[pic] | COMMISSION OF THE EUROPEAN COMMUNITIES |

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Brussels, 03.01.2008

Bruselj, 03.01.2008

COM(2007) 836 final

COM(2007) 836 konč.

COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

on Creative Content Online in the Single Market {SEC(2007) 1710}

o ustvarjalnih vsebinah na spletu na enotnem trgu {SEC(2007) 1710}

COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

on Creative Content Online in the Single Market

o ustvarjalnih vsebinah na spletu na enotnem trgu

Introduction

1. UVOD

Creative Content Online

1.1. Ustvarjalne vsebine na spletu

The availability and take-up of broadband, and the increasing possibility to access creative content and services everywhere and anytime, provide challenging new opportunities. For consumers, it means new ways to access, and even to influence, creative content available on worldwide networks such as the internet, both from home and using mobile devices. For companies, it means the possibility to offer new services and content and to develop new markets.

Razpoložljivost in širjenje širokopasovnih priključkov ter vse večja možnost imeti na vsakem kraju in ob vsakem času dostop do ustvarjalnih vsebin in storitev prinašajo nove priložnosti in izzive. Za potrošnike to pomeni nove načine dostopanja do ustvarjalnih vsebin na svetovnih omrežjih, kot je internet, in celo vplivanja nanje, tako od doma kot tudi z mobilnih naprav. Za podjetja to pomeni možnost ponuditi nove storitve in vsebine ter razviti nove trge.

With the emergence of new devices, networks and services, these challenges have to be addressed by content and network operators, right holders, consumers, governments and independent regulators. Successful responses will be key to growth, jobs and innovation in Europe.

Ko nastajajo nove naprave, omrežja in storitve, se morajo s temi izzivi spoprijemati ponudniki vsebin, operaterji omrežij, imetniki pravic, potrošniki, vlade in neodvisni regulativni organi. Pravilni odzivi na te izzive bodo ključnega pomena za rast, delovna mesta in inovativnost v Evropi.

They can best be addressed at European level as most of these new services need the dual advantages of economies of scale and cultural diversity that the EU internal market provides. Therefore, EU policies should aim at promoting fast and efficient implementation of new services and related business models for the creation and circulation of European content and knowledge online. In this context, the Commission has identified as "creative content distributed online": content and services such as audiovisual media online (film, television, music and radio), games online, online publishing, educational content as well as user-generated content.

Najbolje jih je obravnavati na evropski ravni, saj je za večino teh novih storitev potrebna dvojna prednost ekonomije obsega in kulturne raznolikosti, ki jo zagotavlja notranji trg EU. Zato bi moral biti cilj politik EU spodbujati hitro in učinkovito uvedbo novih storitev in z njimi povezanih poslovnih modelov za spletno ustvarjanje in širjenje evropskih vsebin in znanja. S tem v zvezi je Komisija kot „ustvarjalne vsebine, ki se razširjajo na spletu“ določila: vsebine in storitve, kot so spletni avdiovizualni mediji (film, televizija, glasba in radio), spletne igre, spletno izdajateljstvo, izobraževalne vsebine in vsebine, ki jih proizvajajo uporabniki.

According to the study on "Interactive content and convergence"[1] (covering EU 25), by 2010, revenues from online content, will more than quadruple from €1.8bn in 2005, to €8.3bn by 2010, online content will also make up a sizeable part of total revenues in some sectors; about 20% for music and 33% for video games.

V skladu z rezultati študije „Interactive content and convergence“[1] (Interaktivne vsebine in konvergenca), ki se nanaša na EU–25, se bodo do leta 2010 prihodki od spletnih vsebin povečali za več kot štirikrat, od 1,8 milijarde EUR leta 2005 na 8,3 milijarde leta 2010, prihodki od spletnih vsebin bodo predstavljali tudi znatne deleže skupnih prihodkov v nekaterih sektorjih, zlasti v sektorjih glasbe (20 %) in video iger (33 %).

With the spread of broadband internet access, the roll-out of advanced mobile networks, and the mass availability of digital devices it is possible to distribute online content on a market of dimensions unknown until now. European consumers increasingly access films, music, news or games through different networks and electronic devices.

S širitvijo širokopasovnega internetnega dostopa, postopno uvedbo tehnološko naprednih mobilnih omrežij na trg in množično razpoložljivostjo digitalnih naprav je možno razširjati spletne vsebine na trgu dimenzij, kakršnih v preteklosti nismo bili vajeni. Evropski potrošniki si vse pogosteje priskrbijo filme, glasbo, novice ali igre prek različnih omrežij in elektronskih naprav.

Results of the public consultation

1.2. Rezultati javnega posvetovanja

With a view to exploring further ways to support the development of creative content online services in Europe, the Commission launched a public consultation on "Content Online in the Single Market" in July 2006. This consultation attracted more than 175 written contributions from a great variety of stakeholders[2].

Z namenom raziskati nadaljnje načine za podporo razvoju spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami v Evropi je Komisija julija 2006 začela javno posvetovanje na temo „spletne vsebine na enotnem trgu“. To posvetovanje je pritegnilo več kot 175 pisnih prispevkov od zelo različnih zainteresiranih strani[2].

A number of contributions to the public consultation[3], invite the Commission to show restraint and not intervene prematurely with further legislation in a nascent and fast evolving market given the risk of adverse effects. However, some call for specific changes in the legal framework on issues such as intellectual property rights licensing, private copying levies and interoperability.

Več prispevkov za javno posvetovanje[3] poziva Komisijo, da deluje zadržano in ne poseže prekmalu z nadaljnjo zakonodajo na trg, ki šele nastaja in se hitro razvija, saj obstaja tveganje nezaželenih učinkov. Vendar pa nekateri prispevki pozivajo k specifičnim spremembam pravnega okvira glede zadev, kot so izdaja licenc za pravice intelektualne lastnine, dajatve za zasebno kopiranje in interoperabilnost.

Many contributions call on the Commission to encourage cooperation (including charters or codes of conduct) between industry, right holders and consumers on issues such as DRMs, Content Online and Film Online.

Veliko prispevkov poziva Komisijo, da spodbuja sodelovanje med podjetji, nosilci pravic in potrošniki pri zadevah, kot so sistemi upravljanja digitalnih pravic (DRM – Digital Rights Management), spletne vsebine in spletni filmi (tudi z listinami ali kodeksi obnašanja).

