of the challenges it entails. Action taken or announced mainly focus on desegregation, access to employment, addressing educational disadvantage and improved access to basic services such as housing and healthcare. However, in most countries a comprehensive policy framework is still lacking, also due to the non-availability of data and an insufficient knowledge-base.

Nacionalna strateška poročila potrjujejo prednost, ki je bila leta 2006 dana vključevanju migrantov . Države članice vse bolj privzemajo celosten pristop in se tako v procesu bolj osredotočajo na migrante in družbo gostiteljico, mnoge pa si prizadevajo oblikovati sinergije med politikami vključevanja in ukrepi nediskriminacije.

The NSRs confirm the priority given to the inclusion of migrants in 2006. Increasingly adopting a holistic approach, Member States are focusing more on involving both migrants and the host society in the process, and several are attempting to create synergies between inclusion policies and anti-discrimination measures.

Vključevanje invalidov se še naprej obravnava, vendar pa ostaja vključevanje invalidnosti v ostala vprašanja omejeno, NSP pa komajda omenjajo Konvencijo ZN o pravicah invalidov, čeprav poteka njena ratifikacija. Aktivacija zaposlovanja, odstranjevanje ovir v izobraževanju in vseživljenjskem učenju ter strožje pogojevanje običajno prevladujejo nad strukturnimi ovirami za popolno sodelovanje, namesto da bi jih odstranjevali.

The inclusion of disabled people continues to be addressed, but disability mainstreaming remains limited and NSRs scarcely refer to the implementation of the UN Convention on the Rights of persons with disabilities, although the ratification is under way. Employment activation, eliminating barriers to education and lifelong learning, and stricter conditionality generally dominate rather than the elimination of structural obstacles to full participation.

Tako kot v nacionalnih strateških poročilih 2006 je večina držav članic dejavno vključevanje tudi tokrat opredelila kot eno izmed prednostnih nalog. Vendar pa so v večini primerov vključujoči trgi dela, dostop do kakovostnih storitev in ustrezni dohodki obravnavani ločeno, večina prikrajšanih posameznikov pa trpi zaradi večkratne prikrajšanosti in so zato nujno potrebni integrirani odgovori. Več držav je sprejelo ukrepe za ohranitev kupne moči oseb z minimalnimi dohodki. Še naprej je nujno razvijati boljše povezave med prejemki za brezposelnost in dodatki za zaposlene, da se uvedejo prave spodbude, obenem pa zagotovi ustrezne varstvene dodatke in prepreči revščina zaposlenih. Za obravnavanje ovir za polno in trajno sodelovanje v družbi in na trgu dela morajo biti socialne službe in zavodi za zaposlovanje usklajeni. Treba je torej posvečati več pozornosti optimizaciji vzajemnega delovanja med temi tremi razsežnostmi ter zagotoviti, da se vsaki izmed njih posveča ustrezna pozornost.

As in the 2006 NSRs, most Member States have active inclusion among their priorities. However, inclusive labour markets, access to quality services and adequate income are dealt with separately in most cases, whereas most disadvantaged people suffer from multiple disadvantages and integrated responses are essential. Several countries have taken steps to ensure that the purchasing power of minimum incomes is maintained. It remains essential to design better links between out-of-work benefits and in-work support, in order to create the right incentives, while at the same time ensuring adequate income support and prevent in-work poverty. Coordinated social and employment services are needed to tackle obstacles to full and lasting participation in society and the labour market. So more attention must be paid to optimising the interaction between the three strands and ensuring that due account is given to each.

Najboljše varovalo pred revščino in socialno izključenostjo je kakovostna zaposlitev za tiste, ki so sposobni za delo. Za tiste, za katere ni realno pričakovati, da bi se zaposlili, je treba zagotoviti ustrezne varstvene dodatke in sodelovanje v družbi. Ukrepi, ki so zlasti primerni in so jih sprejele mnoge države članice, vključujejo ukrepe za ohranjanje delavcev v zaposlitvi ali hitro ponovno zaposlitev ter spodbujajo prilagodljivost, pogosto z zagotavljanjem možnosti za pridobivanje ali povečanje kvalifikacij ter oblikovanjem individualnih akcijskih načrtov s prikazom poti do trga dela. Pozornost je treba posvečati podpori za možnosti za zaposlovanje najbolj ranljivih oseb, in sicer tudi v socialni ekonomiji. Večina NSP odraža pomen, ki ga ima dostop do kakovostnih storitev za odpravo socialnih ovir, ki ovirajo posameznikovo trajnostno vključevanje.

