[pic] | EUROPEAN COMMISSION |

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Brussels, 16.12.2010

Bruselj, 16.12.2010

COM(2010) 775 final

COM(2010) 775 konč.

2010/0373 (COD)

2010/0373 (COD)

.

Predlog

Proposal for a

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL

o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009

establishing technical requirements for credit transfers and direct debits in euros and amending Regulation (EC) No 924/2009

(Besedilo velja za EGP)

(Text with EEA relevance)

SEC(2010) 1583 konč.SEC(2010) 1584 konč.SEC(2010) 1585 konč.

SEC(2010) 1583 final SEC(2010) 1584 final SEC(2010) 1585 final

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

EXPLANATORY MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

CONTEXT OF THE PROPOSAL

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Grounds for and objectives of the proposal

Pričujoči predlog spada v kontekst vzpostavljanja notranjega trga plačilnih storitev v eurih (Enotno območje plačil v eurih ali SEPA), na katerem obstaja učinkovita konkurenca in na katerem se režim za čezmejna plačila ne razlikuje od režima za nacionalna plačila, ter s tem ustvarja precejšnje prihranke in koristi za širše evropsko gospodarstvo. SEPA bo evropskim državljanom in podjetjem omogočila uporabniku prijazne in zanesljive plačilne storitve v eurih po konkurenčnih cenah in ustvarila platformo za razvoj inovacij, povezanih s plačili.

The present proposal has to be seen in the context of the creation of an Internal Market for payment services in euro (Single Euro Payments Area or SEPA) where there is effective competition and no difference of regime between cross-border and national payments, thereby providing significant savings and benefits to the wider European economy. SEPA will provide European citizens and businesses with competitively-priced, user-friendly and reliable payment services in euros, and will provide a platform for the development of payments-related innovation.

Čeprav je SEPA uživala močno podporo tako Evropske komisije kot Evropske centralne banke, je bila sprva zastavljena predvsem kot tržni projekt. Vseevropske sheme kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev je oblikoval in uvedel Evropski svet za plačila (European Payments Council, EPC), organ odločanja in usklajevanja, ki ga je ustanovil evropski bančni sektor za namen vzpostavitve SEPA. Dejstvo pa je, da glede na trenuten počasen trend prehoda na SEPA vse kategorije zainteresiranih strani vedno bolj spoznavajo, da bi bila določitev pravno zavezujočega končnega datuma potrebna za uspešen zaključek projekta.

Although strongly supported by both the European Commission and the European Central Bank, SEPA was originally conceived as a primarily market-driven project. Union-wide schemes for credit transfers and direct debits were designed and implemented by the European Payments Council (EPC), a coordination and decision making body set up by the European banking sector to deliver SEPA. However, given the current slow rates of migration, there is increasing recognition by all categories of stakeholders that a legally binding end-date may be necessary to achieve successful project completion.

Polna vključitev plačilnega trga bo dosežena šele, ko bodo vseevropski plačilni instrumenti v celoti zamenjali obstoječe nacionalno določene instrumente. Za dosego tega cilja so v okviru te uredbe določeni končni datumi prehoda za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih.

Full integration of the payment market will only be achieved once Union-wide payment instruments replace completely the national legacy instruments. In order to achieve this goal, migration end dates for credit transfers and direct debits in euro are set up through this Regulation.

Splošno ozadje

General context

28. januarja 2008 so bili sproženi SEPA kreditni prenosi (SCT). Skoraj dve leti kasneje, 2. novembra 2009, je sprožitev SEPA neposrednih bremenitev (SDD) predstavljala drugi ključni mejnik na poti do uresničitve SEPA skozi vseevropske sheme.

On 28 January 2008, the SEPA Credit Transfer (SCT) was launched. Almost two years later, on 2 November 2009, the launch of the SEPA Direct Debit (SDD) marked the second crucial milestone on the way towards the realisation of SEPA through Union-wide schemes.

Varni in učinkoviti plačilni sistemi so ključni za izvajanje ekonomskih transakcij in za ustrezno delovanje notranjega trga. Euro kot enotna valuta že od leta 2002 olajšuje gotovinska plačila med državami članicami. Kljub temu pa iz številnih razlogov elektronski vseevropski plačilni instrumenti še zdaleč ne nadomeščajo nacionalnih plačil. Prevladujoča negotovost na trgu, splošno neugodna gospodarska klima, slabši položaj pobudnikov v mrežnem poslovanju, občutek, da obstaja pomanjkanje pravne varnosti glede ustreznega dolgoročnega poslovnega modela za SDD, ki bi bil popolnoma v skladu s konkurenčnimi pravili EU, ter dvojni stroški vzdrževanja SEPA in obstoječih nacionalnih plačilnih sistemov so privedli mnoge subjekte na trgu, predvsem na strani ponudbe, k pozivu za določitev končnega datuma v okviru EU zakonodaje za prenos v sistem SEPA. Dve resoluciji Evropskega parlamenta[1] poudarjata prednosti in potrebo po določitvi končnega datuma prehoda na sistem SEPA, prav tako pa tudi sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)[2], ki je Komisijo pozval, da v tesnem sodelovanju z Evropsko centralno banko izvede podrobno oceno. V skladu s členom 127 Pogodbe o delovanju Evropske unije je osnovna naloga Evropske centralne banke podpirati nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Tako je Evropska centralna banka odigrala pomembno vlogo pri nudenju smernic trgu za razvoj SEPA.

Secure and efficient payment systems are crucial to the conduct of economic transactions and to the proper functioning of the Internal Market. The euro as a common currency has facilitated cash payments between the Member States since 2002. However, electronic Union-wide payment instruments are still far from replacing national payments for a variety of reasons. The prevailing market uncertainty, the generally difficult economic climate, the disadvantages for first movers in a network business, the perceived lack of legal certainty on an appropriate long term business model for SDD complying fully with EU competition rules and the duplicate costs of operating both SEPA and legacy payment systems have led many market players, especially on the supply side to call for EU legislation setting an end-date for moving to SEPA. Two Resolutions of the European Parliament[1] have also stressed the need and advantages of a migration end date as have the ECOFIN Council conclusions[2] which invited the Commission in close collaboration with the ECB to carry out a thorough assessment. Under Article 127 of the Treaty on the Functioning of the European Union, the ECB (ESCB) has as a basic task to promote the smooth operation of payment systems. In this context, the ECB has played an important role in providing guidance to the market to develop SEPA.

Dve leti po njihovi sprožitvi, število izvršenih SEPA kreditnih prenosov v okviru klirinških in poravnalnih mehanizmov znotraj euroobmočja še ni doseglo praga 10 %. Linearna ekstrapolacija sedanjega trenda prehoda na SEPA (ki avgusta 2010 znaša 9,3 %) kaže na to, da bi za popoln prenos v SEPA potrebovali okoli 30 let. Tudi po bolj optimističnih scenarijih je malo verjetno, da bi se prehod na SEPA zaključil prej kot v 15–20 letih brez dodatnega zakonodajnega posredovanja. Omenjena počasna odzivnost v veliki meri zavira prehod na SEPA, kar bi posledično lahko precej zmanjšalo neposredne in posredne potencialne koristi SEPA za širše evropsko gospodarstvo[3]. Čeprav bo prehod na SEPA zahteval od uporabnikov, vključujoč prebivalstvo ter mala in srednje velika podjetja, spremembo navad in uporabo skupnega vseevropskega načina številčenja bančnih računov na podlagi IBAN in BIC, bo pri tem prehodu pomagal tudi sektor ponudnikov s specifičnimi akcijami informiranja, vključitvijo IBAN in BIC na bančne izpiske in plačilne kartice ter z omogočanjem avtomatskega prehoda na nov sistem.

Two years after the launch of the SEPA credit transfer, the number of SEPA credit transfers processed by clearing and settlement mechanisms located in the euro area has not yet reached the 10 % threshold. A linear extrapolation of the current SCT migration rate of 9.3 % (as of August 2010), suggests that it will take around 30 years to complete SEPA. Even in a more optimistic scenario, it seems very unlikely that SEPA migration will be completed in less than 15–20 years without additional legislative intervention. This inertia substantially delays SEPA migration and as a result could greatly reduce the direct and indirect potential benefits of SEPA for the wider European economy[3]. Although SEPA migration will require users, including citizens and small and medium sized companies, to changeover to a common Union-wide bank account numbering based on IBAN and BIC, the transition will be facilitated by industry through specific information efforts, the incorporation of IBAN and BIC on account statements and on payment cards as well as automatic conversion facilities.

Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog

Existing provisions in the area of the proposal

Ta pobuda bo dopolnjevala obstoječ pravni okvir za plačilne storitve znotraj EU.

This initiative will complement the existing legal framework for payment services within the EU.

Od 1. novembra 2009 Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti zamenjuje Uredbo (ES) št. 2560/2001[4]. Omenjena uredba je dejansko zmanjšala stroške čezmejnih plačil v eurih do 50 000 EUR na raven stroškov nacionalnih plačil in spodbudila evropsko plačilno industrijo k razvoju vseevropske plačilne infrastrukture, potrebne za vzpostavitev SEPA.

On 1 November 2009, Regulation (EC) No 924/2009 of the European Parliament and of the Council of 16 September 2009 on cross-border payments in the Community replaced Regulation (EC) No 2560/2001[4]. This Regulation had in effect reduced charges for cross-border payment transactions in euro up to EUR 50 000 to the level of national charges and encouraged the European payments industry to build the Union-wide payments infrastructure needed to create SEPA.

Cilj Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (tako imenovane Direktive o plačilnih storitvah ali PSD)[5] je vzpostaviti standardizirane pogoje in pravice za na trgu ponujane plačilne storitve, v korist potrošnikov in podjetij znotraj celotne Unije, ter zagotoviti harmonizirano pravno podlago za SEPA.

Directive 2007/64/EC of the European Parliament and of the Council of 13 November 2007 on payment services in the internal market (the so called 'Payment Services Directive' or PSD)[5] aims to establish standardised conditions and rights for payment services offered in the market for the benefit of consumers and companies across the Union and provides a harmonised legal basis for SEPA.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Consistency with the other policies and objectives of the Union

Cilji predloga so skladni s politikami in cilji, za katere si prizadeva Unija. Prvič, izboljšali bodo delovanje notranjega trga plačilnih storitev. Drugič, na splošno podpirajo druge politike Unije, zlasti politiko varstva potrošnikov (z omogočanjem varnih, vseevropskih plačilnih sistemov) in konkurenčno politiko (z določitvijo enakih obveznosti, pravic in možnosti za vse subjekte na trgu ter poenostavitvijo čezmejnega zagotavljanja plačilnih storitev, kar povečuje konkurenčnost). Ocena vpliva, priložena temu predlogu, sklepa, da bi samo hiter in celovit prehod na vseevropske kreditne prenose in neposredne bremenitve omogočil vse koristi integriranega plačilnega trga. Izkazalo se je, da tržne sile in samoregulativni poskusi ne zadoščajo za uspešno izvedbo usklajenega prehoda na SEPA. Z olajševanjem ekonomskih transakcij znotraj Unije hkrati prispevajo k doseganju širših ciljev strategije Evropa 2020[6].

The objectives of the proposal are consistent with the policies and objectives pursued by the Union. First, they will improve the functioning of the internal market for payment services. Second, they broadly support other Union policies, in particular consumer policy (by facilitating secure, Union-wide payment systems), and competition policy (by establishing equal obligations, rights and opportunities for all market players and facilitating cross-border provision of payment services, thus increasing the level of competition). The impact assessment accompanying this proposal concluded that only a rapid and comprehensive migration to Union-wide credit transfers and direct debits would generate the full benefits of an integrated payments market. Market forces and self regulatory efforts have proven not to be sufficient to drive concerted migration to SEPA. By facilitating economic transactions within the Union, they also contribute to the attainment of the wider objectives of the EU 2020 strategy[6].

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami in ocena vpliva

CONSULTATION OF INTERESTED PARTIES AND IMPACT ASSESSMENT

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami

Consultation of interested parties

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Consultation methods, main sectors targeted and general profile of respondents

Med junijem in avgustom 2009 je Generalni direktorat za notranji trg in storitve organiziral javno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi o tem, ali in kako naj se določijo končni roki za prehod od obstoječih nacionalnih kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev na nove SEPA plačilne instrumente, ter objavil rezultate v septembru 2009. Povzetek posvetovanja je bil objavljen na spletni strani omenjenega Generalnega direktorata[7].

The Directorate-General Internal Market and Services held a public stakeholder consultation on whether and how deadlines should be set for the migration of existing national credit transfers and direct debits to the new SEPA payment instruments between June and August 2009 and published its results in September 2009. A summary of the consultation has been published on the DG’s website[7].

S strani Posvetovalnega odbora evropskih podjetij (EBTP –. European Business Test Panel) je bilo izvedenih več letnih posvetovanj o SEPA. Zadnje posvetovanje je potekalo v drugi polovici leta 2009, udeležilo pa se ga je več kot 400 podjetij. Od tega je bilo 85 % malih in srednje velikih podjetij in 15 % velikih podjetij. Posvetovanje iz leta 2009 je vključevalo vprašanja opuščanja obstoječih plačilnih instrumentov in določitve končnega datuma za prehod na SEPA.

Several consultations on SEPA have been made, on an annual basis, through the European Business Test Panel. The last consultation was held in the second half of 2009 and more than 400 enterprises responded. These were composed of 85 % SMEs and 15 % larger corporations. The 2009 consultation included questions on phasing out legacy payment instruments and setting a SEPA migration end-date.

Poleg tega že nekaj časa trajajo razprave z bančno panogo o poslovnem modelu za SEPA neposrednih bremenitev (SDD). Te razprave so bile osredotočene na vprašanje večstranskih pristojbin za izmenjavo (MIF)[8] in so privedle do sprejema prehodnih določb o MIF v Uredbi (ES) št. 924/2009. Vendar pa so se izmenjave mnenj nadaljevale, ker panoga še ni določila dolgoročnega poslovnega modela za SDD. Da bi bankam zagotovili smernice za delovanje, sta Komisija in ECB marca 2009 izdali skupno izjavo, tej pa je sledil Delovni dokument Komisije novembra 2009[9]. Javno posvetovanje o tem dokumentu je bilo zaključeno decembra 2009. Poleg tega so službe Komisije decembra 2009 in januarja 2010 izbranim bankam poslale vprašalnik. Pozornost je bila posvečena dvojnim stroškom, ki jih posameznim ponudnikom plačilnih storitev povzroča hkratno vzdrževanje plačilnih sistemov in postopkov (plačilnih platform) za obstoječa nacionalna plačila in nova vseevropska SEPA plačila. V ta namen je bilo izmed največjih bank oziroma bančnih skupin v Evropi izbranih devetnajst, ki so predstavljale mešanico komercialnih bank, zadružnih bank in hranilnic iz devetih držav. Podobna anketa je bila poslana obdelovalcem plačil in uporabnikom plačilnih storitev (večinoma podjetjem), vendar število odzivov ni zadoščalo za analizo.