Furthermore, there were various calls for financial support and various requests for promoting standards concerning the interoperability of DRMs.

Poleg tega je bilo več pozivov za finančno podporo in različne prošnje za krepitev standardov, povezanih z interoperabilnostjo sistemov DRM.

The public consultation was complemented by the aforementioned independent study on "Interactive Content and Convergence". Based on a wide stakeholders' consultation, it provided an overview of the challenges to be addressed to favour the development of new content services in the EU.

Javno posvetovanje je bilo dopolnjeno s prej navedeno neodvisno študijo o „interaktivnih vsebinah in konvergenci“. Ta študija je na podlagi širokega posvetovanja zainteresiranih strani predstavila pregled izzivov, s katerimi se je treba spoprijeti, da se spodbudi razvoj storitev z novimi vsebinami v EU.

Objectives of this Communication

1.3. Cilji tega sporočila

Building on the results of the consultation process, and in order to complement the initiatives already undertaken in the context of the i2010 strategy, the Commission intends to launch further actions to support the development of innovative business models and the deployment of cross-border delivery of diverse online creative content services.

Na podlagi rezultatov posvetovalnega procesa in z namenom dopolniti pobude, ki že obstajajo v okviru strategije i2010, namerava Komisija začeti nadaljnje dejavnosti, da podpre razvoj inovativnih poslovnih modelov in pripravo čezmejnega zagotavljanja različnih spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami.

The market for online creative content is emerging and developments take place at a rapid pace. This calls for a twofold approach to deal with already identified challenges that need to be addressed quickly, and to launch further discussions on some of the existing and forthcoming challenges. Therefore, this Communication is launching a focused public consultation in preparation for the adoption of a Recommendation on Creative Content Online by the Council and the European Parliament, and is creating a stakeholders' discussion and cooperation platform, hereafter the "Content Online Platform", to initiate the work on forthcoming challenges.

Trg za spletne ustvarjalne vsebine nastaja in razvoj na njem je zelo hiter. To zahteva dvojni pristop – spoprijeti se z že ugotovljenimi izzivi, ki jih je treba obravnavati hitro, in začeti nadaljnje razprave o nekaterih izzivih, ki že obstajajo ali pa jih je pričakovati v prihodnosti. Zato to sporočilo začenja osredotočeno javno posvetovanje za pripravo sprejetja priporočila za ustvarjalne spletne vsebine s strani Sveta in Evropskega parlamenta in ustvarja platformo za razpravo in sodelovanje zainteresiranih strani, v nadaljevanju „platforma za spletne vsebine“, da se začne delo na prihodnjih izzivih.

This Communication addresses a first set of challenges central to the uptake of online content services in Europe. Other initiatives of the Commission such as the Internal Market review and the review of the consumer 'acquis', the review of the Satellite and Cable Directive (93/83/EEC)[4], the report on the application of the 2001 Copyright Directive (2001/29/EC)[5], the Green Paper currently being prepared by the Commission on Copyright in the Knowledge Economy, the implementation report on the Recommendation on online management of music rights (2005/737/EC)[6] and the forthcoming Second evaluation report on the Conditional Access Directive (98/84/EC)[7] provide further opportunities to deal with challenges related to creative content online.

To sporočilo se nanaša na prvi niz izzivov, ki so osrednjega pomena za razširjanje storitev s spletnimi vsebinami v Evropi. Druge pobude Komisije, kot so revizija strategije notranjega trga in revizija pravnega reda Skupnosti glede zaščite potrošnikov, revizija direktive o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji (93/83/EEC)[4], poročilo o uporabi direktive o avtorskih pravicah iz leta 2001 (2001/29/EC)[5], zelena knjiga o avtorskih pravicah v gospodarstvu, temelječem na znanju, ki jo trenutno pripravlja Komisija, poročilo o izvajanju priporočila o upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za spletne glasbene storitve (2005/737/EC)[6] ter prihodnje drugo ocenjevalno poročilo o direktivi o pogojnem dostopu (98/84/EC)[7] so nadaljnje priložnosti za spopadanje z izzivi, povezanimi z ustvarjalnimi spletnimi vsebinami.

CHALLENGES & PROPOSALS

2. IZZIVI IN PREDLOGI

The challenges raised by online distribution of creative content are considerable, ranging from legal issues related to licensing to attractive billing systems or broadband and spectrum issues. The last point will be dealt with in the framework of the modernisation of the legal framework for electronic communications, while others will have to be broached as appropriate.

Izzivi, ki jih prinaša spletno razširjanje ustvarjalnih vsebin, so znatni in segajo od pravnih vprašanj, povezanih z izdajo licenc, do privlačnih sistemov fakturiranja ali vprašanj, povezanih s širokopasovnim dostopom in frekvenčnim spektrom. Nazadnje omenjena točka bo obravnavana v okviru modernizacije pravnega okvira za elektronske komunikacije, ostale točke pa na način, ki bo zanje najustreznejši.

The transfer of creative content services to the online environment is an example of major systemic change. For policy makers, making the most of this change means meeting three related objectives:

Prenos storitev z ustvarjalnimi vsebinami v spletno okolje je primer velike sistemske spremembe. Da bi oblikovalci politik to spremembo kar najbolje izkoristili, morajo doseči izpolnitev treh s tem povezanih ciljev:

- ensuring that European content achieves its full potential in contributing to European competitiveness and in fostering the availability and circulation of the great diversity of European content creation and of Europe's cultural and linguistic heritage;

- zagotoviti, da se izkoristi ves potencial evropskih vsebin, tako da te prispevajo h konkurenčnosti Evrope ter izboljšujejo razpoložljivost in razširjenost zelo raznovrstnega evropskega ustvarjanja vsebin ter kulturne in jezikovne dediščine Evrope;

- updating/clarifying possible legal provisions that unnecessarily hinder online distribution of creative content in the EU, while acknowledging the importance of copyright for creation.

- posodabljati/pojasnjevati morebitne pravne določbe, ki po nepotrebnem ovirajo spletno razširjanje ustvarjalnih vsebin v EU, ob priznavanju pomena avtorskih pravic za ustvarjanje;

- fostering users' active role in content selection, distribution and creation.

