Predlog direktiva Sveta …/…/ES z dne […] o trženju semenskega krompirja (kodificirana različica) /* KOM/2009/0299 končno - CNS 2009/0080 */
[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 25.6.2009 COM(2009) 299 konč. 2009/0080 (CNS) Predlog DIREKTIVA SVETA …/…/ES z dne […] o trženju semenskega krompirja (kodificirana različica) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. V okviru Evrope državljanov Komisija daje veliko pomembnost poenostavitvi in pojasnitvi evropskega prava, da bi ga naredili bolj jasnega in dosegljivega navadnemu državljanu in mu tako dali nove priložnosti in možnost, da uporablja posebne pravice, ki mu jih to pravo podeljuje. Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni tako, da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v kasnejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil, je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov. Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eno izmed bistvenih sredstev za to, da bi bilo evropsko pravo jasno in transparentno. 2. Zato je 1. aprila 1987 Komisija sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, da bi morali biti vsi zakonodajni akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morali vsi oddelki prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorni, v še krajših intervali, da bi zagotovili, da so predpisi skupnosti jasni in lahko razumljivi. 3. To je bilo potrjeno v sklepih Evropskega sveta, sprejetih v Edinburghu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnost kodifikacije , saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času. Kodifikacije se je treba lotiti ob polnem upoštevanju običajnega zakonodajnega postopka Skupnosti. Glede na to, da niso dovoljene nobene vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija , so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitri sprejem kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek. 4. Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Direktive Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja[3]. Nova direktiva bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4]; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se jih kodificira in jih torej zgolj združuje skupaj s samo tistimi oblikovnimi spremembami , ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije. 5. Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodne konsolidacije , v vseh uradnih jezikih, Direktive 2002/56/ES in aktov o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za uradne objave Evropskih skupnosti, s pomočjo sistema za obdelavo podatkov . Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi V h kodificirani direktivi. ê 2002/56/ES 2009/0080 (CNS) Predlog DIREKTIVA SVETA …/…/ES z dne […] o trženju semenskega krompirja (kodificirana različica) SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 37 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[5], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6], ob upoštevanju naslednjega: ê (1) Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja[7] je bila večkrat[8] bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati. ê 2002/56/ES (prilagojeno) (2) Proizvodnja krompirja zavzema pomembno mesto v kmetijstvu Skupnosti. (3) Zadovoljivi rezultati pri gojenju krompirja so v veliki meri odvisni od uporabe ustreznega semenskega krompirja. (4) Proizvodnja krompirja v Skupnosti bo bolj produktivna, če države članice pri izboru sort, dovoljenih za trženje, uporabijo enotna pravila, ki so kolikor mogoče stroga, zlasti kar zadeva zdravstveno stanje. Zato Direktiva Sveta 2002/53/ES[9] določa skupni katalog sort poljščin. (5) Zaželeno je, da se za Skupnost določi enotna shema potrjevanja, ki temelji na izkušnjah s shemami držav članic in Gospodarske komisije Ö Združenih narodov Õ za Evropo. V smislu konsolidacije notranjega trga bi morala shema Skupnosti zajemati proizvodnjo semena za trženje in trženje znotraj Skupnosti in ne bi smela nuditi možnosti, da države članice enostransko odstopajo na