The best safeguard against poverty and social exclusion is a quality job for those who can work. For those for whom work is not a real option, adequate income support and social participation must be ensured. Particularly relevant measures taken by many Member States include those that support job retention or speedy re-entry into employment, and promote adaptability, by offering opportunities to acquire or upgrade skills and developing personalised action plans outlining pathways to the labour market. Attention should be paid to supporting job opportunities for the most vulnerable, including in the social economy. Most NSRs reflect the importance of access to quality services for tackling the social hurdles that hinder people's sustainable inclusion.

Brezdomstvo je ena najhujših oblik izključenosti, zato je v nekaterih državah članicah treba še povečati okrepljena prizadevanja za vključitev večje ponudbe cenovno ugodnih bivališč . Celovite in večrazsežnostne strategije so namenjene posebnemu obravnavanju njegovih različnih pojavnosti, drug pristop pa se osredotoča na ukrepe, vključene v okvire širših politikih, npr. stanovanjske, zaposlovalne in zdravstvene politike. Veliko pozornosti se posveča subvencioniranim stanovanjem, ki združujejo samostojno bivanje s socialno podporo, prilagojeno posameznikom. Več držav je določilo cilje za zmanjšanje brezdomstva ali povečanje struktur pomoči. Pomanjkanje zanesljivih podatkov še vedno ovira prizadevanja za opredelitev in spremljanje učinkovitih politik. Spodbujanje socialne vključenosti je bistveno za preprečevanje brezdomstva, zlasti v sedanjih razmerah. Treba je zagotoviti ustrezno pomoč in svetovanje za osebe, ki jim grozi prisilna izselitev ali zaplemba.

Homelessness is one of the most severe forms of exclusion and enhanced efforts in some Member States must be extended to include a greater supply of affordable housing . Comprehensive, multidimensional strategies aim to address its different manifestations specifically, while another approach focuses on measures integrated in wider policy frameworks, e.g. relating to housing, employment, and health. Supported housing combining the objective of independent living with personalised social support is receiving much attention. Several countries have set targets to reduce homelessness or strengthen support structures. Lack of reliable data still impairs efforts to define and monitor effective policies. Promoting financial inclusion is crucial to prevent homelessness, particularly in the current circumstances; appropriate support and advice must be ensured to people facing eviction or repossession.

Zdravstvene razlike med različnimi socialno-ekonomskimi skupinami se ohranjajo, države članice pa si prizadevajo, da bi svoje splošne pristope dopolnjevale z ukrepi za najbolj ranljive prebivalce. Več NSP predstavlja medsektorske politike, ki zajemajo preventivo in promocijo zdravja ter vključujejo veliko število storitev, vključno s tistimi na področju izobraževanja, stanovanjskega gospodarstva in zaposlovanja. Glavne usmeritve politik so: krepitev primarne nege in preventive, odpravljanje ovir za dostop ter obravnavanje razmer na ogroženih območjih.

Inequalities in health between different socio-economic groups persist and Member States tend to complement their universal approach with measures targeting the most vulnerable. Several NSRs present cross-sectoral policies, spanning both prevention and health promotion and mobilising a wide range of services including in the areas of education, housing and employment. The main policy orientations are: enhancing primary and preventive care, removing barriers to access and addressing the situation in deprived areas.

Večina NSP poudarja pomen izobraževanja , vendar pa ga le nekatera vključujejo v celovito dolgoročno strategijo za preprečevanje in odpravo socialne izključenosti. Predšolska vzgoja se šteje za temeljno, in sicer kot ključni element pri izravnavi socialno-ekonomskih prikrajšanosti ter kot sredstvo za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Prizadevanja so usmerjena tudi v zagotavljanje kakovostnih standardov v vseh šolah, boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja, izboljšanju dosegljivosti izobraževanja za posamezne skupine ter uvajanje ukrepov za priznavanje predhodnega učenja.