Moreover, discussions with the banking industry on the SEPA Direct Debit business model have been ongoing for some time. These discussions focused on the issue of multilateral interchange fees (MIF)[8] and led to the adoption of transitional provisions on MIF in Regulation (EC) No 924/2009. Nonetheless, exchanges of opinions continued as the long term business model for SDD had not been determined by the industry. In order to provide guidance to the banks, the Commission and the ECB issued a joint statement in March 2009, followed by a Commission Working Document in November 2009[9]. A public consultation on this document has been completed in December 2009.Furthermore, a questionnaire was sent to selected banks by the Commission services in December 2009–January 2010. It focused on the specific issue of duplicate costs incurred by individual payment service providers for running payment systems and processes (payment platforms) for existing national payments and new Union-wide SEPA payments in parallel. For this purpose, nine-teen of the largest banks or banking groups in Europe, representing a mix of commercial, savings, and cooperative banks from nine countries, were selected. A similar survey was sent out to payment processors and to payment service users (mostly businesses), but did not yield a sufficient response rate for analysis.

Med letoma 2008 in 2010 je bilo izvedenih več razprav in izmenjav mnenj z državami članicami, finančnimi institucijami, potrošniškimi organizacijami ter drugimi socialnimi in ekonomskimi partnerji, predvsem s pomočjo obstoječih posvetovalnih odborov za področje plačilnega prometa malih vrednosti: s Strokovno skupino za trg plačilnih sistemov (Payments Systems Market Expert Group, PSMEG), Odborom za plačila (Payments Committee, PC) in EU forumom nacionalnih SEPA koordinacijskih odborov (EU Forum of national SEPA Coordination Committees).

Discussions and exchanges of opinions were held between 2008 and 2010 with Member States, financial institutions, consumer organisations and other social and economic partners, notably through the existing consultative committees on retail payments: the Payment Systems Market Expert Group (PSMEG), the Payments Committee (PC) and the EU Forum of national SEPA Coordination Committees.

Razprave, odzivi in pisni prispevki zainteresiranih strani so se uporabili kot podlaga za analizo, predstavljeno v dveh dokumentih Komisije: v oceni vpliva, priloženi temu predlogu, in v delovnem dokumentu, ki je bil med 7. in 23. junijem 2010 na spletni strani Komisije na voljo javnosti, ki je lahko dala pripombe nanj. Omenjeni delovni dokument je obravnaval številna vprašanja, potrebna za določitev obveznega končnega datuma za kreditne prenose in neposredne bremenitve.

Discussions, responses and written contributions provided by the stakeholders served as a basis for the analysis presented in two Commission documents: the Impact Assessment accompanying this proposal and a working paper made available to the public on the Commission website for comments between 7 and 23 June 2010. This paper provided for a number of issues which would have to be covered when setting mandatory end-dates for both credit transfers and direct debits.

Povzetek odzivov in njihovo upoštevanje

Summary of responses and how they have been taken into account

Med vsemi zainteresiranimi stranmi je določitev roka za dokončen prehod na SEPA na podlagi zavezujoče uredbe EU požela široko podporo: samo zakonodaja na ravni Unije lahko zagotovi potreben zagon za široko uporabo vseevropskih kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev. Zagovarjalo se je stališče, da naj SEPA instrumenti obstoječe instrumente ne samo dopolnjujejo, temveč zamenjajo.

There was a broad support among all stakeholders for fixing deadlines for the full migration to SEPA by EU binding regulation: only legislation at the level of the Union can provide the impetus for widespread use of Union-wide credit transfers and direct debits. It was argued that SEPA instruments should not only complement but replace existing legacy instruments.

Medtem ko je večina zainteresiranih strani zagovarjala pristop, po katerem bi določili dva ločena roka za prehod kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev, so nekateri zagovarjali enoten končni datum za obe plačilni storitvi. Poleg tega so nekateri uporabniki in ponudbena stran močno zagovarjali daljše obdobje za prehod, predvsem za neposredne bremenitve.

While the majority of the stakeholders supported the approach of fixing two separate deadlines for migration of credit transfers and direct debits, some of them favoured a single migration end-date for both payment services. Furthermore, the supply side and some of the users strongly advocated for longer migration periods in particular for direct debits.

Na podlagi odgovorov, prejetih v okviru posvetovanja, in drugih izjav panoge je Komisija 17. novembra opravila končno javno posvetovanje za obravnavo dveh pomembnih vprašanj. Prvo obravnavano vprašanje je bilo, ali bi morala uredba neposredno predpisovati plačilne sheme, razvite s strani plačilne panoge, namesto da uporablja pristop, ki temelji na obveznih tehničnih zahtevah, drugo pa, ali bi bilo treba v interesu jasnosti vključiti posebne pravne določbe glede ustreznega dolgoročnega poslovnega modela za neposredne bremenitve.

In particular, in the light of the responses received to the consultation as well as other industry representations, a final public hearing was held by the Commission on 17 November to address two important issues. These were: first, whether the Regulation should mandate directly the payment schemes as developed by the payments industry instead of using an approach based on mandatory technical requirements; and second, whether in the interests of clarity, specific legal provisions should be included regarding an appropriate long-term business model for direct debits.

Rezultat intenzivnega posvetovanja je bila odločitev, da je mešani pristop, ki vključuje določitev enotnih standardov in splošnih tehničnih zahtev, najprimernejši za določitev vseevropskih plačilnih instrumentov. Omenjene tehnične zahteve naj bi se nanašale na celotno verigo transakcij plačilnih storitev, od enega uporabnika plačilnih storitev do drugega, preko ponudnikov plačilnih storitev vsakega izmed njiju. Tako bi bilo mogoče doseči vse koristi SEPA, ki na trgu nastajajo na strani povpraševanja (uporabniki plačilnih storitev). Vendar je ponudbena stran prosila za uporabo obstoječih SEPA shem, ki jih je razvila evropska bančna panoga.

As a result of the intense consultation, it has been concluded that a mixed approach consisting of setting common standards and general technical requirements , is the most appropriate for defining Union-wide payment instruments. These technical requirements should apply to the whole payment service transaction chain, from payment user to payment user through their respective payment service providers. This ensures the reaping of all SEPA benefits which are generated on the demand (payment service user) side of the market. However, the supply side asked for the use of the existing SEPA schemes developed by the European banking industry.

Veliko zainteresiranih strani je pozdravilo predlog, da lahko države članice izvzamejo posebne nacionalne plačilne produkte, ki izpolnjujejo nekatere pogoje (na primer notranje transakcije, tržni delež pod pragom), za omejen čas, po zaključku katerega bi bilo treba vse obstoječe produkte zamenjati. Drugi pa bi želeli trajni izvzem, da bi tako lahko še naprej uporabljali take posebne produkte. Odgovori v okviru posvetovanja so tudi dosledno potrdili, da obstaja močna potreba po razjasnitvi ustreznosti dolgoročnega poslovnega modela za neposredne bremenitve, skladnega s konkurenčnimi pravili EU.

A large number of stakeholders welcomed the proposal for Member States to exempt specific national payment products fulfilling certain conditions (e.g. domestic transactions, market share below a threshold) for a limited time after which all legacy products would have to be phased out. Others would have preferred a permanent exemption in order to continue using such specific products. Responses to the consultation also consistently confirmed that there is a strong need to clarify the validity of a long-term business model for direct debits which complies with EU competition rules.

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj

Collection and use of expertise

Obširna študija stroškov in koristi prehoda na SEPA je bila naročena pri Cap Gemini Consulting, njeni rezultati pa objavljeni januarja 2008.

A comprehensive study of the costs and benefits of SEPA migration was commissioned from Cap Gemini Consulting and its results published in January 2008.

Poleg tega je avgusta 2008 Komisija objavila študijo, naročeno pri Van Dijk Consultants, z namenom priprave spremljanja vpliva SEPA na potrošnike.

Moreover, in August 2008, the Commission has published a study commissioned from Van Dijk Consultants, with a view to preparing the monitoring of the impact of SEPA on consumers.

Ocena vpliva

Impact assessment

Komisija je opravila oceno vpliva, navedeno v delovnem programu. Pripravljena je bila v tesnem sodelovanju z ECB.

The Commission carried out an impact assessment listed in the Work Programme. This impact assessment has been prepared in close cooperation with the ECB.

Ocena vpliva obravnava vprašanje počasnega prehoda na SEPA kreditne prenose (SCT – SEPA credit transfer) in SEPA neposredne bremenitve (SDD – SEPA direct debit), katerega posledica je soobstoj obstoječih nacionalnih instrumentov in SEPA plačil. Obravnava temeljni razlog počasnega procesa prehoda: negotovost glede dokončanja SEPA in povezani viri problemov, kot so pomanjkanje spodbud za razvoj SEPA produktov, ki popolnoma zadovoljujejo potrebe uporabnikov, nepripravljenost investirati zaradi neugodnega položaja prvega pobudnika in razdrobljena stran povpraševanja z nizko stopnjo poznavanja SEPA. Našteva tudi učinke počasnega prehoda. Na mikro ravni se izkaže, da morajo tržni subjekti tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja vzdrževati več plačilnih platform, kar posledično prinese dvojne operativne stroške vzdrževanja teh sistemov in negativne donose za SEPA investicije. Na makro ravni pa vztrajanje pri nacionalni razdrobljenosti trga EU vodi k neizkoriščeni ekonomiji obsega, omejuje konkurenco in zavira inovacije.

The impact assessment discusses the issue of slow migration to SEPA credit transfer (SCT) and SEPA direct debit (SDD), resulting in coexistence of national legacy instruments and SEPA payments. It identifies the root cause of slow migration progress: uncertainty about the completion of SEPA and co-related problem drivers, such as the lack of incentives to develop SEPA products fully meeting user needs, reluctance to invest because of the disadvantage of being a 'first mover' and a fragmented demand side with a low level of SEPA awareness. It also lists the effects of slow migration. At the 'micro' level, multiple payment platforms need to be maintained by the market players on the supply and demand side, which results in duplicate operational costs for maintaining those systems and negative returns on SEPA investments. At the 'macro' level continuation of national fragmentation in the EU market leads to untapped economies of scale, restricts competition and hinders innovation.

Ocena vpliva obravnava tri scenarije: brez posredovanja, dodatne spodbude za prehod na SEPA brez določitve končnega datuma in učinki določitve končnega datuma prehoda. Ocena vpliva zaključuje, da je za evropski trg plačil, evropsko gospodarstvo in zainteresirane strani najkoristneje določiti končni datum prehoda z uporabo uredbe.

The impact assessment considers three scenarios: no intervention, additional incentives for SEPA migration without setting an end-date and the impacts of setting a migration end-date. It concludes that the best scenario for the Union payments market, the European economy and the stakeholders is setting an end-date for migration by way of a Regulation.

Nato ocena vpliva preuči najboljše načine uvajanja končnega datuma na tehnični ravni, tako da obravnava možnosti politike za uvedbo končnega datuma na več področjih.

Subsequently, the impact assessment considers the best ways of implementing the end-date at the technical level, by discussing policy sub-options for the end-date implementation in several areas.

Referenčna osnova prevzemanja vseevropskih kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev. Priporočeno je določiti končni datum na podlagi splošnih tehničnih zahtev, torej zahtev, ki morajo biti izpolnjene za vseevropske kreditne prenose in neposredne bremenitve. Tehnične zahteve bodo zajemale obstoječe mednarodne in evropske standarde.

Reference basis for adopting Union-wide credit transfers and direct debits. The recommended option is to establish an end-date on the basis of general technical requirements i.e. requirements, which need to be fulfilled by Union-wide credit transfers and direct debits. The technical requirements will include the existing international and European standards.

Sfera transakcij. Priporočeno je slediti pristopu, po katerem bi tehnične zahteve, določene s končnim datumom, veljale znotraj celotne sfere plačilnih transakcij, torej za vse naslednje primere: „stranka – ponudnik plačilnih storitev“, „ponudnik plačilnih storitev – stranka“ in „ponudnik plačilnih storitev – ponudnik plačilnih storitev“. Ocena 84 milijard eurov operacijskih prihrankov na strani povpraševanja je v celoti odvisna od integracije plačilnega trga, ki se razteza preko meje medbančnega prostora.

Transaction domain. It is recommended to follow an approach whereby the technical requirements defined by an end-date would apply throughout the whole payment transaction domain i.e. for the customer-to-payment service provider and payment service provider-to-customer domain on top of the payment service provider-to-payment service provider domain. An estimated EUR 84 billion of operational savings on the demand side depends entirely on payment market integration extending beyond the inter-bank space.

Specifikacija produktov. Priporoča se določitev končnega datuma tudi za produkte tržnih niš, kot so kreditni prenosi in neposredne bremenitve, ki predstavljajo plačila majhnega obsega in ponujajo specifične funkcionalnosti. Vendar pa bo z namenom omogočanja potrebnih prilagoditev v shemah SEPA bančnih nakazil in SEPA neposrednih bremenitev dopuščeno prehodno obdobje 3–5 let.

Product specification. It is recommended to apply an end-date for niche products too i.e. credit transfers and direct debits which represent low-volume payments and offer specific functionalities. However, in order to allow for the necessary adaptations in the SCT and SDD schemes, a transitional period in the range of 3–5 years will be provided for.

Okvir držav članic. Priporoča se slediti možnosti, ki predvideva določitev skupnega končnega datuma za euroobmočje in kasnejšega skupnega končnega datuma za države izven euroobmočja. Ker delež plačil v eurih izven euroobmočja po ocenah predstavlja le 2 % vseh plačil v eurih, hitra in popolna vključitev držav članic izven euroobmočja ni ključna za uspeh SEPA.

Member States scope. It is recommended to pursue the option with a common end-date for the euro area and a later common end-date for the non-euro area. As euro payment volume shares in non-euro area represent only an estimated 2 % of all euro payments, quick and full migration of non-euro Member States is not essential to the success of SEPA.

Rok za prehod. Priporoča se slediti možnosti določitve ločenih končnih datumov: za kreditne prenose najkasneje eno leto, za neposredne bremenitve pa dve leti po začetku veljavnosti zadevne uredbe. Ta časovni okvir dejansko pomeni, da bodo imele zainteresirane strani približno 30 mesecev za pripravo na prehod na SEPA kreditne prenose in 42 mesecev za prehod na SEPA neposredne bremenitve, šteto od dneva sprejetja predloga Komisije.

Deadline for migration. It is recommended to pursue the sub-option of separate end-dates: one year after entry into force of the Regulation at the latest for credit transfers and two years for direct debits. In practical terms, the adoption delay means that the stakeholders will have approximately 30 months to prepare for migration to SCT and 42 months to migrate to SDD from the date of adoption of the Commission proposal.

Jasnost glede dolgoročnega poslovnega modela za vseevropske neposredne bremenitve. Priporoča se prepovedati splošno uporabo večstranskih pristojbin za izmenjavo (MIF) za vsako transakcijo neposredne bremenitve med ponudniki plačilnih storitev (in uporabo ukrepov z enakovrednim ciljem ali učinkom). Kljub temu bi bile večstranske pristojbine za izmenjavo dovoljene pod določenimi pogoji za transakcije z neposredno bremenitvijo, ki jih ni mogoče pravilno izvesti oziroma pri katerih ponudnik plačilnih storitev zahteva povračilo.

