DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK OCENE UČINKA Izjava: To poročilo je zavezujoče le za službe Komisije, ki sodelujejo pri njegovi pripravi, in ne vpliva na končno obliko nobene odločitve Komisije

Spremni dokument k

Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic glede dostopnosti radijske opreme na trgu

Uvod

Poročilo o povzetku ocene učinka obravnava morebitno revizijo Direktive 1999/5/ES o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi[1] (Direktive R&TTE[2]). Direktiva zajema 63 milijard EUR vredni trg (2007) in med drugim vključuje mobilne telefone, oddajnike mobilnih omrežij in stacionarne telefone[3]. Na ravni EU usklajuje regulativne zahteve za varovanje zdravja in varnosti, elektromagnetne združljivosti in preprečevanje škodljivega motenja.

1.           Opredelitev problema

1.1.        Nizka stopnja skladnosti

Ugotovljena je bila nizka stopnja skladnosti z zahtevami iz Direktive. Razpoložljivi podatki organov za nadzor trga EU kažejo od 28 do 56-odstotno skladnost z bistvenimi zahtevami in še nižje vrednosti upravne skladnosti.

Učinkovito izvrševanje organov za nadzor trga močno ovira omejena sledljivost proizvodov in proizvajalcev. Kadar ni mogoče ugotoviti kontaktne osebe, morajo organi za nadzor trga slediti distribucijski verigi in stopiti v stik z osebo, odgovorno za dajanje proizvoda na trg EU.

Direktiva je pogosto tudi dvoumna in nepotrebno zapletena (glej točko 2.2 spodaj) ter od proizvajalcev zahteva razmeroma veliko truda za razumevanje svojih obveznosti.

1.2.        Težave, povezane s pravnimi predpisi Direktive

Direktiva je prezapletena in dvoumna. Nekatera vprašanja, pri katerih lahko pride do različnih tolmačenj, so:

· ali se bistvena zahteva iz člena 3(2) („učinkovita uporaba spektra ... za preprečevanje škodljivega motenja“) uporablja samo za oddajnike ali tudi za učinkovitost sprejemanja radijske opreme,

· razlikovanje med obveznostjo namestitve opozorilnega znaka na proizvode, za katere velja omejitev uporabe, in obveznostjo priglasitve dajanja na trg radijske opreme, ki deluje v neusklajenih pasovih.

Te in druge dvoumnosti povzročajo nedosledno uporabo direktive in predstavljajo oviro za notranji trg.

Direktiva prav tako vključuje številne upravne predpise, katerih vrednost je ponekod vprašljiva, npr. oznaka CE, številka priglašenega organa in opozorilni znak morajo biti nameščeni na opremo, embalažo in navodila za uporabnike.

1.2.1.     Težave glede področja uporabe Direktive R&TTE

Način uporabe direktive za nekatere posebne kategorije radijske opreme, npr. opreme, ki jo je mogoče spreminjati s programsko opremo in namestitvami iz več komponent, ni jasen.

Direktiva ne ponuja zahteve, da je radijska oprema interoperabilna z dodatki, kot so polnilniki. Ker ni prostovoljnih sporazumov v industriji, je neinteroperabilnost nevšečnost za uporabnika in ustvari nepotrebne odpadke[4].

Sprejemniki (npr. GPS ali Galileo) so na splošno vključeni v Direktivo. Zvočni in televizijski sprejemniki ter viri elektromagnetnega sevanja, ki se ne uporabljajo za komunikacijo (npr. brezžični polnilniki), so izvzeti iz Direktive in spadajo v področje uporabe Direktive EMC[5]. Različne pravne zahteve za podobno opremo povzročajo pravno negotovost.