- krepiti dejavno vlogo uporabnikov pri izboru, razširjanju in ustvarjanju vsebin.

Based on the results of the public consultation and on the study on "Interactive content and convergence", the Commission deems that there are four main, horizontal challenges which merit action at EU-level: availability of creative content; multi-territory licensing for creative content; interoperability and transparency of DRMs; and legal offers and piracy[8].

Na podlagi rezultatov javnega posvetovanja in študije o „interaktivnih vsebinah in konvergenci“ Komisija meni, da obstajajo štirje glavni horizontalni izzivi, s katerimi bi se bilo treba spopasti na ravni EU: razpoložljivost ustvarjalnih vsebin, izdaja licenc za ustvarjalne vsebine za več ozemelj, interoperabilnost in transparentnost sistemov upravljanja digitalnih pravic (DRM) ter zakonite ponudbe in piratstvo[8].

Availability of creative content

2.1. Razpoložljivost ustvarjalnih vsebin

Lack of availability of creative content for online distribution and lack of active licensing of rights on new platforms remain major obstacles for the development of online content services. Since online content is a nascent market, the value of new forms of distribution is sometimes still unknown. This results in major difficulties in settling terms of trade for online exploitation of creative content. Right holders fear loosing control as illegal copying in the digital environment has proven to be highly damaging. While legitimate online offer of creative content is widely regarded as one of the means of curbing illegal copying, some right holders prefer to protect existing revenue streams rather than actively licensing their rights on new platforms. Licensing for online exploitation is also hampered by potential conflicts with rights already granted for main forms of exploitation.

Pomanjkanje razpoložljivih ustvarjalnih vsebin za spletno razširjanje in pomanjkanje dejavnega izdajanja licenc za pravice za nove platforme ostajata veliki oviri za razvoj storitev s spletnimi vsebinami. Ker trg spletnih vsebin še nastaja, je vrednost novih oblik razširjanja v nekaterih primerih še neznana. Zato je zelo težavno določiti trgovinske pogoje za spletno gospodarsko izkoriščanje ustvarjalnih vsebin. Nosilci pravic se bojijo, da bodo izgubili nadzor, saj se je nezakonito kopiranje v digitalnem okolju izkazalo za zelo škodljivo. Čeprav se zakonite ponudbe ustvarjalnih spletnih vsebin večinoma štejejo za eno od sredstev za omejevanje nezakonitega kopiranja, nekateri nosilci pravic raje zavarujejo obstoječe tokove prihodkov, kot da bi dejavno izdajali licence za svoje pravice za nove platforme. Izdajo licenc za spletno izkoriščanje ovirajo tudi potencialne nezdružljivosti s pravicami, ki so že bile podeljene za glavne oblike gospodarskega izkoriščanja.

Most of the difficulties related to availability of content are considered as inherent to emerging markets, and stakeholders are expected to find innovative and collaborative solutions to exploit content online and prevent or remedy bundling, exclusivity or non-use of media rights[9]. In response to stakeholders' demand, the Commission intends to enhance its role of facilitator and to encourage "win-win" deals and cross-industry agreements in the framework of the new Content Online Platform.

Težave, povezane z razpoložljivostjo vsebin, večinoma veljajo kot običajne za nastajajoče trge in od zainteresiranih strani se pričakuje, da najdejo inovativne in sodelovalne rešitve za gospodarsko izkoriščanje spletnih vsebin in da preprečijo ali odstranijo združevanje, izključnost ali neuporabo medijskih pravic[9]. Komisija se namerava na zahteve zainteresiranih strani odzvati tako, da bo v okviru nove platforme za spletne vsebine okrepila svojo vlogo povezovalca in spodbujala posle, pri katerih vsi pridobijo, ter panožne sporazume.

The application of competition law can in some cases remedy abuse relating to the exploitation or bundling of rights.

Uporaba konkurenčnega prava lahko v nekaterih primerih odpravi posledice zlorab, povezanih z gospodarskim izkoriščanjem ali združevanjem pravic.

Another issue relates to the often high transaction costs for rights-clearance. One particularly acute problem is that of orphan works – i.e. books, photographs, film material and other works under copyright for which the right holders are difficult or even impossible to identify or to locate[10]. Efforts for identification and location are costly and time consuming. Hence, in many cases, orphan works cannot be exploited and yield no financial benefit to the (unknown or not locatable) author so they are unproductive both in economic and social terms.

Druga težava so pogosto visoki stroški transakcij, povezani s podeljevanjem pravic. Posebno hudo težavo pomenijo „dela sirote“ – tj. knjige, fotografije, filmsko gradivo in druga dela, zaščitena z avtorskimi pravicami, za katere je nosilce pravic težko ali celo nemogoče ugotoviti ali najti[10]. Dejavnosti, povezane z ugotavljanjem in iskanjem avtorjev, so drage in zahtevajo veliko časa. Zato v mnogih primerih del sirot ni mogoče gospodarsko izkoriščati in ne prinašajo nobenih finančnih koristi avtorju (ki ni znan ali ga ni mogoče najti), tako da niso produktivna ne v gospodarskem ne v družbenem smislu.

The problems arising from orphan works are notably tackled within the context of the i2010 Digital Libraries initiative, which aims at bringing Europe's cultural and scientific heritage online. In its Recommendation of 24 August 2006 on the digitisation and online accessibility of cultural material and digital preservation[11], the Commission urged the Member States to create mechanisms facilitating notably the use of orphan works. Council conclusions of 13 November 2006[12] endorsed the Commission's approach and stressed the need to ensure the effectiveness of national solutions for orphan works in a cross-border context. This is also a key recommendation in the report on copyright issues of the High level expert group on digital libraries[13]. The Commission will closely monitor the implementation of the Recommendation and the need for further action at European level.

Težave, povezane z deli sirotami, se obravnavajo zlasti v okviru pobude za digitalne knjižnice i2010, katere cilj je napraviti kulturno in znanstveno dediščino Evrope dostopno prek spleta. V svojem priporočilu z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju[11] je Komisija pozvala države članice, da ustvarijo mehanizme zlasti za omogočanje uporabe del sirot. Sklepi Sveta z dne 13. novembra 2006[12] so podprli pristop Komisije in poudarili potrebo, da se zagotovi učinkovitost nacionalnih rešitev za dela sirote v čezmejnem okviru. To je tudi ključno priporočilo v poročilu o vprašanjih avtorskih pravic, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov na visoki ravni za digitalne knjižnice[13]. Komisija bo pozorno spremljala izvajanje priporočila in potrebo po nadaljnjih ukrepih na evropski ravni.