Clarity on the long term business model for pan-European direct debits. It is recommended to prohibit the general application to every direct debit transaction of multi-lateral interchange fees (MIFs) between payment service providers (and measures of equivalent object or effect). Nevertheless, MIFs would be allowed under certain conditions for direct debit transactions which cannot be properly executed or which are being reclaimed by a payment service provider.

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

LEGAL ELEMENTS OF THE PROPOSAL

Povzetek predlaganih ukrepov

Summary of the proposed action

Predlog določitve tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve želi doseči:

The proposal for setting technical requirements for credit transfers and direct debits is aimed at:

- določitev ločenih končnih datumov za prehod za kreditne prenose in neposredne bremenitve z uvedbo niza enotnih standardov in splošnih tehničnih zahtev,

- setting up separate migration end-dates for credit transfers and direct debits respectively, by introducing a set of common standards and general technical requirements

- zagotovitev dostopnosti ponudnikov plačilnih storitev za transakcije s kreditnim prenosom, v smislu obveze o dostopnosti za transakcije z neposrednimi bremenitvami iz člena 8(1) Uredbe (ES) št. 924/2009, ter interoperabilnosti plačilnih sistemov.

- ensuring reachability of payment service providers for credit transfer transactions, along the lines of the reachability obligation for direct debit transactions under Article 8(1) of Regulation (EC) No 924/2009 and interoperability of payment systems.

Pravna podlaga

Legal basis

Člen 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Article 114(1) of the Treaty on the functioning of the EU.

Načelo subsidiarnosti

Subsidiarity principle

Načelo subsidiarnosti se uporablja, ker predlog ni v izključni pristojnosti Unije.

The subsidiarity principle applies insofar as the proposal does not fall under the exclusive competence of the Union.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov:

The objectives of the proposal cannot be sufficiently achieved by the Member States for the following reason(s):

V tem trenutku obstajajo v skoraj vseh državah članicah nacionalni načrti prehoda na SEPA. Čeprav vsi omenjeni načrti podpirajo prehod na SEPA, pa le redki predvidevajo sistematično in popolno zamenjavo obstoječih plačilnih instrumentov do določenega datuma. Končni datumi, določeni s strani zainteresiranih strani na nacionalni ravni, se razlikujejo med državami članicami. Pomanjkanje usklajenosti med državami članicami in med zainteresiranimi stranmi bo, ob nedoločenem skupnem končnem datumu na ravni Unije, v najboljšem primeru povzročalo težave pri prehodu na SEPA, v najslabšem primeru pa zastoj, ki bo preprečil dokončen prehod. Poleg tega je določitev končnih datumov pogosto pogojena z drugimi pogoji. Omenjeni načrti tako ne omogočajo zadostnega zagona za hiter in celovit prehod na SEPA, prav tako pa niso usklajeni med državami članicami.

At this stage, national migration plans to SEPA exist in almost all Member States. While all these plans support SEPA migration, only a few aim for systematic and full replacement of legacy payment instruments by a given deadline. The target dates set by stakeholders at national levels are at variance across Member States. In the absence of a common target date at Union level, the lack of coordination among Member States as well as among stakeholders will at best create difficulties in the transition to SEPA or at worst a deadlock preventing effective migration. Moreover, the target dates set are often contingent on other conditions. These plans therefore do not provide sufficient momentum for swift and comprehensive migration to SEPA, and are also not coordinated between Member States.

Cilji predloga bodo bolje doseženi z delovanjem na ravni Unije iz naslednjih razlogov:

Action at the level of the Union will better achieve the objectives of the proposal for the following reason(s):

Po sami naravi zahteva integriran trg za plačila v eurih vseevropski pristop, saj morajo biti osnovni standardi, pravila in postopki enotni v vseh državah članicah. Tak pristop podpira cilj člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o notranjem trgu ter ekonomski in monetarni uniji, katere valuta je euro. Samo pristop na evropski ravni, usklajen na strani ponudbe in na strani povpraševanja, lahko omogoči izkoristek vseh prednosti omrežja. Alternativa pristopu, ki zajema sodelovanje celotne Unije, bi bil sistem mnogostranskih ali dvostranskih sporazumov, katerih zapletenost in stroški bi bili preveliki v primerjavi z zakonodajo na ravni Unije. Poseg na ravni Unije bi tako bil v skladu z načelom subsidiarnosti.

By its nature an integrated euro payments market requires a Union-wide approach as the underlying standards, rules and processes have to be consistent across all Member States. This supports the aim of Article 3 of the Treaty on the European Union which provides for an internal market and an economic and monetary union whose currency is the euro. Only a European approach, co-ordinated on the supply and demand side can unlock the full potential of the network benefits. The alternative to a Union-wide approach would be a system of multilateral or bilateral agreements whose complexity and costs would be prohibitive as compared to legislation at the level of the Union. Intervention at the level of the Union would therefore be consistent with the subsidiarity principle.

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti.

The proposal therefore complies with the subsidiarity principle.

Načelo sorazmernosti

Proportionality principle

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

The proposal complies with the proportionality principle for the following reason(s):

Predlog je strogo omejen na to, kar je potrebno za dosego ciljev.

The proposal does not go beyond what is strictly necessary to achieve its objectives.

Za vsa predlagana pravila so bili opravljeni preskus sorazmernosti in intenzivna posvetovanja, da bi zagotovili primerno in sorazmerno ureditev.

All of the proposed rules have been subject to a proportionality test and intensive consultation to ensure appropriate and proportionate regulation.

Cilj predloga je kar se da zmanjšati učinek sprememb na vse zainteresirane strani. Tehnične zahteve, naštete v prilogi k Uredbi, so bile sestavljene na način, ki omogoča uporabo obstoječih vseevropskih shem brez omejevanja prožnosti in inovacij.

The proposal aims to minimise the impact of changes on all stakeholders. The technical requirements listed in the annex to the Regulation have been constructed in such a way that they allow for the application of the current existing Union-wide schemes without restricting flexibility and innovation.

Poleg tega pa predlog omogoča državam članicam, da se same odločijo o imenovanju pristojnih organov in tako, če želijo, ohranijo obstoječe upravne strukture in organe, kar bi zmanjšalo njihove stroške.

Furthermore, the proposal allows Member States to decide on the appointment of the competent authorities so they can use the existing administrative structures and bodies, if they wish, to reduce their costs.

Izbira instrumentov

Choice of instruments

Predlagani instrumenti: uredba.

Proposed instruments: Regulation.

Drugi instrumenti ne bi bili primerni iz naslednjih razlogov:

Other means would not be adequate for the following reason(s):

Določitev končnega datuma prehoda na vseevropske kreditne prenose in neposredne bremenitve zahteva standardizacijo na tehnični ravni ter največjo možno raven usklajenosti. Zaradi omenjenega razloga je uporaba uredbe primernejša od direktive. Poleg tega bo zaradi omrežne povezanosti plačilne industrije večino koristi SEPA mogoče doseči šele, ko bo notranji prehod na vseevropske plačilne instrumente zaključen v vseh državah članicah. Uporaba direktive bi zaradi možnosti različnih nacionalnih implementacij lahko ohranila trenutno razdrobljenost plačilnega trga. Nenazadnje bi tak pristop zaradi časa, ki je potreben za prenos direktive v zakonodajo držav članic, pomenil zamudo pri prehodu na SEPA. Zato se za določitev končnega datuma prehoda na SEPA priporoča uporaba pravnega instrumenta uredbe.

Setting an end-date for migration to Union-wide credit transfers and direct debits requires standardisation at technical level and the fullest possible harmonisation. This argues in favour of a Regulation rather than a Directive. Furthermore, due to the network character of the payment industry, most of the benefits of SEPA will only materialise once the domestic transition to Union-wide payment instruments is completed in all EU Member States. A Directive with potentially differing national implementations runs the risk of perpetuating the current payment market fragmentation. Finally, it would delay migration due to the time necessary for national transposition. It is therefore recommended to use the legal instrument of a Regulation for setting a SEPA migration end-date.

PRORAčUNSKE POSLEDICE

BUDGETARY IMPLICATION

Proračunskih posledic (razen običajnih administrativnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem upoštevanja EU zakonodaje) ne bo, saj ni predvidena ustanovitev nobenih novih odborov ali prevzemanje finančnih obveznosti. Po drugi strani pa je tudi Komisija pomemben uporabnik plačilnih storitev in bo zato skupaj z ostalimi uporabniki imela koristi od povečanja konkurence, ki bo nastalo zaradi SEPA.

Leaving aside the normal administrative costs linked to ensuring the respect of EU legislation, there will be no budgetary impact since no new committees are created and no financial commitments are made. However, the Commission is also a significant user of payment services in its own right and therefore should benefit, along with other users, from enhanced competition generated by SEPA.

DODATNE INFORMACIJE

ADDITIONAL INFORMATION

Poenostavitev

Simplification

Namen predloga je poenostaviti zakonodajo, saj člen 3 v eni sami določbi združuje določbo o dosegljivosti neposrednih bremenitev iz Uredbe št. 924/2009 in podobno določbo o dosegljivosti kreditnih prenosov. Poenostavljeno obravnavanje plačil bo imelo koristne učinke za zainteresirane strani, med njimi tako za državne uprave in podjetja kot za posameznike.

The proposal seeks to simplify the legislation as Article 3 consolidates the reachability provision for direct debits as defined under Regulation 924/2009 and a similar reachability provision for credit transfers under a single provision. Simplifying payments handling will have beneficial effects for stakeholders, including public administrations, businesses and private individuals.

S tem ko bo uredba zmanjšala razdrobljenost med državami članicami in vzpodbujala konkurenco na evropskem plačilnem trgu, bo prispevala k poenostavitvi plačilnih postopkov.

Since this Regulation will reduce fragmentation along national barriers and foster competition in the European payments market, it will contribute to the simplification of payment processes.

Na primer, državnim upravam kot pogostim uporabnikom plačilnih instrumentov bo SEPA koristila, saj poenostavlja njihove plačilne postopke in jim tako omogoča učinkovitejšo in bolj neposredno obdelavo plačil. Olajšala bi se oddaja javnih naročil na področju plačilnih storitev na ravni Unije, saj se bi povečalo število potencialnih ponudnikov plačilnih storitev, njihove ponudbe bi bilo mogoče bolje primerjati, neučinkovitosti zaradi nacionalnih plačilnih formatov pa bi izginile. Kombinacija spletne možnosti izdaje računov in SEPA kot temeljne plačilne platforme bi tudi olajšala avtomatsko poravnavo izdanih računov in plačil.

For example, public administrations as heavy users of payment instruments should benefit from SEPA because it simplifies their payment processes and allows more efficient 'straight-through' processing of payments. Public tendering of payment services at Union level should become easier, since the number of potential Payment service providers would increase, their offers could be better compared and inefficiencies caused by national payment formats should disappear. The combination of e-invoicing solutions and SEPA as an underlying payment platform would also facilitate the automatic reconciliation of invoices and payments.

Potrošnikom, ki postajajo vse bolj mobilni v poslovnem in zasebnem življenju, pa zaradi standardiziranih čezmejnih plačil ne bi bilo treba imeti odprtih več bančnih računov v različnih državah.

Similarly for consumers, who are becoming increasingly mobile in professional and private terms standardised cross-border payments would eliminate the need to maintain several payment accounts in different countries.

Zaradi ekonomije obsega in enotnih standardov, ki bi jih dosegli v SEPA, bi za ponudnike plačilnih storitev in obdelovalce plačil postala plačila znotraj Unije veliko učinkovitejša.

For payment service providers and payment processors, economies of scale and common standards achieved under SEPA would make payments across the Union much more efficient.

Razveljavitev veljavne zakonodaje

Repeal of existing legislation

Sprejetje predloga bi razveljavilo člen 8 Uredbe (ES) št. 924/2009 o dostopnosti transakcij z neposredno bremenitvijo. Zaradi preglednosti in poenostavitve je vsebina omenjenega člena vključena v člen 3 tega predloga.

The adoption of the proposal entails the repeal of Article 8 of Regulation (EC) 924/2009 on reachability for direct debit transactions. For reasons of transparency and simplification, the substance of that article is consolidated in Article 3 of the present proposal.

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Review/revision/sunset clause

Predlog vključuje klavzulo o pregledu.

The proposal includes a review clause.

Evropski gospodarski prostor

European Economic Area

Predlagani akt zadeva EGP in ga je treba zato razširiti na Evropski gospodarski prostor.

The proposed act concerns an EEA matter and should therefore extend to the European Economic Area.

Podrobna razlaga predloga

Detailed explanation of the proposal

Kratek povzetek v nadaljevanju orisuje glavne sestavine Uredbe, njegov namen pa je olajšanje postopka odločanja.

The following short summary aims to facilitate the decision making process by sketching the main substance of the Regulation.

Člen 1 – vsebina in področje uporabe – navaja, da Uredba obsega izvajanje vseh transakcij s kreditnim prenosom in neposredno bremenitvijo v eurih znotraj Unije. Ne obsega pa nekaterih vrst plačilnih transakcij, kot so transakcije s plačilnimi karticami, denarna nakazila in plačilne transakcije, izvedene s pomočjo telekomunikacijskih, digitalnih ali IT naprav, katerih posledica ni kreditni prenos ali neposredna bremenitev. V namen spodbujanja konkurence in učinkovitosti Uredba s trga ne bi smela izključiti netradicionalnih plačilnih shem, zlasti kadar temeljijo na pravilih skupnih shem, ki vključujejo kreditne prenose oziroma neposredne bremenitve. Določbe te uredbe se torej nanašajo le na kreditne prenose ali neposredne bremenitve, ki so osnova transakcije.

Article 1 – subject matter and scope – states that the Regulation covers the execution of all credit transfer and direct debit transactions denominated in euros within the Union. It does not cover some types of payment transactions -such as payment card transactions, money remittance and payment transactions through means of any telecommunication, digital or IT device which do not result in a credit transfer or direct debit. To promote competition and efficiency, the Regulation should not foreclose from the market non-'traditional' payment schemes, in particular when they are based on combined schemes rules including a direct debit or credit transfer segment. Hence, the provisions of this Regulation only apply to the credit transfer or direct debit underlying the transaction.

Člen 2 – definicije – kolikor je mogoče, so usklajene z definicijami iz Direktive 2007/64/ES. Ker pa ima Uredba omejen obseg v primerjavi z Direktivo o plačilnih storitvah, so bile nekatere definicije prirejene potrebam tega predloga.

Article 2 – definitions – aligned, as much as possible, with those used in Directive 2007/64/EC. However, given the Regulation’s limited scope in comparison with the Payment Services Directive, some of the definitions have been tailored to the needs of this proposal.

Člen 3 – dostopnost ponudnikov plačilnih storitev za transakcije s kreditnim prenosom je usklajena z obvezo o dostopnosti transakcij z neposredno bremenitvijo iz člena 8 Uredbe (ES) št. 924/2009.

Article 3 – reachability of payment service providers for credit transfer transactions is integrated with the reachability obligation for direct debit transactions under Article 8 of Regulation (EC) No 924/2009.

