Kodeks najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči

Uradni list C 136 , 16/06/2009 str. 0013 - 0020


Kodeks najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči

2009/C 136/04

1. PODROČJE UPORABE IN NAMEN TEGA KODEKSA

1. Komisija je leta 2005 sprejela Akcijski načrt državnih pomoči: Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009 ("ANDP") [1], da bi izboljšala učinkovitost, preglednost, verodostojnost in predvidljivost sistema državnih pomoči v skladu s pogodbo ES. Na podlagi načela "manjša in bolje usmerjena državna pomoč" je osrednji cilj načrta ANDP spodbuditi države članice, da zmanjšajo skupen obseg svojih pomoči in hkrati preusmerijo vire državne pomoči v horizontalne cilje v skupnem interesu. Za podporo temu cilju ANDP poziva tudi k učinkovitejšim, preprostejšim in bolj predvidljivim postopkom na področju državnih pomoči.

2. Komisija želi svojo zavezo ponovno potrditi z izdajo tega kodeksa najboljših praks, tako da bi za vse vpletene strani postopki postali kar najbolj produktivni in učinkoviti. Kodeks temelji na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES [2], ter na notranjih študijah Komisije o trajanju različnih faz postopka za državno pomoč, o obravnavi pritožb in o orodjih za zbiranje informacij. Glavni cilj tega kodeksa je zagotoviti vodstvo pri vsakodnevnem izvajanju postopkov državne pomoči ter s tem spodbujati duh sodelovanja in medsebojnega razumevanja med službami Komisije, organi držav članic, pravno in poslovno skupnostjo.

3. Postopki za nadzor državne pomoči se lahko izboljšajo samo, če se Komisija in države članice tega cilja lotijo skupaj in s potrebno disciplino. Komisija ne more biti odgovorna za posledice nezadostnega sodelovanja med državami članicami in zainteresiranimi strankami, si pa bo prizadevala izboljšati izvajanje svojih preiskav in notranji proces odločanja, da bi s tem zagotovila večjo preglednost, predvidljivost in učinkovitost postopkov v zvezi z državno pomočjo.

4. V skladu s sodobno strukturo državnih pomoči je ta kodeks zadnji del paketa poenostavitev, ki zajema Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči [3] in Obvestilo Komisije o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih [4], ki prispeva k bolj predvidljivim in preglednejšim postopkom.

5. Specifične značilnosti posamezne zadeve lahko vseeno zahtevajo spremembo tega kodeksa ali odstopanje od njega [5].

6. Specifične značilnosti na področju ribištva in akvakulture ter dejavnosti na področju primarne proizvodnje, trženja ali predelave kmetijskih proizvodov lahko prav tako upravičujejo odstopanje od tega kodeksa.

2. POVEZAVA Z ZAKONODAJO SKUPNOSTI

7. Namen Kodeksa ni zagotoviti popoln ali celovit prikaz ustreznih zakonodajnih, razlagalnih in upravnih ukrepov, ki urejajo nadzor Skupnosti nad državnimi pomočmi. Brati bi ga bilo treba v povezavi z osnovnimi pravili, ki urejajo postopke v zvezi z državno pomočjo, in kot njihovo dopolnilo.

8. Ta kodeks torej ne ustanavlja in ne spreminja pravic ali obveznosti, ki jih določajo Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Uredba (ES) št. 659/1999 in Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 [6], ki izvaja Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999, kakor jih razlaga sodna praksa sodišč Skupnosti.

9. Ta kodeks podrobno opisuje vsakodnevne najboljše prakse, s čimer prispeva k temu, da bi postopki v zvezi z državno pomočjo postali hitrejši, preglednejši in bolj predvidljivi v vseh fazah preiskave priglašene ali nepriglašene zadeve ali pritožbe.