Most NSRs emphasise the importance of education , but only some integrate it in a comprehensive long-term strategy to prevent and tackle social exclusion. Pre-primary education is seen as fundamental both as a key element in levelling socio-economic disadvantage, and as a means to facilitate work/family life reconciliation. Efforts also focus on ensuring high quality standards in all schools, combating early school leaving, improving access to education for specific groups and introducing measures to validate prior learning.

Obravnavanje finančne izključenosti je nujno potrebno za vsako strategijo boja proti revščini. Kriza še bolj poudarja ta problem. Nekatere države članice poročajo o celovitih politikah, ena pa obravnava reševanje prezadolženosti kot prednostno nalogo. Najpogosteje se omenja svetovanje glede zadolženosti, včasih namenjeno posebnim skupinam ali pa usmerjeno v zgodnje odkrivanje zadolženosti. V nekaterih državah so zagotovljeni mikro krediti za posameznike, za katere običajni kreditni trg ni dostopen. Finančna vključenost je osnovni pogoj za trajnostni dostop do stanovanjskega trga.

Addressing financial exclusion is vital in any strategy against poverty; the crisis brings the issue even more to the fore. Some Member States report comprehensive policies, whereas one is tackling over-indebtedness as a priority. Most frequently quoted is debt advice, sometimes target group-based or focusing on early detection. Microcredit is provided in some countries to people who cannot access the mainstream credit market. Financial inclusion is a pre-condition for sustainable access to the housing market.

3. USTREZNE IN VZDRžNE POKOJNINE

ADEQUATE AND SUSTAINABLE PENSIONS

V zadnjem desetletju so države članice zaradi boljšega zagotavljanja ustreznih in vzdržnih pokojnin reformirale svoje pokojninske sisteme. V NSP 2008 države poročajo o vse večjem napredku pri zagotavljanju ustreznih pokojnin brez ogrožanja finančne vzdržnosti in spodbud za zaposlenost. Zaradi novih gospodarskih predvidevanj bo natančno uravnavanje, ki bo potrebno, še bolj zahtevno.

During the last decade Member States have reformed their pension systems to better provide adequate and sustainable pensions. In the 2008 NSRs, countries report on incremental progress in providing adequate pensions without jeopardising financial sustainability and work incentives. The new economic outlook will make the fine-balancing required even more challenging.

V odziv na daljšo življenjsko dobo so bile reforme pokojninskih sistemov usmerjene v dvig stopnje zaposlenosti starejših delavcev in zmanjševanje stopnje ekonomske odvisnosti, tako da ne bi ogrozile finančne vzdržnosti javnih financ. Posledica tega je bilo največkrat znižanje pričakovanih pokojnin in predpisi, ki delavcem omogočajo kompenzacijo tega znižanja s podaljšanjem njihove delovne dobe. Vsekakor bo ohranjanje ravnotežja med leti vplačevanja v pokojninski sklad in leti v pokoju vse bolj odvisno od tega, da bo več ljudi bolj dolgo delalo. Posledica tega bo znižanje vstopne starosti, izogibanje dolgim premorom med zaposlitvijo in višja starost ob dejanski upokojitvi. Obenem se posveča več pozornosti temu, da se zagotovi vključenost vseh obdobij zaposlitve.

In response to increased longevity reforms of pension systems have aimed at raising the employment rate of older workers and decreasing the economic dependency ratios, so as not to endanger the financial sustainability of public finances. Mostly this resulted in a decrease in the pension promises and in rules allowing workers to compensate for this by extending their working lives. Indeed keeping the balance between contributory lives and years spent in retirement will depend on more people working more and longer. This will entail lowering the entry age, avoiding long career breaks and postponing the effective exit age. At the same time more attention is being paid to ensuring that all employment periods are covered.