Člen 4 – tehnična interoperabilnost – ki je potrebna za nemoteno delovanje plačilnih shem in sistemov, preko katerih je možno sodelovanje znotraj celotne Unije, na podlagi enakih standardov, brez tehničnih ovir za obdelavo plačil za subjekte na trgu.

Article 4 – technical interoperability – which is necessary for the smooth functioning of payment schemes and systems, so that they can interact with each other across the Union using the same standards, without technical obstacles to the processing of payments by the market players.

Člen 5 in Priloga – tehnične zahteve za transakcije s kreditnim prenosom in neposredno bremenitvijo – uvaja se rok za prehod na vseevropske instrumente z določitvijo nekaterih pomembnih standardov, ki jih uporablja plačilna industrija, kot obveznih in opredelitvijo tehničnih zahtev, ki se nanašajo na ponudnike plačilnih storitev in na stranke.

Article 5 and the Annex – technical requirements for credit transfer and direct debit transactions – introduce deadlines for migration to Union-wide instruments, by making certain important standards used by the payment industry mandatory and defining technical requirements applying to both payment service providers and customers.

Člen 6 – pristojbine za izmenjavo za transakcije z neposredno bremenitvijo – določa, da po 31. oktobru 2012 večstranske pristojbine za izmenjavo na transakcijo ne bodo dopustne za nacionalne in čezmejne neposredne bremenitve. Določa tudi splošne pogoje za pristojbine za izmenjavo (večstranske, dvostranske in enostranske) za R-transakcije, usklajene z delovnim dokumentom o „Uporabnosti člena 81 Pogodbe ES za večstranska medbančna plačila za SEPA neposredne bremenitve“, ki ga je Komisija objavila 3. novembra 2009.

Article 6 – interchange fees for direct debit transactions – clarifies that after 31 October 2012 multilateral interchange fees (MIFs) per transaction are not allowed for national and cross-border direct debits. It also defines general conditions for interchange fees (multilateral, bilateral and unilateral) for R-transactions, in line with the working document on the 'Applicability of Article 81 of the EC Treaty to multilateral interbank-payments in SDD' published by the Commission on 3 November 2009.

Člen 7 – oprostitev – nanaša se na obstoječe produkte tržnih niš, ki bi jih bilo prav tako treba opustiti po ustreznem prehodnem obdobju.

Article 7 – waiver – applies to so-called 'legacy' niche products which should also be phased out after an appropriate transitional period.

Člen 8 – dostopnost za plačilo zagotavlja, da če je kreditni prenos v evrih ali neposredna bremenitev v evrih sprejet na domačem nacionalnem trgu, se bo uporabljal tudi pri čezmejnih transakcijah z evrskega računa in na evrski račun.

Article 8 – payment accessibility ensures that if a euro credit transfer or a euro direct debit is accepted domestically, it will also be used to and from a euro account on a cross-border basis.

Člen 9 – pristojni organi – pooblašča pristojne organe za sprejetje potrebnih ukrepov za zagotavljanje upoštevanja obveznosti, ki jih določa ta uredba.

Article 9 – competent authorities – empowers the competent authorities to take necessary measures to ensure compliance with the obligations laid down in this Regulation.

Člen 10 – kazni – zahteva od držav članic, da sporočijo Komisiji podrobnosti o kaznih.

Article 10 – penalties – requires Member States to provide details of penalties to the Commission.

Člen 11 – izvensodni pritožbeni postopki in postopki izvensodnega reševanja sporov – obvezuje države članice, da ustanovijo telesa za izvensodno reševanje sporov, ki se bodo ukvarjala z reševanjem sporov, povezanih z Uredbo. Hkrati zahteva, da Komisijo obvestijo o teh ukrepih.

Article 11 – out-of-court complaints and redress procedures – obliges Member States to set up out-of-court redress bodies for the settlement of disputes arising under the Regulation. It also requires them to provide the Commission with information on these arrangements.

Členi 12 do 15 – sprejetje delegiranih aktov – omogočajo posodabljanje tehničnih zahtev.

Article 12 to 15 – adoption of delegated acts – allows the technical requirements to be updated.

Člen 16 – klavzula o reviziji – določa obveznost poročanja, skupaj (če je potrebno) s predlogom za spremembe.

Article 16 – revision clause – provides for a reporting obligation accompanied, if need be, by a proposal for amendment.

Člen 17 – prehodne določbe – zagotavlja, da bodo končni datumi za države članice euroobmočja veljali prej, med tem ko se za države nečlanice euroobmočja zaradi njihovega manjšega deleža plačil v eurih odobri prehodno obdobje.

Article 17 – transitional provisions – ensures that the end-dates apply to euro area Member States earlier, while non-euro area Member States are granted a transitional period, based on their limited euro payment transaction volumes.

2010/0373 (COD)

2010/0373 (COD)

Predlog

Proposal for a

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL

o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009

establishing technical requirements for credit transfers and direct debits in euros and amending Regulation (EC) No 924/2009

(Besedilo velja za EGP)

(Text with EEA relevance)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL OF THE EUROPEAN UNION,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

Having regard to the Treaty on the Functioning of the European Union, and in particular Article 114 thereof,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[10],

Having regard to the proposal from the European Commission[10],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

After transmission of the draft legislative act to the national Parliaments,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

Having regard to the opinion of the European Economic and Social Committee[11],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[12],

Having regard to the opinion of the Committee of the Regions[12],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[13],

Having regard to the opinion of the European Central Bank[13],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

Acting in accordance with the ordinary legislative procedure,

ob upoštevanju naslednjega:

Whereas:

1. Vzpostavitev enotnega trga elektronskih plačil v eurih, brez osnovnih razlikovanj med nacionalnimi in čezmejnimi plačili, je potrebna za ustrezno delovanje notranjega trga. V ta namen želi projekt enotnega območja plačil v eurih (v nadaljevanju: SEPA – Single Euro Payments Area) razviti enotne vseevropske plačilne instrumente, ki bi zamenjali obstoječe nacionalne plačilne instrumente. Kot rezultat uvedbe odprtih, enotnih plačilnih standardov, pravil in praks, ter s pomočjo enotne obdelave plačil, bi SEPA morala omogočiti državljanom in podjetjem EU uporabo varnih, uporabniku prijaznih in zanesljivih plačilnih storitev v eurih po konkurenčnih cenah. Dokončen prehod na SEPA bi ustvaril tudi ugodne pogoje za povečanje konkurence na področju plačilnih storitev ter za neoviran razvoj in hitro, vseevropsko uvedbo inovacij, povezanih s plačili. Posledično bi elektronske plačilne storitve v evrih morale zaradi izboljšane ekonomije obsega, izboljšane operativne učinkovitosti in okrepljene konkurence ustvarjati splošni pritisk na cene v smeri njihovega zniževanja, saj predstavljajo boljšo rešitev od vseh, s katerimi konkurirajo. Učinki tega bi morali biti pomembni, zlasti v državah članicah, v katerih so plačila, primerjalno gledano, razmeroma draga. Prehoda na SEPA zato ne bi smele spremljati splošne podražitve, niti za uporabnike plačilnih storitev nasploh niti konkretno za potrošnike.

1. The creation of an integrated market for electronic payments in euros, with no basic distinction between national and cross-border payments is necessary for the proper functioning of the Internal Market. To this end, the Single Euro Payments Area (hereinafter 'SEPA') project aims to develop common Union-wide payment instruments to replace current national payment instruments. As a result of the introduction of open, common payment standards, rules and practices, and through integrated payment processing, SEPA should provide Union citizens and businesses with secure, competitively priced, user-friendly, and reliable payment services in euros. Completing SEPA should also create favourable conditions for increased competition in payment services and for the unhindered development and swift, Union-wide implementation of payments-related innovations. Consequently, as a result of improved economies of scale, increased operating efficiency and strengthened competition, electronic payment services in euros should create a best-of-breed basis downward price pressure. The effects of this should be significant, in particular in Member States where payments are, comparatively speaking, relatively expensive. The transition to SEPA should therefore not be accompanied by overall price increases for payment service users in general and for consumers, in particular.

2. Uspeh SEPA je zelo pomemben v ekonomskem, monetarnem in političnem kontekstu. Je popolnoma v skladu s strategijo Evropa 2020, ki želi doseči močnejše gospodarstvo, v katerem blaginja izhaja iz inovacij in učinkovitejše rabe razpoložljivih virov. Oba, Evropski parlament, v svojih resolucijah z dne 12. marca 2009[14] in 10. marca 2010[15] o uvedbi SEPA, in Svet, v svojih zaključkih, sprejetih 2. decembra 2009[16], sta poudarila pomembnost hitrega prehoda na SEPA.

2. The success of SEPA is very important economically, monetarily as well as politically. It is fully in line with the Europe 2020 strategy which aims at a smarter economy in which prosperity results from innovation and from more efficient use of available resources. Both the European Parliament through its resolutions of 12 March 2009[14] and 10 March 2010[15] on the implementation of SEPA and the Council in its conclusions adopted on 2 December 2009[16] have underlined the importance of achieving rapid migration to SEPA.

3. Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu[17] predstavlja sodobno zakonsko podlago za vzpostavitev notranjega trga plačil, pri čemer je SEPA ključni element.

3. Directive 2007/64/EC of the European Parliament and of the Council of 13 November 2007 on payment services in the internal market[17] provides a modern legal foundation for the creation of an internal market for payments for which SEPA is a fundamental element.

4. Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001[18] prav tako zagotavlja številne poenostavitvene ukrepe za uspeh SEPA, kot so razširitev načela enakih stroškov za čezmejne neposredne bremenitve.

4. Regulation (EC) No 924/2009 of the European Parliament and of the Council of 16 September 2009 on cross-border payments in the Community and repealing Regulation (EC) No 2560/2001[18] also provides a number of facilitating measures for the success of SEPA such as the extension of the principle of equal charges to cross-border direct debits.

5. Poleg tega se samoregulativni poskusi evropskega bančnega sektorja v okviru pobude SEPA se niso izkazali za zadostne za uspešno izvedbo usklajenega prehoda na vseevropske sheme za kreditne prenose in neposredne bremenitve na strani ponudbe in na strani povpraševanja. Poleg tega se za ta samoregulativni proces niso uporabljali ustrezni mehanizmi upravljanja, kar lahko delno pojasni počasno sprejemanje na strani povpraševanja. Samo hiter in celovit prehod na vseevropske kreditne prenose in neposredne bremenitve bo omogočil vse koristi integriranega plačilnega trga, s čimer bi lahko ukinili visoke stroške hkratnega vzdrževanja obstoječih in SEPA produktov.

5. In addition, self-regulatory efforts of the European banking sector through the SEPA initiative have not proven sufficient to drive forward concerted migration to Union-wide schemes for credit transfers and direct debits on both the supply and demand sides. Moreover, this self-regulatory process has not been subject to appropriate governance mechanisms, which may partly explain the slow uptake on the demand side. Only rapid and comprehensive migration to Union-wide credit transfers and direct debits will generate the full benefits of an integrated payments market, so that the high costs of running both 'legacy' and SEPA products in parallel can be eliminated.

6. Zato je treba določiti pravila za izvajanje vseh transakcij s kreditnimi prenosi in neposrednimi bremenitvami v eurih znotraj Unije. Kljub temu pa v tem trenutku še ni primerno vključiti transakcij s karticami, saj so enotni standardi za evropska plačila s karticami še v fazi razvoja. Denarna nakazila, notranje obdelana plačila, plačilne transakcije velikih vrednosti med ponudniki plačilnih storitev in plačila prek mobilnih telefonov ne bi smeli spadati pod omenjena pravila, saj te plačilne storitve niso primerljive s kreditnimi prenosi in neposrednimi bremenitvami.

6. Rules should therefore be laid down to cover the execution of all credit transfers and direct debit transactions denominated in euros within the Union. However, it is not appropriate at this stage to cover card transactions, since common standards for Union card payments are still under development. Money remittance, internally processed payments, large-value payment transactions between payment service providers and payments via mobile phone should not fall under the scope of those rules since these payment services are not comparable to credit transfers and direct debits.

7. Trenutno obstaja več plačilnih instrumentov, večinoma za plačila prek interneta, ki tudi uporabljajo mednarodno številko bančnega računa (IBAN – International Banc Account Number) in identifikacijsko kodo banke (BIC – Bank Identifier Code), in ki temeljijo na kreditnih prenosih ali neposrednih bremenitvah, vendar imajo dodatne značilnosti. Te sheme se bodo predvidoma razširile čez trenutne državne meje in bi lahko zapolnile potrebo potrošnikov po inovativnih, varnih in poceni plačilnih instrumentih. Da ne bi izključila takih shem s trga, bi se morala uredba o določitvi končnih datumov za kreditne prenose in neposredne bremenitve nanašati samo na kreditne prenose ali neposredne bremenitve, ki so osnova transakcij.

7. Several payment instruments currently exist, mostly for payments through the internet, which also use the international banc account number (IBAN) and the bank identifier code (BIC) and are based on credit transfers or direct debits but which have additional features. Those schemes are foreseen to expand beyond their current national borders and could fulfil a consumer demand for innovative, safe and cheap payment instruments. In order not to foreclose such schemes from the market, the regulation on end dates for direct debit and credit transfer should only apply to the credit transfer or direct debit underlying the transaction.

8. Za izvedbo kreditnega prenosa mora biti račun prejemnika dostopen. Zato je treba na območju celotne Unije uveljaviti obvezo o dostopnosti, s katero se bo spodbudil uspešen prevzem teh plačilnih instrumentov. Poleg tega je za izboljšanje preglednosti primerno združiti navedeno obvezo in obvezo o dostopnosti za neposredne bremenitve iz Uredbe (ES) št. 924/2009 v enem samem aktu.

8. For a credit transfer to be executed, the payee’s account must be reachable. Therefore, in order to encourage the successful take-up of these payment instruments, a reachability obligation should be established Union-wide. To improve transparency, it is furthermore appropriate to consolidate that obligation and the reachability obligation for direct debits already established under Regulation (EC) No 924/2009 in one single act.

9. Tehnična interoperabilnost je predpogoj konkurence. Da bi vzpostavili integriran trg elektronskih plačilnih sistemov v eurih, je nujno, da obdelave kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev ne ovirajo tehnične prepreke in da je izvedena na podlagi shem, katerih osnovna pravila so upoštevana s strani večine ponudnikov plačilnih storitev iz večine držav članic in so enaka za čezmejne in izključno nacionalne transakcije s kreditnim prenosom ali neposredno bremenitvijo. Kjer je bila razvita več kot ena taka shema ali kjer obstaja več kot en plačilni sistem za obdelavo takih plačil, morajo biti te sheme in sistemi interoperabilni, da bi vsi uporabniki in ponudniki plačilnih storitev lahko uživali prednosti nedeljivih plačil v eurih znotraj celotne Unije.

9. Technical interoperability is a prerequisite for competition. In order to create an integrated market for electronic payments systems in euros, it is essential that the processing of credit transfers and direct debits are not hindered by technical obstacles and are carried out under a scheme whose basic rules are adhered to by a majority of payment services providers from a majority of Member States and be the same both for cross-border and for purely national credit transfer and direct debit transactions. Where more than one such scheme is developed or where there is more than one payment system for the processing of such payments, these schemes and systems should be interoperable so that all users and payment service providers can enjoy the benefits of seamless euro payments across the Union.