Multi-territory licensing for creative content

2.2. Izdaja licenc za ustvarjalne vsebine za več ozemelj

Another major market change resulting from convergence is the ability of content service providers to reach new audiences by making content available on new platforms at European or even global level. As a result of copyright territoriality, a content service provider has to obtain the right to make content available in each Member State. The costs incurred, may be detrimental to the exploitation of a vast majority of European cultural works outside their national markets.

Nadaljnja velika sprememba na trgu, ki jo povzroča konvergenca, je zmožnost ponudnikov storitev s spletnimi vsebinami, da dosežejo nove odjemalce tako, da dajo vsebine na razpolago na novih platformah na evropski ali celo svetovni ravni. Zaradi teritorialnosti avtorskih pravic mora ponudnik storitev s spletnimi vsebinami pridobiti pravico, da daje vsebino na voljo, v vsaki državi članici. Stroški, ki pri tem nastajajo, lahko zavirajo gospodarsko izkoriščanje velike večine evropskih kulturnih del izven njihovih nacionalnih trgov.

The online environment allows content services to be made available across the Internal Market. However, the lack of multi-territory copyright licences makes it difficult for online services to fully benefit from the Internal Market potential.

Spletno okolje omogoča, da se storitve s spletnimi vsebinami lahko dajejo na voljo po vsem notranjem trgu. Vendar pa zaradi pomanjkanja večozemeljskih licenc za avtorske pravice spletne storitve težje v celoti izkoristijo potencial notranjega trga.

While it is first for right holders to appreciate the potential benefits of multi-territory licensing, there is a need to improve the existing licensing mechanisms to allow for the development of multi-territory licensing mechanisms, for instance by promoting fair competition on the market for rights management. It should be noted that different practices apply to different types of content.

Nosilci pravic morajo predvsem oceniti potencialne koristi izdajanja večozemeljskih licenc, obstaja pa tudi potreba po izboljšanju obstoječih mehanizmov izdajanja licenc, da se omogoči razvoj mehanizmov izdajanja večozemeljskih licenc, na primer s krepitvijo poštene konkurence na trgu za upravljanje pravic. Opozoriti je treba, da se za različne vrste vsebin uporabljajo različni postopki.

In the music sector, in order to facilitate the introduction of a multi-territorial system of copyright licensing for online music services, the Commission issued a Recommendation on online management of music rights in October 2005. This Recommendation aims to facilitate the grant of multi-territory licences for online use of musical works by affirming the right of right holders to entrust the management of any of the online rights necessary to operate legitimate online music services, on a territorial scope of their choice, to a collective rights manager of their choice, irrespective of the Member State of residence or the nationality of either the collective rights manager or the right holder. The Commission has recently invited all interested stakeholders to submit views and comments on their initial experience with this Recommendation and, in general, on how the online music sector has developed since its adoption.

Kar zadeva glasbeni sektor, je Komisija oktobra 2005 objavila priporočilo za spletno upravljanje pravic na področju glasbe, da bi omogočila uvedbo večozemeljskega sistema izdajanja licenc za avtorske pravice za spletne glasbene storitve. To priporočilo ima namen omogočiti izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del, tako da potrjuje pravico imetnikov pravic, da zaupajo upravljanje katere koli od svojih spletnih pravic, potrebnih za izvajanje zakonitih spletnih glasbenih storitev, za ozemeljsko področje, ki ga izberejo, kolektivnemu upravljavcu pravic, ki ga izberejo, ne glede na državo članico stalnega bivališča ali državljanstvo kolektivnega upravljavca pravic ali imetnika pravic. Komisija je nedavno povabila vse zainteresirane strani, da predložijo mnenja in pripombe glede svojih začetnih izkušenj s tem priporočilom in v splošnem tudi glede tega, kako se je sektor spletne glasbe razvil od sprejetja priporočila.

The issue of multi-territory licensing has become relevant in other creative content sectors such as the audiovisual sector. In the audiovisual sector, while the new Directive on audiovisual media services will facilitate cross border development of on-demand services, many right holders still choose to grant licences for only a few national territories, thus slowing the availability of audiovisual works in video-on-demand catalogues abroad. Developing a system where right holders would be encouraged to grant, next to the main licence, a second multi-territory licence would be one of the issues to be covered in the public consultation in respect of the preparation of a proposal for a Recommendation, as well as an issue for discussion within the Content Online Platform. Furthermore, the Commission envisages financing an independent study investigating the economic consequences for European audiovisual works that could result from such a practice.

Vprašanje izdajanja večozemeljskih licenc je postalo pomembno tudi v ostalih sektorjih z ustvarjalnimi vsebinami, kot je avdiovizualni sektor. Čeprav bo v avdiovizualnem sektorju nova direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah omogočila čezmejni razvoj storitev na zahtevo, se mnogi nosilci pravic še vedno odločajo, da podelijo licence za le nekaj nacionalnih ozemelj, kar upočasnjuje razpoložljivost avdiovizualnih del v katalogih „video na zahtevo“ v tujini. Razvoj sistema, v katerem bi bili nosilci pravic spodbujani, da podelijo poleg glavne licence še drugo, večozemeljsko licenco, je ena od zadev, ki jih bo obravnavalo javno posvetovanje o pripravi predloga za priporočilo, pa tudi tema za razpravo znotraj platforme za spletne vsebine. Poleg tega namerava Komisija financirati neodvisno študijo, ki bo raziskala ekonomske posledice za evropska avdiovizualna dela, ki bi lahko nastale zaradi take prakse.