3. STIKI PRED PRIGLASITVIJO

10. Po izkušnjah Komisije stiki pred priglasitvijo prinašajo dodano vrednost tudi v zadevah, ki se na prvi pogled zdijo standardne. Stiki pred priglasitvijo službam Komisije in državi članici priglasiteljici ponujajo možnost za neformalno, zaupno razpravo o pravnih in gospodarskih vidikih predlaganega projekta še pred priglasitvijo, ter s tem izboljšajo kakovost in popolnost priglasitev. V tem okviru lahko države članice in službe Komisije poleg tega skupaj razvijejo konstruktivne predloge za spremembo problematičnih vidikov načrtovanega ukrepa. Ta faza tako omogoča hitrejšo obravnavo priglasitev, ko so uradno podane Komisiji. Uspešni postopki pred priglasitvijo bi morali Komisiji omogočiti, da bi odločbe v skladu s členom 4(2), (3) in (4) Uredbe (ES) št. 659/1999 lahko sprejemala v dveh mesecih od datuma priglasitve [7].

11. Stiki pred priglasitvijo so zelo priporočljivi, kadar so prisotne posebne novosti ali posebne značilnosti, zaradi katerih bi bile upravičene predhodne razprave s službami Komisije, vendar pa bodo neformalna navodila zagotovljena kadar koli bo zanje zaprosila kakšna država članica.

3.1 Vsebina

12. Faza pred priglasitvijo ponuja možnost za razpravo in izdajo navodil zadevni državi članici glede obsega informacij, ki jih je treba oddati na obrazcu za priglasitev, tako da je obrazec na dan priglasitve popoln. Uspešna faza pred priglasitvijo poleg tega omogoča odprto in konstruktivno razpravo o morebitnih vsebinskih vprašanjih, ki se zastavljajo v zvezi z načrtovanim ukrepom. To je zlasti pomembno pri projektih, ki jih v takšni obliki ne bi bilo mogoče sprejeti in bi jih bilo zato treba umakniti ali pa bistveno spremeniti. Zajema lahko tudi analizo razpoložljivosti drugih pravnih podlag oziroma ugotavljanje ustreznih precedensev. Poleg tega bo uspešna faza pred priglasitvijo službam Komisije in državi članici omogočila obravnavo ključnih pomislekov v zvezi s konkurenco, gospodarsko analizo ter, kadar je to ustrezno, zunanja izvedenska mnenja v dokaz združljivosti načrtovanega projekta s skupnim trgom. Država članica priglasiteljica lahko tako v fazi pred priglasitvijo službe Komisije prosi, naj jo oprostijo obveznosti, da odda nekatere informacije, ki jih sicer zahteva obrazec za priglasitev, vendar zaradi posebnih okoliščin zadeve za njeno preiskavo niso potrebne. Faza pred priglasitvijo je odločilna, da se določi, ali je primer prima facie upravičen do obravnave po poenostavljenem postopku [8].

3.2 Področje uporabe in časovni okvir

13. V interesu zadevne države članice je, da za zagotovitev konstruktivne in učinkovite faze pred priglasitvijo Komisiji odda potrebne informacije za oceno načrtovanega projekta državne pomoči, in sicer z osnutkom obrazca za priglasitev., najkasneje dva tedna pred pričakovanim datumom stika pred priglasitvijo. Za poenostavitev hitre obravnave zadeve bodo imeli stiki prek elektronske pošte ali konferenčnih klicev načeloma prednost pred sestanki. V dveh tednih po prejemu osnutka obrazca za priglasitev službe Komisije praviloma organizirajo stik pred priglasitvijo.

14. Praviloma naj stiki pred priglasitvijo ne bi trajali dlje kot 2 meseca, sledila pa naj bi jim popolna priglasitev. Če stiki pred priglasitvijo ne obrodijo želenih rezultatov, lahko službe Komisije fazo pred priglasitvijo razglasijo za zaključeno. Ker pa sta trajanje in vrsta stikov pred priglasitvijo odvisna od zapletenosti posamezne zadeve, lahko stiki pred priglasitvijo trajajo tudi več mesecev. Komisija zato priporoča, naj pri zlasti zapletenih zadevah (na primer pomoč za reševanje, obsežne pomoči za raziskave in razvoj, velike individualne pomoči ali posebej velike oziroma zapletene sheme pomoči) država članica čim prej vzpostavi stike pred priglasitvijo, da omogoči smiselno razpravo.

15. Po izkušnjah Komisije je upravičenca pomoči nadvse koristno vključiti v stike pred priglasitvijo, zlasti v zadevah, ki imajo pomembne tehnične in finančne posledice ter posledice v zvezi s projektom. Komisija zato priporoča vključitev upravičencev do individualne pomoči v stike pred priglasitvijo.