10. Ključno je identificirati tehnične zahteve, ki nedvoumno določajo značilnosti, ki jih morajo upoštevati vseevropske plačilne sheme, ki bodo oblikovane pod ustrezno upravno ureditvijo, da bi dosegli interoperabilnost. Takšne tehnične zahteve ne bi smele ovirati prožnosti in inovativnosti, ampak bi morale biti odprte in nevtralne napram potencialnim novim razvojnim dogodkom in izboljšavam na plačilnem trgu. Zasnovane morajo biti ob upoštevanju posebnih značilnosti kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev, še posebej v zvezi s podatkovnimi elementi, ki jih vsebuje plačilno sporočilo. Vsebovati bi morale tudi, zlasti za neposredne bremenitve, ukrepe za okrepitev zaupanja uporabnikov plačilnih storitev do uporabe takih instrumentov.

10. It is crucial to identify technical requirements which unambiguously determine the features which Union-wide payment schemes to be developed under appropriate governance arrangements have to respect in order to ensure inter-operability. Such technical requirements should not restrict flexibility and innovation but should be open to and neutral towards potential new developments and improvements in the payments market. They should be designed taking into account the special characteristics of credit transfers and direct debits, in particular with regard to the data elements contained in the payment message. They should also contain, especially for direct debits, measures to strengthen the confidence of payment service users in the use of such instruments.

11. Tehnična standardizacija je temeljni pogoj integracije omrežij, kakršno je vseevropski plačilni trg. Uporaba standardov, ki so jih razvili mednarodni ali evropski organi za standardizacijo, bi morala biti obvezna od določenega datuma za vse zadevne transakcije. V okviru plačil bi to bili mednarodna številka bančnega računa (IBAN), identifikacijska koda banke (BIC) in sporočilni standard finančnih storitev „ISO 20022 XML“. Uporaba omenjenih standardov s strani vseh ponudnikov plačilnih storitev je torej pogoj popolne interoperabilnosti znotraj Unije. Zlasti je treba obvezno uporabo številke IBAN in kode BIC po potrebi v državah članicah spodbujati z obsežnimi ukrepi komuniciranja in olajševanja uporabe, da bi omogočili neoviran in enostaven prehod na vseevropski sistem kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev, zlasti za potrošnike.

11. Technical standardisation is a cornerstone for the integration of networks, such as the Union payments market. The use of standards developed by international or European standardisation bodies should be mandatory as of a given date for all relevant transactions. In the payment context, these would be the IBAN, BIC, and the financial services messaging standard 'ISO 20022 XML'. The use of those standards by all payment service providers is therefore a requirement for full interoperability throughout the Union. In particular, the mandatory use of IBAN and BIC where necessary should be promoted through comprehensive communication and facilitating measures in Member States in order to allow a smooth and easy transition to pan-European credit transfers and direct debits, in particular for consumers.

12. Primerno bi bilo določiti datume do katerih bi morali vsi kreditni prenosi in neposredne bremenitve upoštevati omenjene tehnične zahteve, hkrati pa pustiti trg odprt za nadaljnji razvoj in inovacije.

12. It is appropriate to set dates by when all credit transfers and direct debit transactions should comply with those technical requirements, while leaving the market open for further development and innovation.

13. Zaradi upoštevanja razlik med kreditnimi prenosi in neposrednimi bremenitvami bi morali zanju določiti ločena končna datuma za prehod. Vseevropski kreditni prenosi in neposredne bremenitve niso na enaki ravni zrelosti, saj so neposredne bremenitve bolj zapleten instrument kot kreditni prenosi in zato prehod na vseevropske neposredne bremenitve zahteva precej več sredstev kot prehod na vseevropske kreditne prenose.

13. Separate migration dates should be set in order to take into account the differences between credit transfers and direct debits. Union-wide credit transfers and direct debits do not have the same level of maturity, since a direct debit is a more complex instrument than a credit transfer and, consequently, migration to Union-wide direct debits requires significantly more resources than migration to Union-wide credit transfers.

14. Regulacija večstranskih pristojbin za izmenjavo za neposredne bremenitve je nujna za vzpostavitev nepristranskih konkurenčnih pogojev med ponudniki plačilnih storitev in s tem za omogočanje razvoja enotnega trga neposrednih bremenitev. Večstranske pristojbine za izmenjavo na transakcijo za neposredne bremenitve omejujejo konkurenco med bankami prejemnikov plačil in dvigujejo stroške, ki jih te banke zaračunavajo prejemnikom plačil, kar vodi k skritim povišanjem cen za plačnike. Čeprav je dokazano, da je objektivna učinkovitost večstranskih pristojbin za izmenjavo na transakcijo omejena ali celo nikakršna, bi take pristojbine za transakcije, ki so zavrnjene, odklonjene, vrnjene ali razveljavljene, ker ne morejo biti pravilno izvršene (R transakcije), lahko prispevale k učinkovitemu dodeljevanju stroškov znotraj enotnega trga. Zato se zdi, da bi bilo za vzpostavitev učinkovitega evropskega trga neposrednih bremenitev koristno prepovedati zaračunavanje večstranskih pristojbin za izmenjavo (MIF) na transakcijo. Kljub temu pa bi morale biti R-transakcije dovoljene, če izpolnjujejo določene pogoje. V vsakem primeru pravila ne bi smela posegati v uporabo členov 101 in 102 PDEU pri večstranskih pristojbinah za izmenjavo za R-transakcije.

14. Regulation of multilateral interchange fees (MIF) for direct debits is essential to create neutral conditions of competition between the payment service providers and so to permit the development of a single market for direct debits. Per transaction MIF for direct debit restrict competition between payees banks and inflate the charges such banks impose on payees and thus lead to hidden price increases to payers. Whilst no or limited objective efficiencies have been demonstrated for per transaction MIF, such fees for transactions which are rejected, refused, returned or reversed because they cannot be properly executed (R-transactions) could help to allocate costs efficiently within the single market. Therefore, it would appear beneficial for the creation of an effective European direct debit market to prohibit per transaction MIF. Nevertheless, R-transaction should be allowed, provided that they comply with certain conditions. In any event, rules should be without prejudice to the application of Articles 101 and 102 of the TFEU to multilateral interchange fees for R-transactions.

15. Zato bi morala biti možnost za uporabo večstranskih pristojbin za izmenjavo (MIF) za vsako transakcijo za nacionalne in čezmejne neposredne bremenitve časovno omejena, za uporabo pristojbin za izmenjavo za R-transakcije pa bi bilo treba določiti splošne pogoje.

15. Therefore, the possibility to apply per transaction MIF for national and cross-border direct debits should be limited in time and general conditions should be laid down for the application of interchange fees for R-transactions.

16. V nekaterih državah članicah že obstajajo nekateri plačilni instrumenti, ki so v osnovi kreditni prenosi oziroma neposredne bremenitve, ki pa imajo zelo specifične funkcionalnosti, pogosto iz zgodovinskih ali pravnih razlogov. Transakcijski obseg takih produktov je običajno majhen, zato bi jih lahko razvrstili kot produkte tržnih niš. Prehodno obdobje za te produkte tržnih niš, dovolj dolgo za minimaliziranje učinkov prehoda na SEPA na uporabnike plačilnih storitev, bi moralo pomagati obema stranema trga, da se najprej osredotočita na prehod večine kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev, in s tem omogočiti čimprejšnje doseganje večine potencialnih koristi integriranega plačilnega trga v Uniji.

16. In some Member States, there are certain legacy payment instruments which are credit transfers or direct debits but which have very specific functionalities, often due to historical or legal reasons. The transaction volume of such products is usually marginal; they could therefore be classified as niche products. A transitional period for such niche products, sufficiently long to minimise the impact of the migration on payment service users, should help both sides of the market to focus first on the migration of the bulk of credit transfers and direct debits, thereby allowing the majority of the potential benefits of an integrated payments market in the Union to be reaped earlier.

17. Za delovanje notranjega plačilnega trga v praksi je treba nujno zagotoviti, da bodo plačniki, kot so podjetja ali javni organi, lahko izvršili kreditni prenos na plačilni račun prejemnika preko ponudnikov plačilnih storitev, ki se nahajajo v drugih državah članicah in ki bodo dostopni v skladu s to uredbo.

17. For the practical functioning of the internal market in payments it is essential to ensure that payers such as businesses or public authorities are able to send credit transfers to payment accounts held by the payees with payment service providers which are located in other Member States and reachable in accordance with this Regulation.

18. Pristojni organi bi morali imeti ustrezna pooblastila za učinkovito izpolnjevanje svojih nalog v zvezi s spremljanjem ter za sprejetje vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da ponudniki plačilnih storitev izpolnjujejo določbe te uredbe.

18. Competent authorities should be empowered to fulfil their monitoring duties efficiently and to take all necessary measures to ensure that payment service providers comply with this Regulation.

19. Države članice morajo v nacionalni zakonodaji določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za neupoštevanje določb te uredbe.

19. It is necessary that Member States lay down effective, proportionate and dissuasive penalties in national law for failure to comply with this Regulation.

20. Da bi se zagotovila možnost uporabe pravnih sredstev v primerih nepravilne uporabe te uredbe, bi morale države članice določiti ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in druga pravna sredstva za reševanje sporov, ki zaradi take nepravilne uporabe nastanejo.

20. In order to ensure that redress is possible where this Regulation has been incorrectly applied, Member States should establish adequate and effective out-of-court complaint and redress procedures for settling any dispute arising therefrom.

21. Zaželeno je, da Komisija pripravi poročilo o učinkovitosti določb te uredbe.

21. It is desirable that the Commission present a report on the effectiveness of the provisions of this Regulation.

22. V zvezi s posodobitvijo tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve bi Komisija morala imeti pooblastila za sprejem delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe.

22. The Commission should be empowered to adopt delegated acts in accordance with Article 290 of the Treaty in respect of the update of the technical requirements for credit transfers and direct debits.

23. Ker bi morali ponudniki plačilnih storitev iz držav članic, ki niso del euroobmočja, opraviti več pripravljalnega dela, bi bilo treba tem ponudnikom plačilnih storitev odobriti odlog uporabe teh tehničnih zahtev za določen čas.

23. Since payment service providers from Member States outside the euro area would need to undertake more preparatory work, such payment service providers should be allowed to defer the application of these technical requirements for a certain period.

24. Za okrepitev pravne varnosti je primerno uskladiti časovne roke za pristojbine za izmenjavo, določene v členih 6 in 7 Uredbe (ES)°št. 924/2009, z določbami iz te uredbe.

24. In order to enhance legal security it is appropriate to align the deadlines for interchange fees set out in Articles 6 and 7 of Regulation (EC)°No 924/2009 with the provisions laid down in this Regulation.

25. Uredbo (ES) št. 924/2009 je zato treba ustrezno spremeniti.

25. Regulation (EC)° No 924/2009 should be amended accordingly.

26. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[19] ureja obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

26. Directive 95/46/EC of the European Parliament and of the Council of 24 October 1995 on the protection of individuals with regard to the processing of personal data and on the free movement of such data[19] governs the processing of personal data carried out pursuant to this Regulation.

27. Finančna sporočila v zvezi s plačili in prenosi znotraj SEPA so zunaj področja uporabe sporazuma med EU in ZDA z dne 8. julija 2010 o obdelovanju in prenašanju podatkov finančnih sporočil za potrebe Programa za sledenje financiranja teroristične dejavnosti[20].

27. Financial messages relating to payments and transfers in the SEPA are outside the scope of the EU-US Agreement of 8 July 2010 on the processing and transfer of Financial Messaging Data for the purposes of the Terrorist Finance Tracking Program[20].

28. Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo same zadovoljivo doseči in se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski Uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenih ciljev,

28. Since the objectives of this Regulation cannot be sufficiently achieved by the Member States and can therefore, by reason of the scale or effects of the action, be better achieved at Union level, the Union may adopt measures in accordance with the principle of subsidiarity as set out in Article 5 of the Treaty on the European Union. In accordance with the principle of proportionality, as set out in that Article, this Regulation does not go beyond what is necessary in order to achieve those objectives,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

HAVE ADOPTED THIS REGULATION:

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

Article 1 Subject matter and scope

29. Ta uredba določa pravila za izvedbo transakcij s kreditnimi prenosi in neposrednimi bremenitvami v eurih znotraj Unije, pri katerih se ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila nahajata znotraj Unije oziroma pri katerih se edini ponudnik plačilnih storitev v plačilni transakciji nahaja znotraj Unije.

29. This Regulation lays down rules for the execution of credit transfer and direct debit transactions denominated in euros within the Union where both the payer’s payment service provider and the payee’s payment service provider are situated within the Union, or where the sole payment service provider in the payment transaction is located in the Union.

30. Ta uredba se ne uporablja za:

30. This Regulation shall not apply to the following:

(a) plačilne transakcije, izvršene interno znotraj ponudnikov plačilnih storitev, kot tudi za plačilne transakcije med ponudniki plačilnih storitev za njihov lastni račun;

(a) payment transactions carried out internally within payment service providers as well as payment transactions between payment service providers for their own account

(b) plačilne transakcije, ki se obdelujejo in poravnavajo s sistemi za plačila velikih vrednosti, pri katerih sta tako prvotni pobudnik kot končni prejemnik plačila ponudnika plačilnih storitev ;

(b) payment transactions processed and settled through large value payment systems for which both the original initiator and the final recipient of the payment is a payment service provider

(c) plačilne transakcije, izvedene preko plačilnih kartic, vključno z dvigi gotovine s plačilnega računa, katerih posledica ni kreditni prenos ali neposredna bremenitev na ali s plačilnega računa, označenega z osnovno številko bančnega računa (BBAN) ali mednarodno številko bančnega računa (IBAN);

(c) payment transactions through a payment card, including cash withdrawals from a payment account, if they do not result in a credit transfer or direct debit to or from a payment account identified by the basic bank account number (BBAN) or the international banc account number (IBAN)

(d) plačilne transakcije, izvedene z uporabo telekomunikacijskih, digitalnih ali IT naprav, katerih posledica ni kreditni prenos ali neposredna bremenitev na ali s plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN;

(d) payment transactions through means of any telecommunication, digital or IT device, if they do not result in a credit transfer or direct debit to or from a payment account identified by BBAN or IBAN

(e) denarna nakazila, pri kateri se sredstva prejmejo od plačnika, ne da bi bil odprt plačilni račun plačnika ali prejemnika plačila, izključno z namenom, da se prenese določen znesek prejemniku plačila ali drugemu ponudniku plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika plačila, in/ali kadar se taka sredstva prejmejo v imenu prejemnika plačila in se mu dajo na voljo.

(e) money remittance transactions where funds are received from a payer, without any payment accounts being created in the name of the payer or the payee, for the sole purpose of transferring a corresponding amount to a payee or to another payment service provider acting on behalf of the payee, and/or where such funds are received on behalf of and made available to the payee.