1.3.        Pravne ovire za vstop na trg inovativne radijske opreme

Dostop na trg za novo radijsko tehnologijo zahteva skladnost z Direktivo R&TTE, pri čemer sta pomembna dva vidika:

· čezmerne zamude pri razvijanju usklajenih standardov (do več let) in objavi sklicevanj v UL EU[6] (do enega leta),

· težave pri pridobivanju mnenj priglašenih organov, kadar ni odobrenih pravil za uporabo spektra.

Druga vprašanja, ki zadevajo dostop inovacij na trg, ne spadajo v področje Direktive R&TTE in vključujejo neusklajenost spektra v EU in razmeroma dolg, zapleten in negotov postopek prerazporeditve uporabe spektra.

1.4.        Strani, ki jih to zadeva

· Uporabniki radijske in telekomunikacijske terminalske opreme, javne službe in posamezniki, ki so v stiku z neskladno opremo.

· Proizvajalci, ki utrpijo škodo zaradi izkrivljanja konkurence, ki ga povzročijo neskladni proizvodi, zapletenosti in dvoumnosti Direktive ter težav pri uvajanju inovacij na trg.

· Organi za nadzor trga, ki imajo težave pri učinkovitem izvajanju Direktive in se soočajo s pravno negotovostjo.

2.           Analiza subsidiarnosti

Enotni trg je v skladu s členom 4 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) območje „deljene pristojnosti“. Spremenjena Direktiva temelji na členih 26 (Notranji trg) in 114 (Približevanje zakonodaje) PDEU. Ukrepi na ravni EU so nujni za prilagoditev, pojasnitev ali poenostavitev določb, ključnih za enotni trg na zadevnem področju. Tega države članice ne morejo doseči same. Morebitna nova obveznost registracije proizvajalcev in/ali proizvodov (možnosti A2, A3, A4) na ravni EU bi vplivala na celoten trg EU, prednosti takega ukrepa v primerjavi s podobnimi ukrepi na nacionalni ravni pa so očitne. Možnost C2 vpliva na ureditev spektra, ki v glavnem spada v področje pristojnosti držav članic, kar je opisano spodaj. Pri drugih obravnavanih možnostih se pravica EU do ukrepanja in dodana vrednost ukrepov na ravni EU lahko šteje za nesporno.

3.           Cilji

Cilj revizije Direktive R&TTE je zagotoviti boljše izvajanje bistvenih zahtev Direktive. Ohraniti in izboljšati mora enotni trg, preprečiti nepotrebne stroške in obremenitve, zlasti za mala in srednje velika podjetja, in podpirati inovacije. Posebni in operativni cilji so:

A         Izboljšati izvrševanje Direktive in skladnost z njo:

· okrepiti obveznosti gospodarskih subjektov in izboljšati razpoložljiva pravna orodja organov za nadzor trga, zlasti glede sledljivosti proizvodov.

B         Zagotoviti trdno pravno podlago za izvajanje bistvenih zahtev:

· pojasniti, poenostaviti in zmanjšati število predpisov in upravnih obveznosti, izboljšati usklajenost z drugo zakonodajo EU,

· olajšati uporabo Direktive za nekatere posebne tehnologije, omogočiti uskladitev vmesnikov med opremo in dodatki,

· v področje uporabe Direktive vključiti vso opremo, za katero pride v poštev preprečevanje škodljivega motenja.

C         Odstraniti pravne ovire za uvajanje inovativne radijske opreme na trg:

· poenostaviti odločanje o regulativnih zadevah in skrajšati s tem povezane zamude.

4.           Možnosti politike

4.1.        Možnosti za doseganje cilja A

– Možnost A0 je sedanje stanje.

– Možnost A1 pomeni uskladitev z novim zakonodajnim okvirom za trženje blaga.

– Možnost A2 vključuje možnost A1 in obveznost proizvajalcev, da svoje kontaktne podatke vnesejo v centralni sistem EU za registracijo. Na vse proizvode, ki se dajejo na trg EU, se namesti enotna registrska številka družbe.