16. Službe Komisije si bodo, razen v zelo neobičajnih ali zapletenih zadevah, prizadevale dati neformalno predhodno oceno projekta zadevni državi članici ob koncu faze pred priglasitvijo. Takšna nezavezujoča ocena ne bo uradno stališče Komisije, ampak neformalno pojasnilo služb Komisije glede popolnosti osnutka priglasitve in prima facie združljivosti načrtovanega projekta s skupnim trgom. Komisija lahko zlasti pri zapletenih zadevah na prošnjo države članice predloži tudi pisno pojasnilo o potrebnih dodatnih informacijah.

17. Stiki pred priglasitvijo so strogo zaupni. Razprava se odvija na prostovoljni osnovi ter ne vpliva na obravnavo in preiskavo zadeve po uradni priglasitvi.

18. Službe Komisije si bodo za izboljšanje kakovosti priglasitev tudi prizadevale ugoditi prošnjam držav članic za usposabljanja. Poleg tega bo Komisija vzdrževala redne stike z državami članicami ter z njimi razpravljala o nadaljnjih izboljšavah postopkov v zvezi z državnimi pomočmi, zlasti glede obsega in vsebine veljavnih obrazcev za priglasitev.

4. SPORAZUMNO NAČRTOVANJE

19. Službe Komisije bodo pri zlasti nenavadnih, tehnično zapletenih ali sicer občutljivih zadevah, ki jih je treba obravnavati kot najnujnejšo prednostno nalogo, državi članici priglasiteljici ponudile sporazumno načrtovanje, ter s tem izboljšale preglednost in predvidljivost verjetnega trajanja preiskave državne pomoči.

4.1 Vsebina

20. Sporazumno načrtovanje je vrsta strukturiranega sodelovanja med državo članico in službami Komisije na osnovi skupnega načrtovanja in dogovora glede verjetnega poteka preiskave ter njenega pričakovanega časovnega okvira.

21. V zvezi s tem bi se lahko službe Komisije in država članica priglasiteljica dogovorile zlasti o:

- prednostni obravnavi zadevnega primera v zameno za to, da država članica uradno sprejme odlog preiskave [9] drugih priglašenih zadev, ki izvirajo iz iste države članice, če je to potrebno zaradi načrtovanja ali razpoložljivih virov [10];

- informacijah, ki jih morata zagotoviti država članica in/ali zadevni upravičenec, vključno s študijami ali zunanjimi izvedenskimi mnenji ali enostranskim zbiranjem informacij s strani služb Komisije; ter

- verjetni vrsti in trajanju ocenjevanja zadeve s strani služb Komisije po priglasitvi.

22. V zameno za prizadevanja države članice, da bo vse potrebne informacije zagotovila pravočasno in skladno z dogovorom, doseženim v sporazumnem načrtovanju, si bodo službe Komisije prizadevale spoštovati sporazumno dogovorjeni časovni okvir nadaljnje preiskave zadeve, razen če se bodo zaradi informacij, ki jih bodo dale država članica ali tretje osebe, pojavila nepričakovana vprašanja.

4.2 Področje uporabe in časovni okvir

23. Sporazumno načrtovanje bo načeloma namenjeno samo zadevam, ki so tako nenavadne, tehnično zapletene ali sicer občutljive, da se ob koncu faze pred priglasitvijo izkaže, da službe Komisije ne morejo dati jasne predhodne ocene. Pri takšnih zadevah se bo sporazumno načrtovanje izvedlo ob koncu faze pred priglasitvijo, sledila pa mu bo uradna priglasitev.

24. Vendar pa se službe Komisije in zadevna država članica na prošnjo slednje lahko na začetku formalnega postopka preiskave dogovorijo tudi o uporabi sporazumnega načrtovanja pri nadaljnji obravnavi zadeve.

5. PREDHODNA PREUČITEV PRIGLAŠENIH UKREPOV

5.1 Zahteve po informacijah

25. Za poenostavitev poteka preiskave si bodo službe Komisije zahteve po informacijah v fazi predhodne preučitve prizadevale razvrstiti v skupine. Načeloma bo zato podana ena sama skupna zahteva po informacijah, ki se bo ponavadi poslala v 4 do 6 tednih po datumu priglasitve. Če se v sporazumnem načrtovanju ne dogovori drugače, bi morala faza pred priglasitvijo državam članicam omogočiti, da predložijo popolno priglasitev, s čimer se zmanjša potreba po dodatnih informacijah. Vendar lahko Komisija kasneje razpravlja o vprašanjih, zlasti glede točk, ki so jih sprožili odgovori držav članic, čeprav to ne kaže nujno, da ima Komisija resne težave pri ocenjevanju zadeve.