način, ki bi oviral prost pretok rastlin znotraj Skupnosti. (6) Kot splošno pravilo se trženje semenskega krompirja dovoli le, če je bil krompir uradno pregledan in potrjen v skladu s pravili za potrjevanje kot osnovni semenski krompir ali certificirani semenski krompir. Izbira strokovnih izrazov ‘osnovni semenski krompir’ in ‘certificiran semenski krompir’ temelji na že obstoječi mednarodni terminologiji. Pod določenimi pogoji Ö bi moralo Õ biti mogoče, da se na trg žlahtniteljev da semenski krompir generacij pred osnovnim semenskim krompirjem in nedodelan semenski krompir. (7) Države članice lahko razdelijo kategorije semenskega krompirja na stopnje, ki izpolnjujejo različne zahteve. Primerno je določiti, da se stopnje Skupnosti in njihove zahteve lahko vzpostavi po hitrem postopku. V tem pogledu bi bilo državam članicam treba prepustiti, da odločijo o obsegu, v katerem bodo uporabile te stopnje za svojo lastno proizvodnjo. (8) Ob upoštevanju najnovejšega napredka v tehnikah razmnoževanja, je primerno določiti postopek Skupnosti za sprejem posebnih pravil za trženje semenskega krompirja, proizvedenega s tehnikami, ki vključujejo mikropropagacijo. (9) Pravila Skupnosti Ö se ne bi smela uporabljati Õ za semenski krompir, ki je namenjen za izvoz v tretje države. (10) Za izboljšanje ne le genske vrednosti in zdravstvenega stanja semenskega krompirja Skupnosti, temveč tudi njegovih zunanjih lastnosti, Ö bi bilo Õ treba predvideti dovoljena odstopanja glede nečistosti, poškodb in bolezni semenskega krompirja. (11) Državam članicam se lahko dovoli, da glede trženja semenskega krompirja na celotnem ozemlju ali na delu njihovega ozemlja sprejmejo za določene virusne bolezni, ki ne obstajajo v navedenih regijah ali ki so posebej škodljive za nasade v navedenih regijah, strožje ukrepe, kot jih predvideva Priloga I. Izkazalo se je, da je področje uporabe navedene določbe treba razširiti na škodljive organizme, ki niso virusne bolezni. (12) Za zagotovitev izvirnosti semenskega krompirja se morajo določiti pravila Skupnosti za pakiranje, pečatenje in zaznamovanje. V ta namen bi morale etikete navajati podatke, potrebne tako za uradno preveritev kot za informacijo uporabniku in bi morale jasno navajati vrsto potrjevanja v Skupnosti. (13) Uvesti Ö bi bilo Õ treba pravila za trženje kemično obdelanega semenskega krompirja in semenskega krompirja, primernega za ekološko proizvodnjo Ö , Õ in Ö za Õ ohranjanje Ö rastlin Õ zaradi ohranjanja Ö z uporabo Õ in situ sort, ki jim grozi genska erozija. (14) Dovoliti Ö bi bilo Õ treba odstopanja pod določenimi pogoji, brez poseganja v določbe člena 14 Pogodbe. Države članice, ki uporabijo odstopanja, Ö bi Õ si pri inšpekcijskih pregledih Ö morale nuditi Õ medsebojno upravno pomoč. (15) Za zagotovitev skladnosti tako z zahtevami glede kakovosti semenskega krompirja kot z določbami za zagotovitev njegove izvirnosti, morajo države članice določiti primeren sistem kontrol. (16) Semenski krompir, ki izpolnjuje te zahteve, ne Ö bi smel Õ biti, brez poseganja v člen 30 Pogodbe, predmet tržnih omejitev, razen tistih, ki so predvidene v pravilih Skupnosti, z izjemo primerov, ko pravila Skupnosti predvidevajo dovoljena odstopanja glede bolezni, škodljivih organizmov ali njihovih prenašalcev. (17) Predvideti Ö bi bilo Õ treba, da se znotraj Skupnosti trženje semenskega krompirja, proizvedenega v tretjih državah, dovoli le, če daje ista zagotovila kot semenski krompir, ki je uradno potrjen znotraj Skupnosti in ustreza pravilom Skupnosti. (18) V obdobjih, ko nastopijo težave pri oskrbi s potrjenim semenskim krompirjem različnih kategorij, Ö bi bilo Õ treba začasno dovoliti trženje semenskega krompirja, ki izpolnjuje manj stroge zahteve, pa tudi semenskega krompirja, ki pripada sortam, ki niso vključene niti v skupni katalog sort niti v nacionalno sortno listo. ê 2002/56/ES in 2003/61/ES uv. izjava 3 (prilagojeno) (19) Za zagotovitev, da semenski krompir, potrjen v državah članicah, izpolnjuje predpisane zahteve, in za omogočanje primerjav, ki