Interoperability and transparency of Digital Rights Management systems (DRMs)

2.3. Interoperabilnost in transparentnost sistemov upravljanja digitalnih pravic (DRM – Digital Rights Management)

The uptake of legitimate services passes by tackling the problem of digital piracy by enhancing the cooperation between the various players in the value chain and by developing attractive offers and business models for the distribution of digital content. DRM constitute a key enabling technology in this respect, allowing right holders to enforce their rights in the digital environment and to develop business models adapted to consumer demand and needs. However, for some time now, DRMs and associated Technological Protection Measures (TPMs) have sometimes been perceived in a negative way, as technology merely used to restrict copying and competition, failing to meet initial users' and businesses' expectations. This has led to a situation where certain market players opt for online distribution of content without any copy-restriction mechanisms. Notwithstanding, these developments mainly concern one type of content and business model; i.e. pay per download of music. Technologies allowing management of rights in the online environment might be a key enabler for the content sector's digital shift and for the development of innovative business models - especially with regard to high value content.

Da bi se širile zakonite storitve, je treba reševati problem digitalnega piratstva, tako da se krepi sodelovanje med različnimi akterji v verigi ustvarjanja vrednosti in da se razvijajo privlačne ponudbe in poslovni modeli za razširjanje digitalnih vsebin. Sistemi digitalnega upravljanja pravic (DRM) so tehnologija, ki je glede tega ključnega pomena in ki omogoča nosilcem pravic, da uveljavljajo svoje pravice v digitalnem okolju ter razvijajo poslovne modele, prilagojene povpraševanju in potrebam potrošnikov. Vendar se že nekaj časa sistemi DRM in z njimi povezani ukrepi tehnološke zaščite (TPM – Technological Protection Measures) občasno razumejo negativno, kot tehnologija, ki se uporablja le za omejevanje kopiranja in konkurence in ki ne izpolnjuje začetnih pričakovanj uporabnikov in podjetij. To je povzročilo razmere, v katerih se nekateri akterji na trgu odločajo za spletno razširjanje vsebin brez kakršnih koli mehanizmov za omejevanje kopiranja. Vendar pa se tak razvoj nanaša predvsem na eno vrsto vsebin in poslovnih modelov, tj. na prenašanje glasbe s spleta za plačilo. Tehnologije, ki omogočajo upravljanje pravic v spletnem okolju, so lahko ključnega pomena za digitalizacijo sektorja z vsebinami in za razvoj inovativnih poslovnih modelov – zlasti v zvezi z vsebinami visoke vrednosti.

The move to a DRM protected environment results in a major paradigm shift for European citizens and consumers. Usage governed by licensing agreements enforced by technical measures now complements usage of copyright protected work governed by law. As a result consumers must increasingly confront complex contractual terms when purchasing music, film or other creative content online, and are not necessarily fully aware of the usage restrictions applied or the use of their personal data. This is perceived as severely affecting user interests, and putting the existing balance between copyright holders and user interests at risk. At the same time, while a great number of DRM protected content services have been launched in the past years, stakeholders are increasingly concerned that the lack of interoperability, standardisation and cross platform friendliness in DRMs leads to gatekeeper situations. In order not to jeopardize the future of this technology as an enabling factor, it is crucial to address the question of interoperability.

Prehod na okolje, zaščiteno s sistemi DRM, prinaša za evropske državljane in potrošnike veliko spremembo načina razmišljanja. Uporaba del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ki jih opredeljuje zakonodaja, je zdaj dopolnjena z uporabo, za katero veljajo licenčni sporazumi, ki se uveljavljajo s tehničnimi ukrepi. Posledica je, da se potrošniki vse bolj srečujejo z zapletenimi pogodbenimi izrazi, ko kupujejo glasbo, filme ali druge ustvarjalne vsebine na spletu, in se morda ne zavedajo povsem omejitev uporabe, ki pri tem veljajo, ali uporabe svojih osebnih podatkov. To se običajno razume kot nekaj, kar močno škoduje interesom potrošnikov in ogroža obstoječe ravnotežje med interesi nosilcev avtorskih pravic in interesi uporabnikov. Čeprav je v preteklih letih začelo delovati veliko število storitev z vsebinami, zaščitenimi s sistemi DRM, so zainteresirane strani vse bolj zaskrbljene, da bo pomanjkanje interoperabilnosti med sistemi DRM, ustreznih standardov zanje in njihove ustreznosti za vse možne platforme povzročilo stanje, podobno nadzorovanju dostopa. Da ne bi bila ogrožena prihodnost te tehnologije kot temeljnega razvojnega dejavnika, je bistvenega pomena, da se reši vprašanje interoperabilnosti.

Better interoperability of DRM systems would improve the level of competition and consumer acceptance necessary for the take-up of online distribution of creative content. For consumers, DRM interoperability means that they can choose different devices and still use them with different 'download-to-own' services. For content producers or content aggregators interoperability means they are not locked into one distribution channel that forms a gatekeeper to the marketplace. For device and ICT developers, interoperability means that their products can be used with different content services[14].

Boljša interoperabilnost sistemov DRM bi izboljšala raven konkurence in sprejemanja pri potrošnikih, ki sta potrebni za razvoj spletnega razširjanja ustvarjalnih vsebin. Za potrošnike pomeni interoperabilnost sistemov DRM, da lahko izberejo različne naprave in jih uporabijo za različne storitve za prenos s spleta. Za producente ali združevalce vsebin interoperabilnost pomeni, da niso omejeni na en sam kanal razširjanja, prek katerega bi bilo možno nadzorovati dostop do trga. Za razvijalce naprav in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) interoperabilnost pomeni, da se lahko njihovi izdelki uporabljajo za različne storitve z vsebinami[14].

As lengthy discussions among stakeholders did not yet lead to the deployment of interoperable DRM solutions, there is in any case a need to set a framework for transparency of DRMs regarding interoperability, by ensuring proper consumer information with regards to usage restrictions and interoperability. Providing consumers with an accurate and easily understood labelling system on interoperability and usage restrictions, allowing them to make an informed choice will improve citizens' rights and provide for a sound basis for a wider availability of content online.

Ker dolge razprave med zainteresiranimi stranmi do zdaj niso pripeljale do uporabe interoperabilnih rešitev DRM, vsekakor obstaja potreba po določitvi okvira, ki zagotavlja transparentnost sistemov DRM glede interoperabilnosti, prek zagotavljanja ustreznih informacij za potrošnike glede omejitev uporabe in glede interoperabilnosti. Natančen in enostavno razumljiv sistem označevanja glede interoperabilnosti in omejitev uporabe, ki bo potrošnikom omogočal sprejeti odločitev na podlagi informacij, bo izboljšal pravice državljanov in zagotovil trdno osnovo za široko dostopnost spletnih vsebin.