26. Če država članica zahtevanih informacij ne bo zagotovila v predpisanem roku, se bo po enem opominu običajno uporabil člen 5(3) Uredbe (ES) št. 659/1999, država članica pa bo obveščena, da se priglasitev šteje za umaknjeno. Formalni postopki preiskave se bodo ponavadi začeli, kadarkoli bodo izpolnjeni potrebni pogoji in načeloma po največ dveh krogih vprašanj.

5.2 Dogovorjeni odlog predhodne preučitve

27. V nekaterih okoliščinah se postopek predhodne preučitve lahko odloži, če država članica za to zaprosi, da bo svoj projekt spremenila in ga uskladila s pravili o državni pomoči, oziroma sicer po dogovoru. Odlog se lahko odobri samo za vnaprej določeno obdobje. Če država članica po izteku časa odloga ne bo oddala popolnega, prima facie združljivega projekta, bo Komisija obnovila postopek od točke, na kateri se je ustavil. Zadevna država članica bo običajno obveščena, da se priglasitev šteje za umaknjeno, v primeru resnih dvomov pa bo nemudoma uveden formalen postopek preiskave.

5.3 Stiki v zvezi s trenutnim stanjem

28. Države članice, ki priglašajo pomoč, bodo na svojo zahtevo tudi obveščene o trenutnem stanju predhodne preučitve. Države članice naj v te stike vključijo upravičenca do individualne pomoči.

6. FORMALNI POSTOPEK PREISKAVE

29. Komisija se glede na splošno zapletenost zadev, ki se obravnavajo v formalnem postopku preiskave, zavezuje, da bo izboljšanju preglednosti, predvidljivosti in učinkovitosti te faze dala največjo prednost, da bi tako prispevala k smiselnemu postopku odločanja v skladu s potrebami sodobnega poslovanja. Komisija bo zato poenostavila izvajanje formalnih postopkov preiskave z učinkovito uporabo vseh postopkovnih sredstev, s katerimi razpolaga v skladu z Uredbo (ES) št. 659/1999.

6.1 Objava odločbe in ustreznega povzetka

30. Kadar zadevna država članica ne zahteva odstranitve zaupnih informacij, si bo Komisija svojo odločbo o uvedbi formalnega postopka preiskave vključno z ustreznimi povzetki prizadevala objaviti v dveh mesecih po sprejetju zadevne odločbe.

31. V primeru nesoglasij glede zaupnosti Komisija uporabi načela iz svojega Sporočila z dne 1. decembra 2003 o poklicni skrivnosti v odločbah o državni pomoči [11] in si po najboljših močeh prizadeva objaviti odločbo kar najhitreje po njenem sprejetju. Enako bo veljalo za objavo vseh končnih odločb.

32. Za izboljšanje preglednosti postopka bodo država članica, upravičenec ter druge udeležene strani (zlasti morebitni pritožniki) obveščeni o vseh morebitnih zamudah, ki bi jih povzročila nesoglasja glede zaupnosti.

6.2 Pripombe zainteresiranih strank

33. Zainteresirane stranke morajo v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 659/1999 oddati pripombe v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca po objavi odločbe o uvedbi formalnega postopka preiskave. Navedeni rok načeloma ne bo podaljšan, službe Komisije pa zato ne bodo sprejele zapoznele oddaje informacij s strani zainteresiranih strank, vključno z upravičencem do pomoči [12]. Izjeme se lahko odobrijo samo v upravičenih primerih, na primer ob oddaji posebej obsežnih dejanskih informacij oziroma po stiku med službami Komisije in zadevno zainteresirano stranko.