– Možnost A3 vključuje možnost A1 in obveznost proizvajalcev, da vsak nov tip proizvoda vnesejo v centralni sistem EU za registracijo in vanj naložijo del tehnične dokumentacije. Posebna registrska številka za proizvod se namesti na vsak ustrezni proizvod.

– Možnost A4 vključuje možnost A1 in možnost, da Komisija na podlagi delegiranih pristojnosti uvede registracijo proizvodov kot pri možnosti A3 za nekatere posebne kategorije opreme z nižjo stopnjo skladnosti.

4.2.        Možnosti za doseganje cilja B

– Možnost B0 je sedanje stanje.

– Možnost B1 vključuje uskladitev opredelitev in obveznosti iz Direktive z novim zakonodajnim okvirom za notranji trg blaga, pojasnitev sedanjih problematičnih določb na podlagi sedanjega priročnika za izvajanje Direktive in poenostavitev nekaterih upravnih obveznosti.

– Možnost B2 vključuje možnost B1 in uvedbo dodatnih določb za obravnavo nekaterih posebnih tehnologij, novo zahtevo po interoperabilnosti z dodatki in razširitev področja uporabe na vse radijske oddajnike in sprejemnike.

– Možnost B3 vključuje možnost B1, uvedbo dodatnih določb za obravnavo nekaterih posebnih tehnologij, omejitev področja uporabe Direktive na radijske oddajnike, in pooblastilo Komisiji, da olajša uporabo Direktive in obravnava interoperabilnost z dodatki.

4.3.        Možnosti za doseganje cilja C

– Možnost C0 ne vključuje nobenih novih ukrepov EU.

– Možnost C1 vključuje nezakonodajne ukrepe: vzpostavitev enotne kontaktne točke EU za predložitev zahtevkov za vseevropske poskusne licence za uporabo radijske opreme; akcijski načrt za izboljšanje usklajevanja med regulatorji trga, priglašenimi organi in standardizacijskimi organi; informacijska kampanja o regulativnem okviru za radijsko opremo, namenjena družbam ter malim in srednje velikim podjetjem.

– Možnost C2 vključuje možnost C1 in dve pravni spremembi: uvedbo nove posebne kategorije priglašenih organov, usmerjenih na inovativnejšo radijsko opremo; vzpostavitev centralnega organa EU, pooblaščenega za omogočanje dajanja na trg in uporabo omejenega števila radijske opreme znotraj točno določenih geografskih področij in časovnih obdobij.

5.           Ocena učinkov

Vse možnosti so ocenjene glede na učinkovitost doseganja ciljev. Pričakuje se, da bo imela povečana skladnost pozitivne družbene učinke, tj. izboljšano varovanje zdravja in varnosti ter boljše delovanje radijske opreme v korist potrošnikov ter poslovnih in javnih služb.

Gospodarski učinki se nanašajo na delovanje notranjega trga, učinkovito uporabo spektra, upravne stroške, ki jih povzroči Direktiva, in nekatere vidike inovacij. Pomemben učinek na mala in srednje velika podjetja ni bil ugotovljen.

5.1.        Možnosti za doseganje cilja A: izboljšati izvrševanje Direktive in skladnost z njo

Okoli 50 % držav članic in večina gospodarskih subjektov[7] pričakuje, da bo uskladitev z novim zakonodajnim okvirom (možnost 1) pomembno vplivala na skladnost na področju radijske in telekomunikacijske terminalske opreme.

Večina organov za nadzor trga meni, da bi moral biti dodaten učinek možnosti A2 na učinkovitost izvrševanja in skladnost pozitiven, vendar omejen. Možnost A3 uvaja dodatno orodje za izvrševanje, ki zagotavlja hiter dostop do tehnične dokumentacije registriranih proizvodov, kontaktne podatke za posamezne proizvode na spletu in s tem krajša roke izvajanja. En organ za nadzor trga je skupen prihranek časa/sredstev za nadzor trga ocenil na 10 % – 15 %, izboljšanje reakcijskega časa pa na več tednov. Čeprav se možnost A4 osredotoča samo na problematične kategorije proizvodov, bi morala imeti podobne učinke na učinkovitost kot možnost A3.