31. V primeru, ko plačilne sheme temeljijo na plačilnih transakcijah s kreditnimi prenosi ali neposrednimi bremenitvami, imajo pa dodatne značilnosti, se ta uredba uporablja samo za navedene temeljne kreditne prenose ali neposredne bremenitve.

31. Where payment schemes are based on payment transactions by credit transfers or direct debits but have additional features, this Regulation shall apply only to the underlying credit transfers or direct debits.

Člen 2 Opredelitev pojmov

Article 2 Definitions

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

For the purposes of this Regulation, the following definitions shall apply:

32. „kreditni prenos“ pomeni plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila, pri čemer je plačilna transakcija ali serija plačilnih transakcij odrejena s strani plačnika na podlagi privolitve, ki jo da svojemu ponudniku plačilnih storitev;

32. 'credit transfer' means a payment service for crediting a payee’s payment account, where a payment transaction or a series of payment transactions is initiated by the payer on the basis of the consent given to his payment service provider

33. „neposredna bremenitev“ pomeni plačilno storitev knjiženja v breme plačilnega računa plačnika, pri čemer je plačilna transakcija odrejena s strani prejemnika plačila na podlagi plačnikove privolitve;

33. 'direct debit' means a payment service for debiting a payer’s payment account, where a payment transaction is initiated by the payee on the basis of the payer’s consent

34. „plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima odprt plačilni račun in privoli v izvedbo plačilnega naloga s tega plačilnega računa;

34. 'payer' means a natural or legal person who holds a payment account and allows a payment order from that payment account

35. „prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije;

35. 'payee' means a natural or legal person who is the intended recipient of funds which have been the subject of a payment transaction

36. „plačilni račun“ pomeni račun, voden v imenu enega ali več uporabnikov plačilnih storitev, ki se uporablja za izvrševanje plačilnih transakcij;

36. 'payment account' means an account held in the name of one or more payment service users which is used for the execution of payment transactions

37. „plačilni sistem“ pomeni sistem za prenos sredstev v okviru formalnih in standardiziranih dogovorov ter skupnih pravil za obdelavo, obračun in/ali poravnavo plačilnih transakcij;

37. 'payment system' means a funds transfer system with formal and standardised arrangements and common rules for the processing, clearing and/or settlement of payment transactions

38. „plačilna shema“ pomeni zbirko pravil, praks in standardov za izvrševanje plačil med udeleženci sheme, ki je ločena od kakršnekoli infrastrukture ali plačilnega sistema, ki podpira njeno izvedbo med državami članicami in znotraj njih;

38. 'payment scheme' means a set of rules, practices and standards for making payments between the scheme participants, and which is separated from any infrastructure or payment system that supports its operation across and within Member States

39. „ponudnik plačilnih storitev“ pomeni katero koli od kategorij iz člena 1(1) Direktive 2007/64/ES ter fizične in pravne osebe iz člena 26 navedene direktive, ne vključuje pa institucij iz člena 2 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta[21], ki jim je bila s strani države članice odobrena oprostitev, izvajana na podlagi člena 2(3) Direktive 2007/64/ES;

39. 'payment service provider' means any of the categories referred to in Article 1(1) of Directive 2007/64/EC and the legal and natural persons referred to in Article 26 of that Directive, but excludes those institutions listed in Article 2 of Directive 2006/48/EC of the European Parliament and of the Council[21] benefiting from a Member State waiver exercised under Article 2(3) of Directive 2007/64/EC

40. „uporabnik plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja plačilne storitve kot plačnik ali prejemnik plačila ali oboje;

40. 'payment service user' means a natural or legal person making use of a payment service in the capacity of either payer or payee, or both

41. „plačilna transakcija“ pomeni dejanje prenosa sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila, in ki je neodvisno od obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila, na katerih temelji;

41. 'payment transaction' means an act, initiated by the payer or by the payee of transferring funds, irrespective of any underlying obligations between the payer and the payee

42. „plačilni nalog“ pomeni vsakršno navodilo plačnika ali prejemnika plačila svojemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim zahteva izvršitev plačilne transakcije;

42. 'payment order' means any instruction by a payer or payee to his payment service provider requesting the execution of a payment transaction

43. „pristojbina za izmenjavo“ pomeni pristojbino, plačano med ponudnikom plačilnih storitev plačnika in ponudnikom plačilnih storitev prejemnika plačila za vsako transakcijo z neposredno bremenitvijo;

43. 'interchange fee' means a fee paid between the payment service providers of the payer and of the payee for each direct debit transaction

44. „večstranska pristojbina za izmenjavo“ pomeni pristojbino za izmenjavo, ki je predmet skupnega sporazuma, sklenjenega med ponudniki plačilnih storitev;

44. 'multilateral interchange fee' means an interchange fee which is subject to a collective agreement between payment service providers

45. „BBAN“ pomeni identifikacijo številke plačilnega računa, ki enoznačno določa posamezni račun pri ponudniku plačilnih storitev v državi članici in ki jo je možno uporabiti le za nacionalne transakcije;

45. 'BBAN' means a payment account number identifier, which uniquely identifies an individual account with a payment service provider in a Member State and can only be used for national transactions

46. „IBAN“ pomeni mednarodno identifikacijo številke plačilnega računa, ki enoznačno določa posamezni račun pri enoznačno določenem ponudniku plačilnih storitev v državi članici, katerega sestavine so določene z ISO 13616, ki ga je sprejela Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);

46. 'IBAN' means an international payment account number identifier, which uniquely identifies an individual account with a unique payment service provider in a Member State, the elements of which are specified by ISO 13616, set by the International Organization for Standardisation (ISO)

47. „BIC“ pomeni kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, katere sestavine določa ISO 13616, ki ga je sprejela Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);

47. 'BIC' means a code that unambiguously identifies a payment service provider, the elements of which are specified by ISO 13616, set by the International Organization for Standardisation (ISO)

48. „standard ISO 20022 XML“ pomeni standard za razvoj elektronskih finančnih sporočil, kot ga je določila Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), in ki vsebuje fizično predstavitev plačilnih transakcij v XML obliki, v skladu s poslovnimi pravili in smernicami izvajanja vseevropskih shem za plačilne transakcije, ki jih zajema ta uredba.

48. 'ISO 20022 XML standard' means a standard for the development of electronic financial messages as defined by the International Organisation for Standardisation (ISO), encompassing the physical representation of the payment transactions in XML syntax, in accordance with business rules and implementation guidelines of Union-wide schemes for payment transactions in scope of this Regulation.

Člen 3 Dostopnost

Article 3 Reachability

Ponudnik plačilnih storitev, dostopen za nacionalne transakcije s kreditnim prenosom ali z neposredno bremenitvijo, ali za oboje, v eurih za določen plačilni račun, bo dostopen, v skladu s pravili plačilne sheme, za transakcije s kreditnim prenosom in neposredno bremenitvijo, izvršenih s strani ponudnika plačilnih storitev iz katerekoli države članice.

A payment service provider reachable for a national credit transfer or a direct debit transaction, or both denominated in euro on a given payment account shall be reachable, in accordance with the rules of the payment scheme, for credit transfer and direct debit transactions initiated through a payment service provider located in any Member State.

Člen 4 Interoperabilnost

Article 4 Interoperability

49. Ponudniki plačilnih storitev izvajajo kreditne prenose in neposredne bremenitve v okviru plačilne sheme, pri kateri so izpolnjeni naslednji pogoji:

49. Payment service providers shall carry out credit transfers and direct debits under a payment scheme which complies with the following conditions:

(a) njena pravila so enaka za nacionalne in čezmejne transakcije s kreditnimi prenosi in neposrednimi bremenitvami med državami članicami in znotraj njih;

(a) its rules are the same for national and cross-border credit transfer and direct debit transactions across and within Member States

(b) udeleženci v shemi predstavljajo večino ponudnikov plačilnih storitev znotraj večine držav članic.

(b) the participants in the scheme represent a majority of payment service providers within a majority of Member States.

50. Plačilni sistemi in, kadar je primerno, plačilne sheme morajo biti tehnično interoperabilni s pomočjo uporabe standardov, razvitih s strani mednarodnih ali evropskih organov za standardizacijo.

50. Payment systems and, where applicable, payment schemes shall be technically interoperable through the use of standards developed by international or European standardisation bodies.

51. Obdelave kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev ne smejo omejevati tehnične ovire.

51. The processing of credit transfers and direct debits shall not be hindered by technical obstacles.

Člen 5 Zahteve za transakcije s kreditnim prenosom in neposredno bremenitvijo

Article 5 Requirements for credit transfer and direct debit transactions

52. Najkasneje [ vstavite konkretni datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] bodo kreditni prenosi izvrševani v skladu s tehničnimi zahtevami iz točk 1 in 2 Priloge.

52. By [ insert concrete date 12 months after entry into force of this Regulation] at the latest, credit transfers shall be carried out in accordance with the technical requirements set out in points 1 and 2 of the Annex.

53. Najkasneje [ vstavite konkretni datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] bodo neposredne bremenitve izvrševane v skladu s členom 6 in tehničnimi zahtevami iz točk 1 in 3 Priloge.

53. By [ insert concrete date 24 months after entry into force of this Regulation] at the latest, direct debits shall be carried out in accordance with Article 6 and the technical requirements set out in points 1 and 3 of the Annex.

54. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko države članice določijo zgodnejše datume od tistih, določenih v odstavkih 1 in 2.

54. Notwithstanding paragraphs 1 and 2, Member States may set earlier dates than those referred to in paragraphs 1 and 2.

55. Komisija lahko spremeni Prilogo z namenom upoštevanja tehničnega napredka in razvoja na trgu. Ti ukrepi se bodo sprejemali z delegiranimi akti v skladu s postopkom, ki je določen v členu 12.

55. The Commission may amend the Annex in order to take account of technical progress and market developments. Those measures shall be adopted by means of delegated acts in accordance with the procedure laid down in Article 12.

Člen 6Pristojbine za izmenjavo za neposredne bremenitve

Article 6 Interchange fees for direct debit transactions

56. Brez poseganja v odstavek 2 se nobena večstranska pristojbina za izmenjavo za transakcijo z neposredno bremenitvijo ali kakšno drugo dogovorjeno nadomestilo z enakim namenom ali učinkom ne bo uporabljalo za transakcije z neposredno bremenitvijo.

56. Without prejudice to paragraph 2, no multilateral interchange fee per direct debit transaction or other agreed remuneration with an equivalent object or effect shall apply to direct debit transactions.

57. Za transakcije z neposredno bremenitvijo, ki jih ponudnik plačilnih storitev ne more ustrezno izvršiti zaradi zavrnitve, odklonitve, vračila ali razveljavitve plačilnega naloga (R-transakcije), se lahko uporabi večstranska pristojbina za izmenjavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

57. For direct debit transactions which cannot be properly executed by a payment service provider because the payment order is rejected, refused, returned or reversed (R-transactions) carried out by payment service providers, a multilateral interchange fee may be applied provided that the following conditions are complied with:

(a) cilj ureditve mora biti učinkovito dodeljevanje stroškov na tisto stranko, ki je povzročila R-transakcijo, ob upoštevanju obstoja stroškov transakcije in cilja varstva potrošnikov;

(a) the arrangement shall be aimed at efficiently allocating costs to the party that has caused the R-transaction, while taking into account the existence of transaction costs and the aim of consumer protection

(b) pristojbine morajo biti osnovane samo na stroških;

(b) the fees shall be strictly cost based

(c) Višina pristojbin ne sme presegati dejanskih stroškov obdelave R-transakcije pri najbolj stroškovno učinkovitem primerljivem ponudniku, ki je reprezentativna stranka večstranskega sporazuma v smislu obsega transakcij in narave storitev.

(c) the level of the fees shall not exceed the actual costs of handling an R-transaction by the most cost-efficient comparable payment service provider that is a representative party to the multilateral arrangement in terms of volume of transactions and nature of services

(d) uporaba pristojbin v skladu s točkami (a), (b) in (c) bo preprečila ponudnikom plačilnih storitev zaračunavanje dodatnih pristojbin, povezanih s stroški, ki jih že zajemajo te pristojbine za izmenjavo, svojim uporabnikom plačilnih storitev.

(d) the application of the fees in accordance with points (a), (b) and (c) shall prevent the payment service providers to charge additional fees related to the costs covered by these interchange fees to their respective payment service users

(e) ne sme obstajati nobena izvedljiva in gospodarna alternativa skupnemu sporazumu, ki bi vodila k enako ali bolj učinkovitemu obravnavanju R-transakcij ob enakih ali nižjih stroških za potrošnike.

(e) there must be no practical and economically viable alternative to the collective agreement which would lead to an equally or more efficient handling of R-transactions at equal or lower cost to consumers.

Za namene iz prvega pododstavka se pri določanju pristojbin za R-transakcijo upoštevajo le kategorije stroškov, ki so neposredno in nedvoumno povezane z obdelavo R-transakcije. Ti stroški morajo biti natančno določeni. Razčlenitev višine stroškov, vključno z ločeno določitvijo vsake od njihovih sestavin, bo del skupnega sporazuma, ki bo omogočal enostavno preverjanje in spremljanje.

For the purposes of the first subparagraph, only cost categories directly and unequivocally relevant to the handling of the R-transaction shall be considered in the calculation of the R-transaction fees. These costs shall be precisely determined. The breakdown of the amount of the costs, including separate identification of each of its components, shall be part of the collective agreement to allow for easy verification and monitoring.

58. Odstavek 1 in pogoji, določeni v točkah (a), (b) in (d) odstavka 2, veljajo tudi za dvostranske in enostranske ureditve, ki imajo enakovreden cilj ali učinek.

58. Paragraph 1 and the conditions set out in points (a), (b) and (d) of paragraph 2 shall apply also to bilateral and unilateral arrangements that have an equivalent object or effect.

Člen 7 Oprostitev

Article 7 Waiver

59. Države članice lahko svojim pristojnim organom dovolijo oprostitev izpolnitve vseh ali le nekaterih zahtev, določenih v odstavkih 1, 2 in 3 člena 5, do [ vstavite konkretni datum 36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] za tiste transakcije s kreditnim prenosom ali neposredno bremenitvijo, katerih skupni tržni delež, na podlagi ugotovitev uradne plačilne statistike, ki jo letno objavlja Evropska centralna banka, znaša manj kot 10 % skupnega števila transakcij s kreditnim prenosom oziroma neposredno bremenitvijo v tej državi članici.

59. Member States may allow their competent authorities to waive all or some of the requirements set out in paragraphs 1, 2 and 3 of Article 5 until [ insert concrete date 36 months after entry into force of this Regulation] for those credit transfer or direct debit transactions with a cumulative market share, based on the official payment statistics published annually by the European Central Bank, of less than 10 % of the total number of credit transfer or direct debit transactions respectively, in that Member State.

60. Države članice lahko pristojnim organom dovolijo oprostitev vseh ali le nekaterih zahtev, določenih v odstavkih 1, 2 in 3 člena 5 do [ vstavite konkretni datum 60 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] za tiste plačilne transakcije, ki so se začele s plačilom s plačilno kartico na prodajnem mestu in katerih rezultat je neposredna bremenitev plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN.