34. Službe Komisije lahko za izboljšanje dejanske podlage preiskave v posebej zapletenih zadevah kopijo odločbe o uvedbi formalnega postopka preiskave pošljejo ugotovljenim zainteresiranim strankam, vključno s trgovinskimi ali poslovnimi združenji, in jih pozovejo k oddaji pripomb o določenih vidikih zadeve [13]. Sodelovanje zainteresiranih strank je v tem okviru popolnoma prostovoljno, če pa se odločijo za oddajo pripomb, je v njihovem interesu, da te pripombe predložijo pravočasno, tako da jih bo Komisija lahko upoštevala. Zato bo Komisija zainteresirane stranke pozvala, naj to storijo v enem mesecu od datuma, ko jim je poslana kopija odločbe. Komisija na predložitev pripomb ne bo čakala dlje. Zaradi spoštovanja enake obravnave zainteresiranih strank bo Komisija upravičencem do pomoči poslala enako vabilo k predložitvi pripomb. Zaradi spoštovanja pravice do obrambe bo državi članici posredovala nezaupno različico vseh pripomb, prejetih od zainteresiranih strank, in jo pozvala, naj odgovori v enem mesecu.

35. Da bi zagotovili čim hitrejši prenos vseh pripomb zainteresiranih strank do zadevne članice, bodo države članice, če je le mogoče, pozvane, naj pripombe zainteresiranih strank sprejmejo v njihovem izvirnem jeziku. Službe Komisije bodo na zahtevo države članice zagotovile prevod, kar bo morebiti vplivalo na primernost postopkov.

36. Države članice bodo obveščene tudi, če zainteresirane stranke niso oddale pripomb.

6.3 Pripombe držav članic

37. Komisija bo zaradi zagotovitve pravočasnega zaključka formalnega postopka preiskave dosledno uveljavljala vse veljavne roke v tej fazi v skladu Uredbo (ES) št. 659/1999. Če država članica ne bo oddala svojih pripomb na odločbo Komisije o uvedbi formalnega postopka preiskave in o pripombah zainteresiranih strank v enomesečnem roku, ki ga določa člen 6(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, bodo službe Komisije zadevni državi članici takoj poslale opomin, s katerim bodo rok podaljšale za dodaten mesec in državo članico obvestile, da nadaljnje podaljševanje roka, razen v izjemnih okoliščinah, ne bo mogoče. Če zadevna država članica ne bo smiselno odgovorila, bo Komisija odločbo v skladu s členom 7(7) in členom 13(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 sprejela na podlagi razpoložljivih informacij.

38. Če je pomoč nezakonita in če država članica ne predloži pripomb na odločbo o uvedbi formalnega postopka preiskave, bo Komisija v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 659/1999 izdala odredbo o predložitvi podatkov. Če država članica na odredbo ne odgovori v roku, ki je v njej določen, bo Komisija odločbo sprejela na podlagi razpoložljivih informacij.

6.4 Zahteva po dodatnih informacijah

39. Pri zlasti zapletenih zadevah ni izključeno, da morajo glede na informacije, ki jih država članica odda v odgovor na odločbo o uvedbi formalnega postopka preiskave, službe Komisije poslati zahtevo po dodatnih informacijah. Država članica bo morala odgovoriti v enem mesecu.

40. Če država članica ne bo odgovorila v roku, bodo službe Komisije takoj poslale opomin, v katerem bodo določile končni rok 15 delovnih dni in zadevno državo članico obvestile, da bo Komisija po navedenem roku odločbo sprejela na podlagi razpoložljivih informacij, v primeru nezakonitosti pomoči pa izdala odredbo o predložitvi podatkov.

6.5 Upravičen odlog formalne preiskave

41. Formalni postopek preiskave se lahko odloži samo v izjemnih okoliščinah in v soglasju med službami Komisije in zadevno državo članico. Odlog je na primer možen, če država članica zanj uradno zaprosi zato, da bi svoj projekt uskladila s pravili o državni pomoči, ter v primeru nerešenih sporov na sodiščih Skupnosti v zvezi s podobnimi zadevami, če bo njihov izid verjetno vplival na oceno zadeve.

42. Odlog se bo ponavadi odobril samo enkrat, in sicer za obdobje, o katerem se službe Komisije in zadevna država članica vnaprej dogovorijo.