Legal offers and piracy

2.4. Zakonite ponudbe in piratstvo

Recording music and film industries have expressed the view that the Commission should be prepared to take legislative steps to make sure that the public interest in ensuring an adequate level of data protection is properly reconciled with other important public policy objectives such as the need to combat illegal activities and to protect the rights and freedoms of third parties.

Panogi snemanja glasbe in filmov sta izrazili mnenje, da bi Komisija morala biti pripravljena sprejeti zakonodajne ukrepe, da se javni interes za zagotovitev ustrezne ravni zaščite podatkov ustrezno uskladi z ostalimi pomembnimi cilji javne politike, kot so potreba po boju proti nezakonitim dejavnostim ter po zaščiti pravic in svoboščin tretjih strani.

Piracy and unauthorised up- and downloading of copyrighted content remains a central concern. The fight against online piracy involves a number of complementary elements: (1) developing legal offers; (2) educational initiatives; (3) enforcement of legal rights; (4) seeking improved cooperation from Internet Service Providers (ISPs) in stopping dissemination of infringing content. The idea of education and awareness-raising on the importance of copyright for the availability of content is widely supported as a tool in the fight against piracy.

Piratstvo in nepooblaščeno nalaganje in snemanje vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ostajata osrednja skrb. Boj proti spletnemu piratstvu vsebuje več dopolnilnih elementov: (1) razvoj zakonitih ponudb, (2) izobraževalne pobude, (3) uveljavljanje zakonitih pravic, (4) prizadevanje za izboljšano sodelovanje s strani ponudnikov internetnih storitev (ISPs – Internet Service Providers) pri preprečevanju razširjanja nezakonitih vsebin. Zamisel o izobraževanju in ozaveščanju o pomenu avtorskih pravic za razpoložljivost vsebin uživa široko podporo kot orodje v boju proti piratstvu.

Content owners call for increased co-operation in the fight against piracy. Annex I to the recently adopted legislative proposal for the reform of the Authorisation Directive includes references concerning compliance with national measures implementing the Copyright Directive (2001/29/EC) and the Enforcement Directive (2004/48/EC)[15]. Moreover, Article 20(6) of the legislative proposal to amend the Universal Service Directive provides for an obligation for ISPs to clearly inform subscribers in advance of the conclusion of the contract and regularly thereafter of their obligations to respect copyright and related rights[16].

Lastniki vsebin pozivajo k večjemu sodelovanju v boju proti piratstvu. Priloga I k nedavno sprejetemu zakonodajnemu predlogu za spremembo Direktive o odobritvi se sklicuje na skladnost z nacionalnimi ukrepi za izvajanje Direktive o avtorskih pravicah (2001/29/ES) in Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (2004/48/ES)[15]. Poleg tega člen 20(6) zakonodajnega predloga za spremembo Direktive o univerzalni storitvi določa za ponudnike internetnih storitev obveznost, da naročnike jasno obveščajo pred sklenitvijo pogodbe in redno tudi pozneje o njihovi obveznosti glede upoštevanja avtorskih pravic in z njimi povezanih pravic[16].

In France, a Memorandum of Understanding[17] between music and film producers, Internet service providers and the Government was signed on 23 November 2007. Under the agreement, France is to set up a new Internet authority with powers to suspend or cut access to the web for those who illegally file-share.

V Franciji je bil dne 23. novembra 2007 podpisan memorandum o soglasju[17] med glasbenimi in filmskimi producenti, ponudniki internetnih storitev in vlado. Na podlagi tega sporazuma bo Francija ustanovila nov organ za internet, ki bo pooblaščen, da bo lahko preprečil oziroma prekinil dostop do spleta za tiste, ki prenašajo datoteke na nezakonit način.

It would indeed seem appropriate to instigate co-operation procedures ("code of conduct") between access/service providers and right holders and consumers in order to ensure a wide online offer of attractive content, consumer-friendly online services, adequate protection of copyrighted works, awareness raising/education on the importance of copyright for the availability of content and close cooperation fight piracy/unauthorised file-sharing.

Dejansko se zdi, da je primerno spodbujati postopke sodelovanja („kodeks obnašanja“) med ponudniki dostopa/storitev, nosilci pravic in potrošniki z namenom, da se zagotovi pestra spletna ponudba zanimivih vsebin, uporabnikom prijazne spletne storitve, ustrezna zaščita del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ozaveščanje/izobraževanje o pomenu avtorskih pravic za razpoložljivost vsebin in tesno sodelovanje v boju proti piratstvu oziroma nedovoljenemu prenašanju datotek.

CONCLUSION

3. SKLEP

While the review process of Directives affecting distribution of content, such as the Satellite and Cable Directive, the 2001 Copyright Directive and the Conditional Access Directive are ongoing, this Communication launches a process to address the identified and most pressing challenges related to online distribution of creative content. The Commission wishes to address the challenges raised in this document by two means:

Čeprav trenutno poteka postopek revizije direktiv, ki se nanašajo na razširjanje vsebin, na primer Direktive o satelitih in kablih, Direktive o avtorskih pravicah iz leta 2001 in Direktive o pogojnem dostopu, se s tem sporočilom začenja proces obravnave navedenih najbolj perečih problemov, povezanih s spletnim razširjanjem ustvarjalnih vsebin: Komisija se namerava spopasti z navedenimi izzivi na dva načina:

- The setting-up of the "Content Online Platform", a framework for discussion, at European level. This Platform devoted to content specific or cross-industry negotiations around the issues related to the online distribution of creative content, should include, according to the agenda of each meeting, content providers, right holders, companies and organisations from the telecoms and technology sectors as well as consumers. The remit of the Content Online Platform will include the issues mentioned in this Communication such as: availability of content, improvement of rights clearance mechanisms, development of multi-territory licensing, management of copyright online, cooperation mechanisms to improve respect of copyright in the online environment. The work of the Platform should also contribute to the elaboration of a Guide for consumers and users of Information Society services[18].