V zadnjem desetletju se je zvišala stopnja zaposlenosti starejših delavcev in trenutno 11 držav izpolnjuje lizbonski cilj, v skladu s katerim naj bi bilo do leta 2010 zaposlenih 50 % starejših delavcev. Zaradi višje pričakovane življenjske dobe bodo v srednjeročnem obdobju potrebne višje stopnje zaposlenosti. Običajna delovna doba se mora povečati, poročila pa kažejo, da države članice v svojih zakonsko določenih sistemih pokojninskega zavarovanja začenjajo zviševati starost za upokojitev . Možnosti za predčasno upokojitev in spodbude zanjo se ukinjajo. To so pomembni znaki za delodajalce in zaposlene, naj izboljšajo svoje načine za obvladovanje starosti in preložijo upokojitev na kasneje. Sedanji upad gospodarstva bo preizkus obstojnosti teh dosežkov. Potrebna so še nadaljnja prizadevanja za ohranitev zaposlitve starejših delavcev, vključno s polno uporabo dejavnih politik trga dela. Bistveno bo izogniti se začetku zniževanja dejanske starosti za upokojitev zaradi ponovne uporabe mehanizmov predčasnega zapuščanja trga dela za obvladovanje rastoče brezposelnosti.

The employment rate of older workers has increased over the last decade, and 11 countries now meet the Lisbon target of 50% employment for older workers by 2010. Given the increase in life expectancy, higher employment rates will be necessary in the medium term. Normal working age has to increase, and the reports show that Member States are starting to increase the pensionable age in statutory schemes. Early exit routes are being closed and incentives to early retirement removed. These are important signals for employers and employees to improve their practises of age management and postpone retirement. The current economic downturn will test the durability of these achievements. Further efforts should be made to sustain the employment of older workers, including making full use of active labour market policies. It will be crucial to avoid that the effective retirement age begins to drop because early pathways out of the labour market are used again to deal with rising unemployment.

Sedanja gospodarska predvidevanja poudarjajo, da morajo biti delavci, ki so občasno brezposelni, ustrezno vključeni v pokojninske sisteme. V reformiranih sistemih se lahko ustreznost pokojnin zaradi presledkov med zaposlitvijo močno zmanjša , zato je pomembno spremljati rezultate pri pokojninah za tiste, ki imajo težave pri izpolnjevanju novih pogojev za upravičenost, zlasti za osebe z nizkimi osebnimi dohodki in tistimi, ki so prekinjali svojo poklicno pot, med katerimi prevladujejo ženske.

The present economic outlook highlights the need to ensure that workers affected by periods of unemployment are covered in appropriate ways by the pension systems. In reformed systems career breaks can reduce adequacy significantly and monitoring of pension outcomes is important for those who have difficulty fulfilling the new eligibility conditions, notably low wage earners and those with broken careers, among whom women are over-represented.

Delo v okviru odprte metode koordinacije se je v letu 2008 osredotočalo na zasebne pokojninske sheme. Več držav članic je sprejelo ukrepe za uvedbo pokojnin iz naložbenih pokojninskih skladov, ki obravnavajo vključenost in prispevke ter višino stroškov ter oblikovalo zakonske okvire za anuitete (tveganje zaradi dolgoživosti) in naložbe (finančno tveganje). V zvezi s sistemi prostovoljnega pokojninskega zavarovanja je opaziti velike socialno-ekonomske razlike glede vključenosti in prispevnih stopenj. Če bodo zasebne pokojninske sheme v prihodnosti pomemben vir pokojnin, potem je treba na ustrezen način določiti vključenost vanje in prispevne stopnje.

OMC work in 2008 has concentrated on private pension provision. A number of Member States have taken measures to ensure funded pensions, dealing with coverage and contributions, levels of charges, developing regulatory frameworks for annuities (longevity risk) and investments (financial risk). In voluntary schemes there is ample evidence of a strong socio-economic gradient in coverage and contribution levels. If private schemes are an essential source of future retirement income then coverage and contribution levels need to be set accordingly.

Sedanji modeli faze izplačil naložbenih sistemov nemara zagotavljajo nezadostno zaščito pred tveganji zaradi dolgoživosti, nestanovitnosti in inflacije. Anuitete so najvarnejši način za zagotovitev dohodka upokojencev. Spremembe v strukturi portfeljev ob bližnji upokojitvi (life-styling) lahko zagotovijo neko stopnjo zavarovanja pred nestanovitnostjo vrednosti kapitala. Bistvena so dobro delujoča nadzorna telesa in učinkoviti finančno-regulativni okviri. Zaradi prehodov na pokojnine iz več virov, za katere so potrebne kompleksne odločitve, morajo imeti člani pokojninskih sistemov na voljo nepristranske informacije in vsaj nekaj finančnega znanja.