Negativni učinki možnosti A3 na upravno obremenitev so precej večji kot pri drugih možnostih. Na posvetovanju leta 2010 je 32 % sodelujočih (vendar samo 12 % MSP) učinke ocenilo kot pomembne; za uskladitev z novim zakonodajnim okvirom je bil ta delež samo 10 %. Zdi se, da trenutna zahteva po pripravi tehnične dokumentacije pred dajanjem proizvoda na trg pogosto ni izpolnjena. Če je tako, bi bila dodatna obremenitev zaradi zbiranja, formatiranja in nalaganja teh podatkov zelo majhna. Pri možnosti A4 bi bili dodatni upravni stroški omejeni na tiste kategorije proizvodov, ki bi jih bilo treba registrirati.

Ti in drugi učinki so povzeti v tabeli spodaj:

Tabela 1. Primerjava možnosti za doseganje cilja A

|| Uspešnost pri doseganju ciljev || Stroški in učinkovitost || Usklajenost

Možnost A0 || 0 || 0 || 0

Možnost A1 || +/++ – zmerna do znatna || - – povečanje upravnih zahtev, zlasti za uvoznike in distributerje || +++ – nov zakonodajni okvir izboljšuje usklajenost z zakonodajo novega pristopa

Možnost A2 || +/++ – ob A1 omejen učinek || -/+ – majhno povečanje obremenitev za proizvajalce – omejeno izboljšanje učinkovitosti organov za nadzor trga || +++/- –enaka novemu zakonodajnemu okviru / rahlo odstopanje od zakonodaje novega pristopa

Možnost A3 || +++ – dodaten instrument za učinkovito izvrševanje zahtev in izobraževanje podjetij || --/++ – znatno povečanje obremenitev za proizvajalce – izboljšana učinkovitost organov za nadzor trga – ocenjena vrednost naložb 300 000 € || +++/-- – enaka novemu zakonodajnemu okviru / odstopa od zakonodaje novega pristopa

Možnost A4 || ++ – dodaten instrument samo za problematične kategorije || -/+++ – manjše povečanje obremenitev za industrijo kot pri možnosti A3 – večja skupna učinkovitost kot pri možnosti A3 || +++/- – enaka novemu zakonodajnemu okviru / v utemeljenih primerih odstopa od zakonodaje novega pristopa

5.2.        Možnosti za doseganje cilja B: zagotoviti trdno pravno podlago za izvajanje bistvenih zahtev

Tabela 2. Primerjava možnosti za doseganje cilja B

|| Uspešnost pri doseganju cilja B || Stranski učinki || Stroški in učinkovitost || Usklajenost

Možnost B0 || 0 || 0 || 0 || 0

Možnost B1 || ++ – znatna pojasnitev || + – izboljšana skladnosti (cilj A) || ++ – rahlo zmanjšanje upravnih zahtev || ++ – izboljšana usklajenost z drugo zakonodajo EU

Možnost B2 || ++/- – pojasni uporabo Direktive za posebne tehnologije – splošna zahteva po interoperabilnosti z dodatki se morda ne more uporabljati – izboljša pravno varnost – izboljša varovanje spektra – vsi viri elektromagnetnega sevanja iz Direktive R&TTE || +/- – večja učinkovitost pri uporabi spektra z regulativnimi zahtevami za sprejemnike – splošna zahteva po interoperabilnosti z dodatki lahko ovira inovacije || -- – dodatni stroški zaradi splošne zahteve po interoperabilnosti – nekaj dodatnih stroškov za radijske sprejemnike in viri elektromagnetnega sevanja, ki se ne uporabljajo za komunikacijo ||