60. Member States may allow their competent authorities to waive all or some of the requirements set out in paragraphs 1, 2 and 3 of Article 5 until [ insert concrete date) 60 months after entry into force of this Regulation] for those payment transactions initiated through a payment card at the point of sale which result in direct debit from a payment account identified by BBAN or IBAN.

61. V primeru, da država članica dovoli svojim pristojnim organom uporabo oprostitve iz odstavkov 1 in 2 , mora o tem obvestiti Komisijo najkasneje [ vstavite konkretni datum 6 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. Država članica mora nemudoma obvestiti Komisijo o vseh kasnejših spremembah.

61. Where a Member State allows its competent authorities to apply the waiver provided for in paragraphs 1 and 2, it shall notify the Commission accordingly by [ insert concrete date 6 months after entry into force of this Regulation]. The Member State shall notify the Commission forthwith of any subsequent change.

Člen 8 Plačilna dostopnost

Article 8 Payment accessibility

62. Plačnik, ki uporablja kreditne prenose za prenos sredstev s svojega plačilnega računa na druge plačilne račune pri ponudnikih plačilnih storitev, ki se nahajajo v isti državi članici, ne sme zavrniti izvršitve kreditnih prenosov na plačilne račune pri ponudnikih plačilnih storitev, ki se nahajajo v drugi državi članici in so dostopni v skladu s členom 3.

62. A payer using credit transfers to transfer funds from his or her payment account to other payment accounts with payment service providers located in the same Member State shall not refuse to make credit transfers to payment accounts with payment service providers which are located in another Member State and reachable in accordance with Article 3.

63. Prejemnik plačila, ki uporablja neposredne bremenitve za prejem sredstev na svoj plačilni račun z drugih plačilnih računov pri ponudnikih plačilnih storitev, ki se nahajajo v isti državi članici, ne sme zavrniti prejema neposrednih bremenitev s plačilnih računov pri ponudnikih plačilnih storitev, ki se nahajajo v drugi državi članici in so dostopni v skladu s členom 3.

63. A payee using direct debits to receive funds on his or her payment account from other payment accounts with payment service providers located in the same Member State shall not refuse to receive direct debits from payment accounts with payment service providers which are located in another Member State and reachable in accordance with Article 3.

Člen 9 Pristojni organi

Article 9 Competent authorities

64. Države članice kot pristojne organe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, imenujejo bodisi javne organe ali organe, ki jih priznavajo nacionalno pravo ali javni organi in so izrecno pooblaščeni za ta namen s strani nacionalnega prava (npr. nacionalne centralne banke). Države članice lahko imenujejo obstoječe organe, da delujejo kot pristojni organi.

64. Member States shall designate as the competent authorities responsible for ensuring compliance with this Regulation either public authorities, or bodies recognised by national law or by public authorities expressly empowered for that purpose by national law, including national central banks. Member States may designate existing bodies to act as competent authorities.

65. Države članice obvestijo Komisijo o pristojnih organih iz odstavka 1 najkasneje [ vstavite konkretni datum 6 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. Vsako naknadno spremembo v zvezi s temi organi morajo nemudoma sporočiti Komisiji.

65. Member States shall notify the Commission of the competent authorities referred to in paragraph 1 by [ insert concrete date 6 months after entry into force of this Regulation]. They shall notify the Commission without delay of any subsequent change concerning those authorities.

66. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi iz odstavka 1 vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Kadar je na ozemlju države članice več organov, pristojnih za zadeve, ki jih ureja ta uredba, država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge.

66. Member States shall ensure that the competent authorities referred to in paragraph 1 have all the powers necessary for the performance of their duties. Where there is more than one competent authority for matters covered by this Regulation on its territory, Member States shall ensure that those authorities cooperate closely so that they can discharge their respective duties effectively.

67. Pristojni organi učinkovito spremljajo upoštevanja določb te uredbe ter sprejemanje vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje takšnega upoštevanja.

67. The competent authorities shall monitor compliance with this Regulation effectively and take all necessary measures to ensure such compliance.

Člen 10 Kazni

Article 10 Penalties

Države članice bodo najkasneje [ vstavite konkretni datum 6 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] določile predpise o kaznih, ki se bodo uporabljale za kršitve te uredbe, ter sprejele vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice morajo obvestiti Komisijo o navedenih določbah najkasneje [ vstavite konkretni datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] ter brez odlašanja tudi o vseh kasnejših spremembah navedenih določb.

Member States shall, by [ insert concrete date 6 months after entry into force of this Regulation], lay down rules on the penalties applicable to infringements to this Regulation and shall take all measures necessary to ensure that they are implemented. Such penalties shall be effective, proportionate and dissuasive. Member States shall notify the Commission of those provisions by [ insert concrete date 12 months after entry into force of this Regulation] and shall notify it without delay of any subsequent amendment affecting them.

Člen 11 Izvensodni pritožbeni postopki in postopki za izvensodno reševanje sporov

Article 11 Out-of-court complaint and redress procedures

68. Države članice bodo vzpostavile ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in postopke izvensodnega reševanja sporov, ki izhajajo iz določb te uredbe, med uporabniki plačilnih storitev in njihovimi ponudniki plačilnih storitev. V ta namen bodo države članice, če je možno, pooblastile obstoječe organe oziroma ustanovile nove.

68. Member States shall establish adequate and effective out-of-court complaint and redress procedures for the settlement of disputes arising under this Regulation between payment service users and their payment service providers. For those purposes, Member States shall designate existing bodies, where appropriate, or set up new bodies.

69. Države članice morajo o pristojnih organih iz odstavka 1 obvestiti Komisijo najkasneje [ vstavite konkretni datum 6 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. O vsaki naknadni spremembi v zvezi s temi organi morajo nemudoma obvestiti Komisijo.

69. Member States shall notify the Commission of the bodies referred to in paragraph 1 by [ insert concrete date 6 months after entry into force of this Regulation]. They shall notify the Commission without delay of any subsequent change concerning those bodies.

Člen 12 Izvrševanje delegiranih pooblastil

Article 12 Exercise of delegated powers

70. Komisiji se za nedoločen čas podelijo pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz člena 5(4). Člen 15 se uporablja, kadar to zahtevajo nujni razlogi.

70. The powers to adopt the delegated acts referred to in Article 5(4) shall be conferred on the Commission for an indeterminate period of time. Where imperative grounds of urgency so require, Article 15 shall apply.

71. Takoj po sprejemu delegiranega akta Komisija o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

71. As soon as it adopts a delegated act, the Commission shall simultaneously notify the European Parliament and the Council of that act.

72. Za na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov veljajo pogoji, določeni v členih 13 in 14.

72. The powers to adopt delegated acts are conferred on the Commission subject to the conditions laid down in Articles 13 and 14.

Člen 13 Preklic delegiranja

Article 13 Revocation of the delegation

73. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz člena 5(4).

73. The delegation of power referred to in Article 5(4) may be revoked at any time by the European Parliament or by the Council.

74. Institucija, ki začne notranji postopek za odločanje o morebitnem preklicu pooblastila, mora o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter razloge za preklic.

74. The institution which has commenced an internal procedure for deciding whether to revoke the delegation of power shall endeavour to inform the other institution and the Commission within a reasonable time before the final decision is taken, indicating the delegated powers which could be subject to revocation and the reasons for a revocation.

75. S to odločitvijo o preklicu preneha v njem opredeljeno pooblastilo. Veljati začne nemudoma ali na v njem navedeni datum. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

75. The decision of revocation shall put an end to the delegation of the powers specified in that decision. It shall take effect immediately or at a later date specified therein. It shall not affect the validity of the delegated acts already in force. It shall be published in the Official Journal of the European Union .

Člen 14 Ugovarjanje delegiranim aktom

Article 14 Objections to delegated acts

76. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v dveh mesecih od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.

76. The European Parliament and the Council may object to the delegated act within a period of two months from the date of notification. At the initiative of the European Parliament or the Council this period shall be extended by one month.

77. Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na datum, naveden v njem.

77. If, on expiry of that period, neither the European Parliament nor the Council has objected to the delegated act, it shall be published in the Official Journal of the European Union and shall enter into force on the date stated in its provisions.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in lahko začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.

The delegated act may be published in the Official Journal of the European Union and enter into force before the expiry of that period if the European Parliament and the Council have both informed the Commission of their intention not to raise objections.

78. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja sprejetemu delegiranemu aktu, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja, navede razloge za ugovor zoper delegirani akt.

78. If the European Parliament or the Council objects to the adopted delegated act, it shall not enter into force. The institution which objects shall state the reasons for objecting to the delegated act.

Člen 15 Nujni postopek

Article 15 Urgency procedure

79. Delegirani akt, sprejet v okviru nujnega postopka, začne veljati brez odlašanja in velja pod pogojem, da nobena od institucij ne ugovarja v skladu z odstavkom 2. Obvestilo o sprejetju takega akta, naslovljeno na Evropski parlament in Svet, mora vsebovati razloge za uporabo nujnega postopka.

79. A delegated act adopted under the urgency procedure shall enter into force without delay and apply as long as no objection is expressed in accordance with paragraph 2.The notification of the act to the European Parliament and to the Council shall state the reasons for the use of the urgency procedure.

80. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v šestih tednih od dne uradnega obvestila. V takem primeru bo akt prenehal veljati. Institucija, ki ugovarja, mora navesti razloge za ugovor zoper delegirani akt.

80. The European Parliament and the Council may within a period of six weeks from the date of notification object to the delegated act. In such a case, the act shall cease to be applicable. The institution which objects shall state the reasons for objecting to the delegated act.

Člen 16 Pregled

Article 16 Review

Najkasneje [ vstavite konkretni datum 3 leta po začetku veljavnosti] Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropski centralni banki poročilo o izvajanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži predlog.

By [ insert concrete date 3 years after entry into force], the Commission shall present to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the European Central Bank a report on the application of this Regulation accompanied, if appropriate, by a proposal.

Člen 17 Prehodne določbe

Article 17 Transitional provisions

81. Ponudniki plačilnih storitev iz držav članic, katerih valuta ni euro, morajo izpolniti zahteve iz člena 3 do 31. oktobra 2014. Če katera od teh držav članic uvede euro kot valuto pred 1. novembrom 2013, morajo ponudniki plačilnih storitev iz te države članice izpolniti zahteve iz člena 3 v roku enega leta od datuma pridružitve zadevne države članice k euroobmočju.

81. Payment service providers located in a Member State which does not have the euro as its currency shall comply with Article 3 by 31 October 2014. If, however, the euro is introduced as the currency of any such Member State before 1 November 2013, the payment service provider located in that Member State shall comply with Article 3 within one year of the date on which the Member State concerned joined the euro area.

82. Ponudniki plačilnih storitev iz držav članic, katerih valuta ni euro, morajo izpolnjevati zahteve iz člena 4 in točk 1 in 2 Priloge za kreditne prenose v eurih ter zahteve iz člena 4 in točk 1 in 3 Priloge za transakcije z neposredno bremenitvijo v eurih najkasneje [ vstavite konkretni datum 4 leta po začetku veljavnosti te uredbe]. Če katera od teh držav članic uvede euro kot valuto prej kot [ vstavite konkretni datum 3 leta po začetku veljavnosti te uredbe], morajo ponudniki plačilnih storitev iz te države članice izpolniti omenjene zahteve v roku enega leta od datuma pridružitve zadevne države članice k euroobmočju.

82. Payment service providers located in a Member State which does not have the euro as its currency shall comply with the requirements set out in Article 4 and in points 1 and 2 of the Annex for credit transfers denominated in euros and with the requirements set out in Article 4 and in points 1 and 3 of the Annex for direct debit transactions denominated in euros by [ insert concrete date month) 4 years after entry into force of this Regulation]. If, however, the euro is introduced as the currency of any such Member State before [ insert concrete date 3 years after entry into force of this Regulation], the payment service provider located in that Member State shall meet those requirements within one year of the date on which the Member State concerned joined the euro area.

Člen 18 Sprememba Uredbe (ES) št. 924/2009

Article 18 Amendment of Regulation (EC) No 924/2009

Uredba (ES) št. 924/2009 se spremeni:

Regulation (EC) No 924/2009 is amended as follows:

83. V členu 6 se izraz „pred 1. novembrom 2012“ nadomesti z naslednjim izrazom: „pred [ vstavite konkreten datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]“.

83. In Article 6 and the words, "before 1 November 2012" are replaced by the following: "before [ insert concrete date 24 months after entry into force of this Regulation]".

84. Člen 7 se spremeni:

84. Article 7 is amended as follows:

(a) v odstavku 1 se izraz „pred 1. novembrom 2012“ nadomesti z naslednjim izrazom: „pred [ vstavite konkreten datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]“.

(a) in paragraph 1, the words "before 1 November 2012" are replaced by the following: "before [ insert concrete date 24 months after entry into force of this Regulation]".

(b) v odstavku 2 se izraz „pred 1. novembrom 2012“ nadomesti z naslednjim izrazom: „pred [ vstavite konkreten datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]“.

(b) in paragraph 2, the words "before 1 November 2012" are replaced by the following: "before [ insert concrete date 24 months after entry into force of this Regulation]".

(c) v odstavku 3 se izraz „pred 1. novembrom 2012“ nadomesti z naslednjim izrazom: „pred [ vstavite konkreten datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]“.

(c) in paragraph 3, the words "before 1 November 2012" are replaced by the following: "before [ insert concrete date 24 months after entry into force of this Regulation]".

85. Člen 8 se črta.

85. Article 8 is deleted.

Člen 19 Začetek veljavnosti

Article 19 Entry into force

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

This Regulation shall enter into force on the day following that of its publication in the Official Journal of the European Union .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

This Regulation shall be binding in its entirety and directly applicable in all Member States.

V Bruslju,

Done at Brussels,

Za Evropski parlament Za Svet

For the European Parliament For the Council

Predsednik Predsednik

The President The President

PRILOGA TEHNIČNE ZAHTEVE (ČLEN 5)

ANNEX TECHNICAL REQUIREMENTS (ARTICLE 5)

86. Sledeče tehnične zahteve veljajo tako za kreditne prenose kot za neposredne bremenitve :

86. The following technical requirements shall apply to both credit transfer and direct debit transactions:

87. Ponudniki plačilnih storitev in uporabniki plačilnih storitev uporabljajo IBAN kot identifikacijo plačilnih računov, ne glede na to, ali se tako ponudnik plačilnih storitev plačnika kot tudi ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila nahajata oziroma ali se edini ponudnik plačilnih storitev v plačilni transakciji nahaja v isti državi članici ali pa se eden izmed ponudnikov plačilnih storitev nahaja v drugi državi članici.

87. Payment service providers and payment service users shall use the IBAN for the identification of payment accounts regardless of whether both the payer’s payment service provider and the payee’s payment service provider are or the sole payment service provider in the payment transaction is, located in the same Member State or whether one of the payment service providers is located in another Member State.

88. Ponudniki plačilnih storitev bodo ob pošiljanju plačilne transakcije k drugemu ponudniku plačilnih storitev ali v plačilni sistem uporabljali sporočilne formate, ki temeljijo na standardu ISO 20022 XML

88. Payment service providers shall use message formats based on ISO 20022 XML standard when transmitting payment transactions to another payment service provider or a payment system.