Current designs of the pay-out phase of funded schemes may give insufficient protection against longevity risk, volatility and inflation. Annuities are the most secure means of providing an income in retirement. Shifts in the portfolio structure when approaching retirement (life-styling) can provide a certain degree of protection against volatility of capital value. Well-functioning supervisory bodies and effective financial regulatory frameworks are essential. Shifts to multi-source pensions involving complex decisions require that scheme members have access to unbiased information and to some financial education.

Države članice spreminjajo svoje določbe o minimalnem dohodku za starejše, da bi povečale prejemke in olajšale dostop do njih. Ker se prihodki prilagajajo po indeksu cen, so relativni dohodki v nedavnih letih rasti verjetno zaostali. Vendar pa je njihovo relativno zmanjšanje večinoma precej nižje, kot bi bilo pričakovati. Večina držav članic je povišala minimalne pokojnine in zajamčene dohodke.

Member States are changing their minimum income provisions for older people to increase benefits and ease access. In as much as benefits tend to be price-indexed relative incomes were likely to have fallen behind in recent years of growth. Yet, the relative erosion is mostly substantially smaller than could be expected. Most Member States have up rated minimum pensions and minimum provisions.

Na pokojninskem področju države članice uporabljajo naslednje ciljne vrednosti: stopnja zaposlenosti starejših delavcev (celo večja kot je cilj EU), dejanska starost upokojitve, prispevne stopnje, teoretične stopnje nadomeščanja ter stopnja revščine starejših. To nakazuje, da modernizacija pokojninskih sistemov sledi dolgoročnim strategijam v skladu z dogovorjenimi cilji.

Member States use the following national targets in the area of pensions: employment rate of older workers (even beyond the EU objective), effective retirement age, contribution rates, theoretical replacement rates, and poverty rate of older persons. This suggests that pension modernisation follows long-term strategies in line with the agreed objectives.

4. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN DOLGOTRAJNA NEGA

HEALTHCARE AND LONG-TERM CARE

Praktično vsa poročila 2008–2010 se naslanjajo na prejšnje nacionalne načrte 2006. Države članice trdijo, da bistvene politike, ki prispevajo k dobremu zdravju in daljši delovni dobi vključujejo učinkovite politike zdravja pri delu, promocije zdravja, preprečevanja bolezni, zdravljenja ter rehabilitacije. Še več, potrebna je večja usklajenost med gospodarsko, izobraževalno, zaposlovalno, okoljsko in socialno politiko.

VIRTUALLY ALL OF THE 2008-2010 REPORTS BUILD ON THE PREVIOUS 2006 NATIONAL HEALTH PLANS. MEMBER STATES ARGUE THAT ESSENTIAL POLICIES CONTRIBUTING TO GOOD HEALTH AND LONGER WORKING LIVES INCLUDE EFFECTIVE WORKPLACE HEALTH POLICIES, HEALTH PROMOTION, DISEASE PREVENTION, CURATIVE CARE AND REHABILITATION. MOREOVER, GREATER COHERENCE IS NECESSARY BETWEEN ECONOMIC, EDUCATION, EMPLOYMENT, ENVIRONMENTAL AND SOCIAL POLICY.

Ohranjajo se neenakosti v zdravstvenem stanju in življenjski dobi med različnimi socialno-ekonomskimi skupinami in različnimi regijami. Podatki kažejo jasno korelacijo med slabim zdravjem in revščino, brezposelnostjo in nizko izobrazbo. Mnoga NSP izrecno priznavajo, da neenakost v zdravju zmanjšuje življenjske možnosti prebivalcev. Več NSP predstavlja medsektorske politike, ki zajemajo promocijo zdravja in preprečevanje bolezni ter vključujejo veliko število storitev, kot so izobraževanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje. Najpomembnejše politike so usmerjene v izboljšanje primarne in preventivne nege, odpravljanje finančnih, organizacijskih, informacijskih in drugih ovir za dostop ter obravnavanje razmer na ogroženih območjih.

Inequalities persist in health status and in life expectancy between different socio-economic groups and different regions. Evidence shows a clear correlation between ill health and poverty, unemployment and low education. Many NSRs explicitly recognise that social inequalities in health hamper people's life chances. Several present cross-sectoral policies, spanning both health-promotion and disease-prevention and mobilising a wide range of services such as education, housing and employment. The main policies aim to enhance primary and preventive care, to remove financial, organisational, informational and other barriers to access and to address the situation in deprived areas.