Možnost B3 || +++ – pristojnosti Komisije omogočajo odzivanje na prihodnjo tehnologijo/trg/pravna vprašanja – izboljšuje pravno varnost: vsi sprejemniki in fiksni terminali iz Direktive o elektromagnetni združljivosti – izboljšuje varovanje spectra: vsi viri elektromagnetnega sevanja iz Direktive R&TTE || - – delovanje sprejemnikov prepuščeno prostovoljnim standardom – bistvene zahteve iz člena 3.3 se ne uporabljajo za čiste sprejemnike, npr. sprejemnike Galileo || +/- – nekaj dodatnih stroškov virov elektromagnetnega sevanja, ki se ne uporabljajo za komunikacijo – rahlo zmanjšanje stroškov za sprejemno opremo in fiksne terminale || ++ – izboljšuje usklajenost z drugo zakonodajo EU glede konkurence – izvedbena pooblastila olajšujejo dosledno uporabo Direktive po EU

5.3.        Možnosti za doseganje cilja C: odstraniti pravne ovire za uvajanje inovativne radijske opreme na trg

Pričakuje se, da bo možnost C1 izboljšala ozaveščenost o ureditvi med podjetji, olajšala vlogo priglašenih organov pri ocenjevanju inovativnih proizvodov in nekoliko zmanjšala zamude pri usklajevanju novih proizvodov v novem regulativnem okviru.

Centralni organ EU iz možnosti C2 bi v nekaterih primerih skrajšal čas do uvedbe inovativnih proizvodov na trg za eno do dve leti. Industrija ni naklonjena vlaganju na podlagi začasnih odobritev. V centralnem organu EU bi moralo po najnižjih ocenah biti zaposlenih deset ljudi[8]. Njegove pristojnosti postavljajo vprašanja subsidiarnosti v zvezi z nacionalnimi pristojnostmi na tem področju.

Ti in drugi učinki so povzeti v tabeli spodaj:

Tabela 3. Primerjava možnosti za doseganje cilja C

|| Uspešnost pri doseganju cilja C || Stranski učinki || Stroški in učinkovitost || Usklajenost

Možnost C0 || 0 || 0 || 0 || 0

Možnost C1 || + – postopno skrajšanje regulativnih zamud pri dostopu do trga || || + – postopno izboljšanje učinkovitosti || + – izboljšuje skladnost trenutne institucionalne ureditve

Možnost C2 || +/++ – izboljša verodostojnost možnosti „posebnih“ priglašenih organov – postopno skrajšanje regulativnih zamud pri dostopu do trga – vlagatelji niso naklonjeni začasnim odobritvam || -- – posebna kategorija priglašenih organov lahko izkrivi konkurenco med priglašenimi organi – težave pri razveljavljanju začasnih odobritev || -- Pomembni stroški: – podeljevanje novih odobritev posebnih kategorij priglašenih organov – vzpostavitev novega strokovnega centra – visoki stroški za umik že odobrene opreme || -- – dvojni postopek za odobritve – postavlja vprašanja subsidiarnosti

6.           Primerjava možnosti. Najprimernejša možnost.

Možnost A1 bi morala povečati skladnost z malo večjimi upravnimi stroški. Registracija proizvajalca v skladu z možnostjo A2 prinaša le majhno dodano vrednost. Celotna registracija proizvoda v skladu z možnostjo A3 je učinkovit dodaten instrument za izboljšanje učinkovitosti nadzora trga, vendar jo industrija dojema kot veliko dodatno obremenitev. Možnost A4 predvideva fleksibilen in sorazmeren pristop: izvesti uskladitev z novim zakonodajnim okvirom in uvesti registracijo proizvodov, če je to potrebno za zagotavljanje skladnosti nekaterih posebnih kategorij proizvodov. Najprimernejša možnost za doseganje cilja A je zato možnost A4.