6.6. Sprejetje končne odločbe in upravičeno podaljšanje formalne preiskave

43. Komisija si bo v skladu s členom 7(6) Uredbe (ES) št. 659/1999 kar najbolj prizadevala odločbo sprejeti v 18 mesecih od začetka postopka. Ta rok je mogoče podaljšati v soglasju med Komisijo in zadevno državo članico. Preiskavo je zlasti primerno podaljšati predvsem v zadevah, ki se nanašajo neobičajne projekte ali odpirajo nova pravna vprašanja.

44. Komisija si bo za zagotovitev učinkovitega izvajanja člena 7(6) Uredbe (ES) št. 659/1999 prizadevala sprejeti končno odločbo najkasneje v 4 mesecih po tem, ko bo država članica oddala zadnje informacije, oziroma po poteku zadnjega roka, v primeru, da teh informacij ne bo prejela.

7. PRITOŽBE

45. Učinkovita in pregledna obravnava vloženih pritožb s strani služb Komisije je za vse udeležene strani v postopkih v zvezi z državno pomočjo precejšnjega pomena. Komisija zato predlaga naslednje najboljše prakse, ki naj prispevajo k temu skupnemu cilju.

7.1 Obrazec za pritožbo

46. Službe Komisije bodo pritožnike sistematično pozivale, naj uporabijo nov obrazce za pritožbo, ki je na voljo na spletni strani generalnega direktorata za konkurenco (http://ec.europa.eu/comm/competition/forms/sa_complaint_en.html), hkrati pa oddajo nezaupno različico pritožbe. Oddaja popolnih obrazcev bo pritožnikom ponavadi omogočila izboljšati kakovost svojih vlog.

7.2 Okvirni rok in izid preiskave pritožbe

47. Komisija si bo kar najbolj prizadevala pritožbo obravnavati v okvirnem roku dvanajstih mesecev od njenega prejema. Ta rok ni zavezujoča obveznost. Preiskava pritožbe se lahko odvisno od okoliščin posamezne zadeve podaljša zlasti, če je treba od pritožnika, države članice ali zainteresirane stranke zahtevati dopolnilne informacije.

48. Komisija lahko zadevam, ki so ji predložene [14], pripiše različne stopnje prednosti, odvisne od na primer obsega domnevne kršitve, velikosti upravičenca, zadevnega gospodarskega sektorja ali obstoja podobnih pritožb. Glede na svojo delovno obremenitev in pravico do dodeljevanja prednosti preiskavam [15] lahko tako odloži obravnavo ukrepa, ki ni prednosten. Komisija si bo zato načeloma prizadevala v dvanajstih mesecih:

(a) sprejeti odločbo o prednostnih zadevah v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 659/1999 in kopijo nasloviti na pritožnika ali

(b) pritožniku poslati začeten upravni dopis, v katerem bo opredelila svoje predhodno mnenje o neprednostnih zadevah. Takšen upravni dopis ni uradno stališče Komisije, ampak le predhodno mnenje služb Komisije na podlagi razpoložljivih informacij do prejema morebitnih dodatnih pripomb, ki bi jih pritožnik želel predložiti v enem mesecu od datuma dopisa. Če dodatne pripombe v predpisanem roku ne bodo predložene, se bo pritožba štela za umaknjeno.

49. Službe Komisije si bodo zaradi preglednosti po svojih najboljših močeh v dveh mesecih od prejema pritožbe prizadevale obvestiti pritožnika o prednostnem statusu njegove pritožbe. V primeru neutemeljenih pritožb bodo službe Komisije pritožnika v dveh mesecih od prejema pritožbe obvestile, da za obravnavo zadeve ni zadostnih razlogov in da se bo pritožba štela za umaknjeno, če v enem mesecu ne bo dodatnih vsebinskih pripomb. V zvezi s pritožbami, ki se nanašajo na odobreno pomoč, si bodo službe Komisije pritožniku prav tako prizadevale odgovoriti v dveh mesecih od prejema pritožbe.

50. V primeru nezakonite pomoči bodo pritožniki opomnjeni, da imajo možnost sprožiti postopek na nacionalnih sodiščih, ki lahko odredijo prekinitev ali izterjavo takšne pomoči [16].