Vse države pravzaprav vidijo izboljšanje primarne nege kot način za izboljšanje dostopa, zagotavljanje usklajenosti nege ter prispevek k trajnosti, še zlasti pri pomanjkanju sredstev. Vendar pa je v mnogih državah še vedno premalo splošnih zdravnikov in medicinskih sester, zaradi staranja pa lahko postane ta problem še bolj pereč. Težko si je predstavljati, kako je mogoče uresničiti prizadevanja za boljšo primarno zdravstveno nego brez ustrezne politike primarne zdravstvene nege, ki vključuje ukrepe za zagotovitev dovolj velikega števila motiviranih zdravstvenih strokovnjakov.

Indeed all countries see enhancing primary care as the way to improve access, ensure coordination of care and contribute to sustainability and all the more so where resources are scarce. However, in many countries the shortages of general practitioners and nurses continue, and ageing may make them more acute. It is difficult to see how the ambition of enhancing primary healthcare can be achieved without a proper primary healthcare policy that includes measures to ensure a sufficient supply of motivated healthcare professionals.

Promocija zdravja in preprečevanje bolezni sta splošni prednostni nalogi, ki naj bi izboljšali zdravje in sposobnost delovanja ter tako zmanjšali potrebo po zdravljenju in izboljšali trajnost. Države članice se zavedajo, da bi lahko bile kampanje učinkovitejše, ter predlagajo, da bi bile bolje prilagojene lokalnim razmeram in ciljno usmerjene. Vendar pa se največji del izdatkov porabi za zdravstveno nego/zdravljenje, zlasti stroške za bolnišnice, tako da mnoge države v ta sektor še vedno usmerjajo dodatna sredstva. Promociji zdravja in preprečevanju bolezni se namenja sorazmerno majhen del izdatkov glede na cilje, ki naj bi jih dosegala.

Health promotion and disease prevention are universally prioritised as a way to improve health and functional capacity, thus reducing the need for treatment and improving sustainability. Member States recognise that the campaigns could be more effective and propose making them more local and targeted. But nonetheless healthcare/treatment, in particular hospital costs, consumes the largest part of the expenditure and many countries are still directing extra funds to this sector. Promotion and prevention receive a relatively small part of expenditure in relation to the goals they are supposed to achieve.

Države članice si z racionalizacijo stroškov in uvajanjem mehanizmov za delitev stroškov še naprej prizadevajo za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti . Več držav je začelo uvajati privatizacijo. Ali take reforme spodbujajo kakovost in učinkovitost, je odvisno od spodbud in zlasti narave pogodb s skladi za zdravstveno zavarovanje. Na nacionalni ravni je uspeh odvisen od zmožnosti institucij za spremljanje, zakonsko urejanje, izenačevanje tveganj in ugotavljanje, kaj lahko bolje opravlja zasebni sektor in kaj javni. Treba je usklajevati javne in zasebne storitve, da se doseže sinergija in prepreči podvajanje.

Member States continue in their efforts to improve efficiency and effectiveness , by rationalising costs and introducing cost-sharing mechanisms. Several countries have been going down the avenue of privatisation. Whether such reforms promote quality and efficiency depends on the incentives and notably the nature of contracts with insurance funds. At national level, success depends on the institutional capacity to monitor, regulate, ensure risk equalisation and identify what the private and what the public can do better. Private and public provision also needs to be coordinated to create synergies and avoid duplication.

Nacionalna poročila kažejo, da se države članice vse bolj zavedajo vprašanj kakovosti , ter predstavljajo različne pobude, usmerjene v zagotavljanje kakovostne in varne preventivne nege in zdravljenja za državljane, kot so priprava in izvajanje standardov kakovosti ali kliničnih smernic na podlagi podatkov ali ocen zdravstvene tehnologije. Vendar pa je le malo držav določilo varnost pacientov, ki je ena izmed temeljev kakovosti, kot ključno prednostno nalogo ter uvedlo ustrezne strukture in sisteme. Opaziti je mogoče velike razlike. Nekatere države članice so dosegle velik napredek pri izvajanju strategij za kakovost in varnost ter pri zagotavljanju v pacienta usmerjenega pristopa, druge pa so šele na začetku procesa. Te razlike je mogoče pojasniti z omejenimi sredstvi, namenjenimi zdravstveni negi, ter premajhno zavestjo o dolgoročnih prednostih, ki bi jih lahko prinesla kakovostna nega. Med tem ko velika veliko število držav vidi večjo možnost izbire za paciente kot eno izmed razsežnosti usmerjenosti v paciente, pa ni dokazano, da bi bila svobodna izbira povezana z večjimi stroški nege.