89. Kadar uporabnik plačilnih storitev naroči ali prejme več posameznih prenosov sredstev, ki so v namen pošiljanja speti skupaj, se uporabijo sporočilni formati na podlagi standarda ISO 20022 XML.

89. Where a payment service user initiates or receives individual transfers of funds which are bundled together for transmission, message formats based on ISO 20022 XML standard shall be used.

90. Podatkovno polje nakazila mora dovoljevati 140 znakov. Plačilne sheme lahko dovoljujejo večje število znakov, razen če pri napravi, ki se uporabi za prenos informacij, obstajajo tehnične omejitve, povezane s številom znakov – v tem primeru velja kot omejitev tehnična zmogljivost naprave.

90. The remittance data field shall allow for 140 characters. Payment schemes may allow for a higher number of characters, except if the device used to remit information has technical limitations related to the number of characters, in which case the technical limit of the device shall apply.

91. Podatki o referenci nakazila in vse ostale sestavine podatkov, ki se pošiljajo v skladu s točkama 2 in 3 te priloge, se prenašajo v celoti in brez sprememb med ponudniki plačilnih storitev vzdolž celotne plačilne verige.

91. Remittance reference information and all the other data elements provided in accordance with points 2 and 3 of this Annex, shall be passed in full and without alteration between payment service providers throughout the payment chain.

92. Ko bodo podatki dostopni v elektronski obliki, morajo plačilne transakcije omogočati popolnoma avtomatizirano elektronsko obdelavo na vseh stopnjah obdelave vzdolž plačilne verige, kar omogoča elektronsko izvedbo celotnega plačilnega postopka, brez potrebe po ponovnem vnašanju ali ročnem posredovanju. Omenjeno velja tudi za izredno obdelavo transakcij s kreditnim prenosom in neposredno bremenitvijo, kadarkoli je mogoče.

92. Once data is available in electronic form payment transactions must allow for a fully automated, electronic processing in all process stages throughout the payment chain (end-to-end straight through processing), enabling the entire payment process to be conducted electronically without the need for re-keying or manual intervention. This shall also apply to exceptional handling of credit transfer and direct debit transactions, whenever possible.

93. Plačilne sheme ne bodo določale minimalnega praga zneska plačilne transakcije, nad katerim bi bili možni kreditni prenosi in neposredne bremenitve.

93. Payment schemes shall not set any minimum threshold for the amount of the payment transaction allowing for credit transfers and direct debits.

94. Za plačilne sheme ne bo veljala obveznost, da morajo izvajati kreditne prenose in neposredne bremenitve, ki presegajo znesek 999 999 999,99 EUR.

94. Payment schemes shall not be obliged to carry out credit transfers and direct debits exceeding the amount of EUR 999 999 999,99.

95. Poleg zahtev, navedenih v točki (1), bodo za transakcije s kreditnim prenosom veljale tudi naslednje zahteve:

95. In addition to the requirements referred to in point (1), the following requirements shall apply to credit transfer transactions:

96. Prejemnik kreditnega prenosa sporoči svojo IBAN in BIC kodo svojega ponudnika plačilnih storitev svojim plačnikom vsakokrat, ko se zahteva kreditni prenos.

96. A payee accepting credit transfers shall communicate its IBAN and the BIC of its payment service provider to its payers, every time a credit transfer is requested.

97. Sledeče obvezne sestavine podatkov, ki jih posreduje plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev, se posredujejo vzdolž verige plačil do prejemnika plačila, v skladu z obveznostmi, ki jih določa nacionalna zakonodaja za izvajanje Direktive 95/46/ES:

97. The following mandatory data elements shall be provided by the payer to his or her payment service provider and passed along the payment chain to the payee in accordance with the obligations laid down in the national law implementing Directive 95/46/EC:

(i) ime plačnika in/ali IBAN plačnikovega računa;

(i) the name of the payer and/or the IBAN of the payer’s account

(ii) znesek kreditnega prenosa;

(ii) the amount of the credit transfer

(iii) IBAN prejemnikovega računa;

(iii) the IBAN of the payee’s account

(iv) ime prejemnika plačila;

(iv) the name of the payee

(v) informacije o nakazilu, če obstajajo.

(v) the remittance information, if any.

98. Poleg tega plačnikov ponudnik plačilnih storitev sporoči prejemnikovemu ponudniku plačilnih storitev naslednje obvezne sestavine podatkov:

98. In addition, the following mandatory data elements shall be provided by the payer’s payment service provider to the payee’s payment service provider:

(i) BIC plačnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);

(i) the BIC of the payer’s payment service provider (if not agreed otherwise by the payment service providers involved in the payment transaction)

(ii) BIC prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);

(ii) the BIC of the payee’s payment service provider (if not agreed otherwise by the payment service providers involved in the payment transaction)

(iii) identifikacijsko kodo plačilne sheme;

(iii) the identification code of the payment scheme

(iv) datum poravnave kreditnega prenosa;

(iv) the settlement date of the credit transfer

(v) referenčno številko sporočila o kreditnem prenosu plačnikovega ponudnika plačilnih storitev.

(v) the payer’s payment service provider reference number of the credit transfer message.

99. Poleg zahtev, navedenih v točki (1), bodo za transakcije z neposredno bremenitvijo veljale tudi naslednje zahteve:

99. In addition to the requirements referred to in point (1), the following requirements shall apply to direct debit transactions:

100. Plačnik sporoči svoj IBAN in, če je potrebno, BIC kodo svojega ponudnika plačilnih storitev prejemniku plačila le enkrat pred prvo transakcijo z neposredno bremenitvijo.

100. Only once before the first direct debit transaction, a payer shall communicate its IBAN and, where applicable, the BIC of its payment service provider to its payee.

101. Ob prvi transakciji z neposredno bremenitvijo in ob enkratnih transakcijah z neposredno bremenitvijo ter ob vsaki naslednji transakciji z neposredno bremenitvijo pošlje prejemnik plačila informacije, povezane s pooblastilom, svojemu ponudniku plačilnih storitev. Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ob vsaki transakciji z neposredno bremenitvijo prenese omenjene informacije, povezane s pooblastilom, plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev.

101. With the first direct debit transaction and one-off direct debit transactions and with each subsequent direct debit transaction, the payee shall send the mandate-related information to his or her payment service provider. The payee’s payment service provider shall transmit such mandate related information to the payer’s payment service provider with each direct debit transaction.

102. Plačnik mora imeti možnost svojemu ponudniku plačilnih storitev določiti omejitev prevzema neposrednih bremenitev na določen znesek ali časovni okvir ali oboje.

102. A payer shall have the possibility to instruct his or her payment service provider to limit a direct debit collection to a certain amount or periodicity, or both.

103. Kadar dogovor med plačnikom in prejemnikom plačila izključuje pravico do povračila, bo plačnikov ponudnik plačilnih storitev, pred bremenitvijo plačnikovega računa, na plačnikovo zahtevo pri vsaki transakciji z neposredno bremenitvijo preveril, na podlagi informacij, povezanih s pooblastilom, ali je znesek transakcije z neposredno bremenitvijo enak znesku iz dogovorjenega pooblastila.

103. Where the agreement between the payer and the payee excludes the right to a refund, the payer’s payment service provider shall, at the payer’s request, check each direct debit transaction, to see whether the amount of the submitted direct debit transaction is equal to the amount agreed in the mandate, before debiting the payer’s account, based on the mandate-related information.

104. Plačnik mora imeti možnost svojemu ponudniku plačilnih storitev naročiti, da blokira katere koli neposredne bremenitve plačnikovega računa, ali da blokira katere koli neposredne bremenitve, ki prihajajo od enega ali več opredeljenih prejemnikov plačil, ali da dovoli neposredne bremenitve samo od enega ali več opredeljenih prejemnikov plačil.

104. The payer shall have the option of instructing his or her payment service provider to block any direct debits to the payer’s account or to block any direct debits coming from one or more specified payees or to authorise direct debits only coming from one or more specified payees.

105. Soglasje se da tako prejemniku plačila kot plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev (neposredno ali posredno preko prejemnika plačila), pooblastila pa bodo, skupaj s kasnejšimi spremembami in/ali preklici, shranjena pri prejemniku plačila ali pri tretji osebi v imenu prejemnika plačila.

105. Consent shall be given both to the payee and to the payment service provider of the payer (directly or indirectly via the payee) and the mandates, together with later modifications and/or cancellation, shall be stored by the payee or by a third party on behalf of the payee.

106. Prejemnik plačila sporoči svojemu ponudniku plačilnih storitev naslednje obvezne sestavine podatkov, ki bodo posredovani vzdolž plačilne verige do plačnika:

106. The following mandatory data elements shall be provided by the payee to his payment service provider and passed along the payment chain to the payer:

(i) vrsta neposredne bremenitve (ponavljajoča se, enkratna, prva, zadnja ali vračilo);

(i) the type of direct debit (recurrent, one-off, first, last or reversal)

(ii) ime prejemnika plačila;

(ii) the name of the payee

(iii) IBAN prejemnikovega plačilnega računa, na katerega bo preneseno nakazilo;

(iii) the IBAN of the payment account of the payee to be credited for the collection

(iv) ime plačnika;

(iv) the name of the payer

(v) IBAN plačnikovega plačilnega računa, s katerega bo izvedeno nakazilo;

(v) the IBAN of the payment account of the payer to be debited for the collection

(vi) enoznačna referenca pooblastila;

(vi) the unique mandate reference

(vii) datum podpisa pooblastila;

(vii) the date of signing of the mandate

(viii) znesek prevzema;

(viii) the amount of the collection

(ix) enoznačna referenca pooblastila, kot jo je sporočil prvotni prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo (če je bilo pooblastilo kasneje prevzeto s strani drugega prejemnika plačila);

(ix) the unique mandate reference as given by the original payee who issued the mandate (if the mandate has been taken over by another payee than the payee who issued the mandate)

(x) identifikacijska oznaka prejemnika plačila;

(x) the identifier of the payee

(xii) identifikacijska oznaka prvotnega prejemnika plačila, ki je izdal pooblastilo (če je bilo pooblastilo kasneje prevzeto s strani drugega prejemnika plačila);

(xi) the identifier of the original payee who issued the mandate (if the mandate has been taken over by a payee other than the payee who issued the mandate)

(xiii) informacija o nakazilu, če jo prejemnik plačila pošlje plačniku.

(xii) the remittance information from the payee to the payer, if any.

107. Poleg tega mora prejemnikov ponudnik plačilnih storitev sporočiti plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev naslednje obvezne sestavine podatkov:

107. In addition, the following mandatory data elements shall be provided by the payee’s payment service provider to the payer’s payment service provider:

(i) BIC koda prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);

(i) the BIC code of the payee’s payment service provider (if not agreed otherwise by the payment service providers involved in the payment transaction)

(ii) BIC koda plačnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);

(ii) the BIC code of the payer’s payment service provider (if not agreed otherwise by the payment service providers involved in the payment transaction)

(iii) ime plačnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);

(iii) the name of the payer reference party (if present in dematerialised mandate)

(iv) identifikacijska koda plačnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);

(iv) the identification code of the payer reference party (if present in dematerialised mandate)

(v) ime prejemnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);

(v) the name of the payee reference party (if present in the dematerialised mandate)

(vi) identifikacijska koda prejemnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);

(vi) the identification code of the payee reference party (if present in dematerialised mandate)

(vii) identifikacijska koda plačilne sheme;

(vii) the identification code of the payment scheme

(viii) datum izvršitve prevzema;

(viii) the settlement date of the collection

(ix) referenca za prevzem prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev;

(ix) the payee’s payment service provider’s reference for the collection

(x) vrsta pooblastila;

(x) the type of mandate

(xi) rok prevzema.

(xi) the due date for the collection.

[1] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2010-0057+0+DOC+XML+V0//EN

[1] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2010-0057+0+DOC+XML+V0//EN

[2] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/111670.pdf

[2] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/111670.pdf

[3] Potencialne neposredne in posredne koristi SEPA presegajo 300 milijard EUR v obdobju šestih let, pod pogojem, da je prehod na instrumente SEPA popoln in hiter. Glej SEPA: potencialne koristi (SEPA: potential benefits at stake) , Cap Gemini, 2007,http://ec.europa.eu/internal_market/payments/docs/sepa/sepa-capgemini_study-final_report_en.pdf

[3] The potential direct and indirect benefits of SEPA exceed EUR 300 billion over a six-year period, assuming that migration to SEPA instruments is comprehensive and rapid. See SEPA: potential benefits at stake , CapGemini, 2007,http://ec.europa.eu/internal_market/payments/docs/sepa/sepa-capgemini_study-final_report_en.pdf

[4] UL L 266, 9.10.2009, str. 11.

[4] OJ L 266, 9.10.2009, p. 11.

[5] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2007:319:0001:01:EN:HTML

[5] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2007:319:0001:01:EN:HTML

[6] V povezavi s strategijo Evropa 2020 je bil ta predlog prepoznan kot ena od ključnih iniciativ Evropske digitalne agende, sprejete s strani Komisije v maju 2010, http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda/documents/digital-agenda-communication-en.pdf.

[6] In connection with the EU 2020 strategy, this proposal has been identified as one of the key initiatives of the Digital Agenda adopted by the Commission in May 2010, http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda/documents/digital-agenda-communication-en.pdf.

[7] http://ec.europa.eu/internal_market/payments/docs/sepa/feedback_migration-2009_09_29_en.pdf

[7] http://ec.europa.eu/internal_market/payments/docs/sepa/feedback_migration-2009_09_29_en.pdf

[8] Večstranska pristojbina za izmenjavo je znesek, ki ga ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila plača ponudniku plačilnih storitev plačnika kot nagrado za izvedbo posamezne transakcije neposredne bremenitve.

[8] Multilateral interchange fee is the amount paid by a payment service provider of the payee to the payment service provider of the payer as a remuneration for each direct debit transaction.

[9] Več informacij in celotna besedila teh dokumentov najdete na: http://ec.europa.eu/competition/sectors/financial_services/banking.html.

[9] For more information and full texts of these documents, see http://ec.europa.eu/competition/sectors/financial_services/banking.html.

[10] UL C, str.

[10] OJ C , , p. .

[11] UL C, str.

[11] OJ C , , p. .

[12] UL C, str.

[12] OJ C , , p. .

[13] UL C, str.

[13] OJ C , , p. .

[14] P6_TA(2009)0139

[14] P6_TA(2009)0139

[15] P7_TA(2010)0057

[15] P7_TA(2010)0057

[16] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/111670.pdf

[16] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/111670.pdf

[17] UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

[17] OJ L 319, 5.12.2007, p. 1.

[18] UL L 266, 9.10.2009, str. 11.

[18] OJ L 266, 9.10.2009, p. 11.

[19] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[19] OJ L 281, 23.11.1995, p. 31.

[20] UL L 195, 27.07.2010, str. 1.

[20] OJ L 195, 27.7.2010, p. 1.

[21] UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[21] OJ L 177, 30.6.2006, p. 1.