51. Po potrebi se bo nezaupno različico pritožbe poslalo zadevni državi članici in se jo pozvalo, naj odda svoje pripombe. Države članice in pritožniki bodo sistematično obveščani o zaključku ali drugačni obravnavi pritožbe. V zameno bodo države članice pozvane, naj spoštujejo roke za oddajo pripomb in informacij o pritožbah, ki jim bodo posredovane. Pozvane bodo tudi, naj, če je le mogoče, sprejmejo prenos pritožb v njihovem izvirnem jeziku. Službe Komisije bodo na zahtevo države članice zagotovile prevod, kar bo morebiti vplivalo na primernost postopkov.

8. NOTRANJI POSTOPKI ODLOČANJA

52. Komisija se zavezuje, da bo svoj notranji postopek odločanja poenostavila in nadalje izboljšala, ter tako prispevala k skupnemu skrajšanju postopkov v zvezi z državno pomočjo.

53. Zato se bodo notranji postopki odločanja izvajali kar najbolj učinkovito. Komisija bo poleg tega pregledala svoj trenutni pravni okvir ter tako optimizirala svoje postopke odločanja.

54. Službe Komisije bodo stalno pregledovale svoje notranje prakse odločanja in jih po potrebi prilagajale.

9. PRIHODNJI PREGLED

55. Postopkovne najboljše prakse so lahko učinkovite samo, če temeljijo na skupni zavezi Komisije in držav članic, da bodo vestno izvajale preiskave državnih pomoči, spoštovale veljavne roke ter tako zagotovile potrebno preglednost in predvidljivost postopkov. Ta kodeks in v njem zapisane najboljše prakse so prvi prispevek k tej skupni zavezi.

56. Komisija bo ta kodeks začela uporabljati od 1. septembra 2009 za ukrepe, ki so bili Komisiji priglašeni, ali na katere je bila Komisija drugače opozorjena.

57. Ta kodeks se lahko spremeni, tako da odraža spremembe zakonodajnih, razlagalnih in upravnih ukrepov ali sodno prakso evropskih sodišč, ki urejajo postopek v zvezi z državno pomočjo, ter morebitne izkušnje, pridobljene med njegovo uporabo. Komisija namerava poleg tega redno vzpostavljati dialog z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi o izkušnjah, pridobljenih pri splošnem izvajanju Uredbe (ES) št. 659/1999 in zlasti tega kodeksa najboljših praks.

[1] COM(2005) 107 konč.

[2] UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

[3] Glej stran 3 tega Uradnega lista.

[4] UL C 85, 9.4.2009, str. 1.

[5] V okviru bančne krize v letu 2008 je Komisija že primerno ukrepala, da zagotovi hitro sprejemanje odločbe po popolni priglasitvi, če je treba v 24 urah in ob koncu tedna. Glej Sporočilo Komisije z naslovom Uporaba pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (UL C 270, 25.10.2008, str. 8). Glede realnega gospodarstva glej Sporočilo Komisije – Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (UL C 83, 7.4.2009, str. 1).

[6] UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

[7] Navedenega roka se ni mogoče držati, če morajo službe Komisije zaradi nepopolnih priglasitev izdati več zahtev za informacije.

[8] Glej Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči.

[9] Glej člen 4(5) Uredbe (ES) št. 659/1999.

[10] Na primer v primerih, ko sredstva hranijo finančne institucije Evropske unije.

[11] UL C 297, 9.12.2003, str. 6.

[12] Brez poseganja v člen 10(1) Uredbe (ES) št. 659/1999.

[13] Komisija ima v skladu z ustaljeno sodno prakso pravico poslati odločbo o uvedbi formalnega postopka preiskave ugotovljenim tretjim osebam; glej na primer zadevo T-198/01, Technische Glaswerke Ilmenau proti Komisiji, Recueil 2004, str. II-2717, točka 195; zadevo T-198/01R, Technische Glaswerke Ilmenau proti Komisiji, Recueil 2002, str. II-2153; združeni zadevi C-74/00 P in C-75/00 P, Falck Spa and others proti Komisiji, Recueil 2002, str. I-7869, točka 83.

[14] Zadeva C–119/97, Ufex in drugi proti Komisiji, Recueil 1999, str. I-1341, točka 88.

[15] Zadeva T–475/93, Bouygues SA proti Komisiji, ZOdl. 2007, str. II–2097, točki 158 in 159.

[16] Glej Obvestilo Komisije o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči s strani nacionalnih sodišč.

--------------------------------------------------


Upravljavec Urad za publikacije