The national reports show a growing awareness of quality issues among Member States and present different initiatives aiming at providing their citizens with good quality and safe preventive care and treatment, such as elaboration and implementation of quality standards or clinical guidelines based on evidence-based medicine or health technology assessment. However, only a few countries have made patient safety, one of the cornerstones of quality, a key priority, and set up appropriate structures and systems. Huge disparities are observed, with some Member States well advanced in the implementation of quality and safety strategies and in providing a patient-centred approach, and with others only at the beginning of the process. These disparities may be explained by the limited resources allocated to healthcare and the insufficient awareness about long-term advantages that good quality of care may bring. While a large number of countries see increased patient choice as a dimension of patient centeredness, it is not acknowledged that free choice is related to increased costs of care.

Usklajevanje nege ostaja problem. Države članice so dosegle napredek pri celovitem pristopu k obvladovanju nekaterih bolezni, vendar je treba še veliko narediti za izboljšanje usklajenosti med ravnmi upravljanja, med vrstami zdravstvene nege, med zdravstvom in socialnim varstvom, med javnim in zasebnim sektorjem ter med javnim in tretjim sektorjem. To še toliko bolj velja za dolgotrajno nego.

Care coordination remains an issue. Member States have made progress on an integrated approach for the management of some chronic diseases, but there is still much to do to improve coordination between levels of government, between types of medical care, between health and social care, between public and private provision, between the public and the third sector. This is all the more so for long-term care.

NSP ponovno potrjujejo zavezo za zagotavljanje splošne dosegljivosti kakovostne in cenovno dostopne dolgotrajne nege. Vendar pa je v mnogih državah še vedno treba najti trajnostno kombinacijo financiranja, zato je delež financiranja iz zasebnih virov razmeroma visok. To je lahko zasebno zdravstveno zavarovanje (pogosto dodatno ali za skupine z visokimi dohodki) ali plačila zasebnikov (kot plačila za javno zagotovljeno nego in/ali lastna plačila, ki so povrnjena le v majhnem deležu ali sploh ne).

The NSRs reaffirm the commitment to ensure universal access to high quality and affordable long-term care. Nonetheless, a sustainable mix of financing is yet to be found in many countries, hence the share of private sources of finance is relatively high. These can be private health insurance coverage (often supplementary or for high income groups) or private household payments (either co-payments for publicly provided care, and/or out-of-pocket payments for which very little or no reimbursement is offered).

Vzdrževane osebe imajo raje dolgotrajno nego na domu ali na lokalni ravni kot v institucijah, vendar pa se v mnogih državah za nego v institucijah še vedno porabi več kot polovica javnih izdatkov. Poleg tega obstaja splošno soglasje, da je treba obravnavati pričakovano pomanjkanje delovne sile v sektorju (poklicno zagotovljene) dolgotrajne nege (formalno zagotovljena nega) ter iskati načine za podporo družinskih ali nepoklicnih negovalcev. Ustrezno zaposlovanje, (ponovno) usposabljanje in obdržanje negovalcev za dolgotrajno nego v poklicu je še vedno izziv.

Dependent people prefer long-term care in a residential or community setting rather than institutional care, but in many countries institutional care still accounts for more than half of public expenditure. Additionally, there is a widespread consensus on the need to address the expected workforce shortages in the long-term care sector (formal care) as well as devising ways to support family or informal carers. Adequately recruiting, (re)training, and retaining long-term care workers remains a challenge.

_________________________________

_________________________________

Ta analiza je nadalje razdelana v priloženih pregledih za posamezne države in dodatnih dokumentih.

This analysis is developed further in the annexed country profiles and supporting document.