Možnost B1 prinaša pojasnitev, poenostavitev, zmanjšanje obremenitve in izboljšanje skladnosti. Možnost B2 dodatno pojasnjuje in izboljšuje pravno podlago pri obravnavi nekaterih posebnih tehnologij, virov elektromagnetnega sevanja in sprejemnikov. Zahteve za učinkovitost sprejemanja prinašajo povečanje učinkovitosti pri uporabi spektra, hkrati pa dodatne stroške. Možnost B3 omogoča pojasnitev uporabe Direktive za sedanje in prihodnje posebne razrede, določa jasna merila glede področja uporabe v povezavi z Direktivo o elektromagnetni združljivosti in znižuje ali odpravlja stroške. Najprimernejša možnost za doseganje cilja B je zato možnost B3.

Možnost C1 prinaša postopno skrajšanje časa do uvedbe na trg in izboljšanje učinkovitosti za gospodarske subjekte, regulatorje trga in druge subjekte. Možnost C2 bi skrajšala čas do uvedbe na trg, hkrati pa pomenila znatne dodatne stroške in nekatere institucionalne pomanjkljivosti. Najprimernejša možnost za doseganje cilja C je zato možnost C1.

Skupen učinek paketa najprimernejših možnosti naj bi bil povečanje skladnosti, večja pravna varnost, lažja in doslednejša uporaba Direktive in celovitejše preprečevanje škodljivega motenja, ob tem pa paket ne bi pomenil velike dodatne obremenitve za upravljavce trga. Poleg sinergij med možnostjo A4 in B3, opisanih v poglavju 7, se ne pričakuje drugega medsebojnega delovanja med tremi elementi najprimernejših možnosti. Zato dodatna poglobljena ocena paketa ni potrebna.

Ob koncu ocene učinka ni bilo znakov, da bi izbrane možnosti lahko nesorazmerno obremenile MSP. Noben element ne kaže potrebe po posebnih ukrepih za MSP, da bi se zagotovila skladnost z načelom sorazmernosti.

7.           Spremljanje in ocenjevanje

Spodnja tabela povzema ključne kazalnike napredka pri doseganju ciljev revizije Direktive:

Tabela 4. Ključni kazalniki napredka

|| Kazalnik || Pristop

Skladnost || stopnja skladnosti || redna poročila držav članic

Upravna poenostavitev in pravni vidiki || povzročeni upravni stroški in obremenitve, število nejasnih določb v Direktivi || redne izmenjave z zainteresiranimi stranmi

Regulativne ovire za inovacije || enostavnost uvajanja inovacij || redne izmenjave z zainteresiranimi stranmi

V skladu s predlogom bi imele države članice obveznost, da Komisiji dvakrat letno pošljejo poročila o uporabi Direktive, v katerih navedejo podatke o stopnjah skladnosti z Direktivo.

Komisija namerava redno pregledovati izvajanje te direktive in o tem vsakih pet let poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.

[1]               Direktiva 1999/5/ES, UL L 91, 7.4.1999, str. 10–28.

[2]               R&TTE= radijska in telekomunikacijska terminalska oprema.

[3]               Telekomunikacijska infrastruktura, pri kateri ne gre za radijske naprave, npr. komutacijski sistemi, je izvzeta iz področja uporabe Direktive R&TTE

[4]               http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/rtte/chargers/index_sl.htm

[5]               Direktiva 2004/108/ES o elektromagnetni združljivosti.

[6]               Uradni list Evropske unije.

[7]               Na javnem posvetovanju leta 2010 je 71 % sodelujočih (pri tem vprašanju so bili izvzeti organi za nadzor trga) izrazilo pričakovanje, da bo imela uskladitev z novim zakonodajnim okvirom srednje močan ali močan učinek na skladnost.

[8]               Za primerjavo, v sekretariatu Evropske konference poštnih in telekomunikacijskih uprav je zaposlenih 14 ljudi, vključno s sedmimi strokovnjaki.