- Vzpostavitev „platforme za spletne vsebine“, okvira za razprave na evropski ravni. Pri tej platformi, namenjeni pogajanjem o temah, specifičnih za posamezne vsebine, in panožnim pogajanjem o vprašanjih, povezanih s spletnim razširjanjem ustvarjalnih vsebin, naj bi sodelovali, v skladu z dnevnim redom posameznega zasedanja, ponudniki vsebin, nosilci pravic, podjetja in organizacije iz telekomunikacijskega in tehnološkega sektorja ter potrošniki. Na platformi za spletne vsebine bodo potekale razprave o vprašanjih, navedenih v tem sporočilu, kot so: razpoložljivost vsebin, izboljšanje mehanizmov za podeljevanje in plačevanje pravic, razvoj izdajanja večozemeljskih licenc, spletno upravljanje avtorskih pravic, sodelovalni mehanizmi za izboljšanje upoštevanja avtorskih pravic v spletnem okolju. Delo platforme naj bi tudi prispevalo k pripravi navodil za potrošnike in uporabnike storitev informacijske družbe[18].

- Reflecting on the preparation, towards mid 2008, of a proposal for a Recommendation of the Parliament and the Council on Creative Content Online, which would cover the following issues: transparency (labelling) and interoperability of DRMs; encouragement of innovative licensing regimes in the area of audiovisual works; and legal offers and piracy. On the main elements of the future proposal, the Commission wishes to further consult interested stakeholders. Therefore, all stakeholders are invited to take position on the elements listed in the Annex to this Communication by 29/02/2008.

- Razmislek o tem, da se približno sredi leta 2008 pripravi predlog za priporočilo Parlamenta in Sveta o ustvarjalnih vsebinah na spletu, ki bi se nanašal na naslednje zadeve: transparentnost (označevanje) in interoperabilnost sistemov DRM; spodbujanje inovativnih režimov izdajanja licenc na področju avdiovizualnih del ter zakonite ponudbe in piratstvo. Komisija se želi še naprej posvetovati z zainteresiranimi stranmi o glavnih elementih prihodnjega predloga. Zato so vse zainteresirane strani vabljene, da izrazijo svoje mnenje o elementih, navedenih v prilogi k temu sporočilu, do najpozneje 29/02/2008.

ANNEX

PRILOGA

Creative Content Online – Policy/Regulatory issues for consultation

Ustvarjalne vsebine na spletu – vprašanja politike/predpisov za posvetovanje

Digital Rights Management

Upravljanje digitalnih pravic

1) Do you agree that fostering the adoption of interoperable DRM systems should support the development of online creative content services in the Internal Market? What are the main obstacles to fully interoperable DRM systems? Which commendable practices do you identify as regards DRM interoperability?

1) Ali se strinjate, da bi krepitev uvajanja interoperabilnih sistemov DRM podprla razvoj spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami na notranjem trgu? Katere so glavne ovire za uvajanje popolnoma interoperabilnih sistemov DRM? Katere so po vašem mnenju priporočljive prakse glede interoperabilnosti sistemov DRM?

2) Do you agree that consumer information with regard to interoperability and personal data protection features of DRM systems should be improved? What could be, in your opinion, the most appropriate means and procedures to improve consumers' information in respect of DRM systems? Which commendable practices would you identify as regards labelling of digital products and services?

2) Ali se strinjate, da je treba izboljšati informiranje potrošnikov glede interoperabilnosti in značilnosti varovanja osebnih podatkov pri sistemih DRM? Kateri bi bili po vašem mnenju najustreznejši postopki in sredstva za izboljšanje informiranja potrošnikov glede sistemov DRM? Katere priporočljive prakse bi navedli glede označevanja digitalnih proizvodov in storitev?

3) Do you agree that reducing the complexity and enhancing the legibility of end-user licence agreements (EULAs) would support the development of online creative content services in the Internal Market? Which recommendable practices do you identify as regards EULAs? Do you identify any particular issue related to EULAs that needs to be addressed?

3) Ali se strinjate, da bi sestavljanje manj zapletenih in bolj razumljivih licenčnih pogodb za končne uporabnike podprlo razvoj spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami na notranjem trgu? Katere so po vašem mnenju priporočljive prakse glede licenčnih pogodb za končne uporabnike? Ali bi po vašem mnenju bilo treba obravnavati kako posebno vprašanje, povezano z licenčnimi pogodbami za končne uporabnike?

4) Do you agree that alternative dispute resolution mechanisms in relation to the application and administration of DRM systems would enhance consumers' confidence in new products and services? Which commendable practices do you identify in that respect?

4) Ali se strinjate, da bi alternativni mehanizmi reševanja sporov glede uporabe in upravljanja sistemov DRM povečali zaupanje potrošnikov v nove proizvode in storitve? Katere so po vašem mnenju priporočljive prakse glede tega?

5) Do you agree that ensuring a non-discriminatory access (for instance for SMEs) to DRM solutions is needed to preserve and foster competition on the market for digital content distribution?

5) Ali se strinjate, da bi bilo treba zagotoviti nediskriminatoren dostop (na primer za mala in srednje velika podjetja) do rešitev DRM, da bi se ohranila in okrepila konkurenca na trgu za razširjanje digitalnih vsebin?

Multi-territory rights licensing

Izdaja licenc za večozemeljske pravice

6) Do you agree that the issue of multi-territory rights licensing must be addressed by means of a Recommendation of the European Parliament and the Council?

6) Ali se strinjate, da bi bilo treba vprašanje izdajanja večozemeljskih licenc za pravice obravnavati s priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta?

7) What is in your view the most efficient way of fostering multi-territory rights licensing in the area of audiovisual works? Do you agree that a model of online licences based on the distinction between a primary and a secondary multi-territory market can facilitate EU-wide or multi-territory licensing for the creative content you deal with?

7) Kaj je po vašem mnenju najučinkovitejši način za spodbujanje izdajanja večozemeljskih licenc za pravice na področju avdiovizualnih del? Ali se strinjate, da lahko model spletnih licenc, ki temelji na ločevanju med primarnim in sekundarnim večozemeljskim trgom, olajša izdajanje licenc za vso EU oziroma večozemeljskih licenc za ustvarjalne vsebine, s katerimi se ukvarjate?

8) Do you agree that business models based on the idea of selling less of more, as illustrated by the so-called "Long tail" theory, benefit from multi-territory rights licences for back-catalogue works (for instance works more than two years old)?

8) Ali se strinjate, da so za poslovne modele, ki temeljijo na zamisli prodaje manjših količin večjega števila proizvodov, v skladu s tako imenovano teorijo „Long tail“ („teorija dolgega repa“), koristne večozemeljske licence za pravice za dela, po katerih je manj povpraševanja (na primer za dela, starejša od dveh let)?

Legal offers and piracy

Zakonite ponudbe in piratstvo

9) How can increased, effective stakeholder cooperation improve respect of copyright in the online environment?

9) Kako lahko okrepljeno, učinkovito sodelovanje med zainteresiranimi stranmi izboljša spoštovanje avtorskih pravic v spletnem okolju?

10) Do you consider the Memorandum of Understanding, recently adopted in France, as an example to followed?

10) Ali menite, da je memorandum o soglasju, sprejet nedavno v Franciji, primer, po katerem bi se bilo treba zgledovati?

11) Do you consider that applying filtering measures would be an effective way to prevent online copyright infringements?

11) Ali menite, da bi bila uporaba ukrepov filtriranja učinkovit način za preprečevanje kršenja avtorskih pravic na spletu?

Please submit your comments by 29/02/2008 in electronic format. All submissions will be published on the Commission’s website if not requested otherwise. Contribution to be treated confidentially should indicate this at the top of the first page. Should you want to add a cover letter please do so in a separate document. In case your comments exceed four pages, please provide an executive summary. All submissions should be mailed to the functional mailbox of the Audiovisual and Media Policies Unit of the Directorate-General for Information Society and Media: avpolicy@ec.europa.eu. |

Prosimo, predložite svoje pripombe v elektronski obliki najpozneje do 29/02/2008. Vse predložene pripombe bodo objavljene na spletni strani Komisije, če v njih ne bo zahtevano drugače. Če želite, da se vaš prispevek obravnava zaupno, to navedite na vrhu prve strani. Če želite dodati spremno pismo, naj bo vsebovano v ločenem dokumentu. Če je besedilo vaših pripomb daljše od štirih strani, vas prosimo, da dodate povzetek. Vse predložene pripombe je treba poslati v funkcionalni poštni predal Enote za avdiovizualne in medijske politike Generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije: avpolicy@ec.europa.eu. |

[1] Study on "Interactive Content and Convergence; Implications for the Information Society" commissioned by Information Society and Media Directorate-General of the European Commission, published on 25 January 2007

[1] Študija „Interactive Content and Convergence; Implications for the Information Society“ (Interaktivne vsebine in konvergenca; posledice za informacijsko družbo), ki jo je naročil Generalni direktorat za informacijsko družbo in medije Evropske komisije, objavljena 25. januarja 2007.

[2] http://ec.europa.eu/avpolicy/other_actions/content_online/contributions/index_en.htm

[2] http://ec.europa.eu/avpolicy/other_actions/content_online/contributions/index_en.htm

[3] For a summary of the public consultation, see the Commission staff working paper on Creative Content Online.

[3] Povzetek javnega posvetovanja najdete v Delovnem dokumentu služb Komisije o ustvarjalnih spletnih vsebinah.

[4] OJ L 248, 6.10.1993, p. 15.

[4] UL L 248, 6.10.1993, str. 15.

[5] OJ L 167, 22.6.2001, p. 10.

[5] UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

[6] OJ L 276, 21.10.2005, p. 54 – OJ L 284, 27.10.2005, p. 10.

[6] UL L 276, 21.10.2005, str. 54; UL L 284, 27.10.2005, str. 10;

[7] OJ L 320, 28.11.1998 p. 54.

[7] UL L 320, 28.11.1998, str. 54.

[8] For the other issues raised in the public consultation, see the Commission Staff Working Paper on Creative Content Online.

[8] Informacije o drugih zadevah iz javnega posvetovanja najdete v Delovnem dokumentu služb Komisije o ustvarjalnih vsebinah on-line.

[9] Interactive Content and Convergence; Implications for the Information Society, 2007, p. 13

[9] Interaktivne vsebine in konvergenca; posledice za informacijsko družbo (Interactive Content and Convergence; Implications for the Information Society), 2007, str. 13

[10] Gowers Review of Intellectual Property, December 2006, p. 69: "The British Library estimates 40 percent of all print works are orphan works".

[10] Gowers Review of Intellectual Property, december 2006, str. 69: „British Library ocenjuje, da dela sirote obsegajo 40 odstotkov vseh tiskanih del“.

[11] OJ L 236, 31.8.2006, p. 28.

[11] UL L 236, 31.8.2006, str. 28.

[12] OJ C297, 7.12.2006, p. 1.

[12] UL C 297, 7.12.2006, str. 1.

[13] See: http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/hleg/index_en.htm

[13] See: http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/hleg/index_en.htm

[14] To the extent that DRMs are a form of conditional access system, in the second evaluation report of the Conditional Access Directive that is to be undertaken in 2008, the Commission will assess to what degree that Directive has or could facilitate the roll out of DRMs.

[14] Ker so sistemi DRM oblika sistema pogojnega dostopa, bo Komisija leta 2008 v drugem ocenjevalnem poročilu direktive o pogojnem dostopu ocenila, v kolikšni meri je oziroma bi lahko navedena direktiva omogočila uvajanje sistemov DRM.

[15] COM(2007) 697 final.

[15] COM(2007) 697 konč.

[16] COM(2007) 698 final

[16] COM(2007) 698 konč.

[17] "Accord pour le développement et la protection des œuvres et programmes culturels sur les nouveaux réseaux" – http://www.culture.gouv.fr/culture/actualites/index-olivennes231107.htm

[17] „Sporazum o razvoju in zaščiti kulturnih del in programov na novih omrežjih“ („Accord pour le développement et la protection des œuvres et programmes culturels sur les nouveaux réseaux“) – http://www.culture.gouv.fr/culture/actualites/index-olivennes231107.htm

[18] See MEP Z. Roithova's (EPP) "own initiative" report on Consumer confidence in the digital environment and European Parliament resolution of 21 June 2007 on consumer confidence in the digital environment (2006/2048(INI)) - http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2007-0287+0+DOC+XML+V0//EN&language=EN

[18] Gl. poročilo članice Evropskega parlamenta Z. Roithove (članice Evropske ljudske stranke (EPP)) „na lastno pobudo“ o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje (2006/2048(INI)) - http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2007-0287+0+DOC+XML+V0//EN&language=EN