se bodo v prihodnosti delale med tem semenskim krompirjem in semenskim krompirjem iz tretjih držav, Ö bi bilo Õ treba v državah članicah vzpostaviti Ö obvezne ali prostovoljne Õ primerjalne Ö teste in Õ poskuse Skupnosti, Ö da se omogoči Õ letno naknadno kontrolo različnih kategorij potrjenega semenskega krompirja. Države članice Ö bi bilo Õ treba pooblastiti, da prepovejo trženje vseh ali nekaterih sort semenskega krompirja, ki prihajajo iz drugih držav članic, če primerjalni Ö testi in Õ poskusi v obdobju nekaj let dajo nezadovoljive rezultate. ê 2003/61/ES uv. izjava 4 (prilagojeno) (20) Ö Primerjalni Õ testi in poskusi Ö bi morali Õ zajeti zlasti seme in razmnoževalni material, proizveden v tretjih državah, seme in razmnoževalni material, primeren za ekološko kmetovanje, ter seme in razmnoževalni material, ki se trži v povezavi z ohranitvijo in situ in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov. ê 2002/56/ES uv. izjava 20 (21) Zaželeno je organizirati začasne poskuse za iskanje boljših alternativ nekaterim določbam, določenim v tej direktivi. ê 2002/56/ES uv. izjava 21 (prilagojeno) (22) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[10]. ê (23) Ta direktiva ne bi smela vplivati na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv v nacionalno pravo, določenih v Prilogi IV, Del B – ê 2002/56/ES (prilagojeno) SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Ta direktiva Ö se uporablja Õ za proizvodnjo, namenjeno trženju, in trženje semenskega krompirja znotraj Skupnosti. Direktiva Ö se ne uporablja Õ za semenski krompir, namenjen za izvoz v tretje države. Člen 2 V tej direktivi: (a) ‘trženje’: pomeni prodajo, posedovanje z namenom prodaje, ponudbo za prodajo in kakršno koli odsvojitev, dobavo ali prenos tretjim osebam, usmerjen v tržno izkoriščanje semenskega krompirja, odplačno ali neodplačno. Trgovanje s semenskim krompirjem, ki ni namenjeno tržnemu izkoriščanju sorte, kot so naslednje aktivnosti, se ne šteje kot trženje: - dobava semenskega krompirja uradnim organom za testiranje in inšpekcijo, - dobava semenskega krompirja izvajalcem storitev za dodelavo ali pakiranje, pod pogojem, da izvajalec storitev ne pridobi lastninske pravice na tako dobavljenem semenskem krompirju. Pod določenimi pogoji se dobava semenskega krompirja izvajalcem storitev za proizvodnjo nekaterih kmetijskih surovin za industrijske namene ali razmnoževanje semena za navedeni namen ne šteje kot trženje, pod pogojem, da izvajalec storitev ne pridobi lastninske pravice na tako dobavljenem semenu ali proizvodu spravila. Dobavitelj semenskega krompirja organu za potrjevanje zagotovi kopijo bistvenih delov pogodbe, sklenjene z izvajalcem storitev, in to vključuje standarde in pogoje, ki jih trenutno izpolnjuje dobavljen semenski krompir. Pogoji za uporabo te določbe se določijo v skladu s postopkom iz člena 25(2); (b) ‘osnovni semenski krompir’: pomeni krompirjeve gomolje (i) ki so bili proizvedeni v skladu s sprejeto prakso za vzdrževanje sorte in zdravja; (ii) ki so namenjeni predvsem proizvodnji certificiranega semenskega krompirja; (iii) ki izpolnjujejo minimalne pogoje, določene v Prilogah I in II, za osnovni semenski krompir; in (iv) za katere je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjujejo minimalne pogoje, določene v točkah (i), (ii) in (iii); (c) ‘certificiran semenski krompir’: pomeni krompirjeve gomolje (i) ki so bili proizvedeni neposredno iz osnovnega semena ali certificiranega semena ali iz semena generacije pred osnovnim semenom, za katere je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje, določene za osnovno seme; (ii) ki so namenjeni predvsem za proizvodnjo krompirja, ki ni semenski krompir; (iii) ki izpolnjujejo minimalne pogoje, določene v Prilogah I in II, za certificiran semenski krompir; in (iv) za katere je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjujejo minimalne pogoje iz točk (i), (ii) in (iii); (d) ‘uradni ukrepi’: so ukrepi, ki jih sprejmejo (i) državni organi; ali (ii) katera koli pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki deluje Ö pod pristojnostjo Õ države, pod pogojem, da te Ö pravne Õ osebe nimajo Ö zasebne Õ koristi iz takih ukrepov; ali (iii) v primeru pomožnih dejavnosti, ki so tudi predmet državnega nadzora, katere koli fizične osebe, ustrezno zaprisežene za ta namen, pod pogojem, da te osebe nimajo Ö zasebnih Õ koristi iz takih ukrepov. Člen 3 1. Države članice določijo, da semenski krompir ne sme biti dan na trg, če ni uradno potrjen kot ‘osnovni semenski krompir’ ali ‘certificiran semenski krompir’ in če ne izpolnjuje minimalnih pogojev, določenih v Prilogah I in II. Države članice predpišejo, da se lahko semenski krompir, ki med trženjem ne izpolnjuje minimalnih pogojev, določenih v Prilogi II, sortira. Gomolji, ki niso zavrnjeni, se nato nadalje uradno pregledajo. 2. Države članice lahko razdelijo kategorije semenskega krompirja Ö iz člena Õ 2 v stopnje, ki izpolnjujejo različne zahteve. 3. Za semenski krompir, ki je uradno potrjen, se lahko določi naslednje v skladu s postopkom iz člena 25(2): - stopnje Skupnosti, - pogoji, ki se uporabljajo za te stopnje, - poimenovanja, ki se uporabljajo za te stopnje. Države članice lahko predpišejo obseg, v katerem uporabijo navedene stopnje Skupnosti pri potrjevanju lastne proizvodnje. 4. Za semenski krompir, ki je proizveden s tehnikami mikropropagacije in ki glede velikosti ne izpolnjuje zahtev te direktive, se lahko določi naslednje v skladu s postopkom iz člena 25(2): - odstopanje od določenih določb iz te direktive, - pogoji, ki veljajo za takšen semenski krompir, - poimenovanja, kise uporabljajo za takšen semenski krompir. Člen 4 Ne glede na člen 3(1) države članice določijo, da se lahko da na trg žlahtniteljev semenski krompir generacij pred osnovnim semenskim krompirjem. Člen 5 Države članice lahko, kar zadeva minimalne pogoje, določene v Prilogah I in II, predpišejo dodatne ali strožje zahteve za potrjevanje semenskega krompirja, proizvedenega na njihovem ozemlju. Člen 6 1. Ne glede na člen 3(1) lahko države članice proizvajalcem na lastnem ozemlju dovolijo, da dajo na trg: (a) majhne količine semenskega krompirja za znanstvene namene ali izbor; (b) primerne količine semenskega krompirja za druge testne ali poskusne namene, pod pogojem, da pripada sortam, za katere je v zadevni državi članici vložena zahteva za vpis v sortno listo. V primeru gensko spremenjenega materiala je tako dovoljenje lahko podeljeno le, če se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečitev neželenih učinkov na človekovo zdravje in okolje. Za oceno tveganja za okolje, ki jo je treba izvesti v ta namen, se smiselno uporabljajo določbe člena 7(4) Direktive 2002/53/ES. 2. Nameni, za katere se sme dati dovoljenja iz odstavka 1 (b), določbe v zvezi z zaznamovanjem pakiranj ter količine in pogoji, pod katerimi lahko države članice podelijo tako dovoljenje, se določijo v skladu s postopkom iz člena 25(2). 3. Dovoljenje, ki so ga države članice podelile proizvajalcem na lastnem ozemlju pred 14. decembrom 1998 za namene, določene v odstavku 1, ostane veljavno do sprejema določb iz odstavka 2. Po tem vsa taka dovoljenja upoštevajo določbe, sprejete v skladu z odstavkom 2. Člen 7 Države članice zahtevajo, da se za pregled gomoljev semenskega krompirja za potrditev, vzorci vzamejo uradno v skladu z ustreznimi metodami. Člen 8 1. Države članice lahko zahtevajo, da se lahko semenski krompir, ki se proizvaja na njihovem ozemlju, med proizvodnjo loči od drugega krompirja zaradi zdravja rastlin. 2. Zahteve, določene v odstavku 1, lahko vključujejo ukrepe za: - ločeno proizvodnjo semenskega in drugega krompirja, - ločeno razvrščanje, skladiščenje, prevoz in ravnanje s semenskim in drugim krompirjem. Člen 9 Države članice določijo, da semenski krompir ne sme biti dan na trg, če je obdelan z rastnimi inhibitorji. Člen 10 1. Države članice določijo, da semenski krompir ne sme biti dan na trg, če je njegova minimalna velikost taka, da pade skozi kvadratno odprtino mreže 25 x 25 mm. V primeru gomoljev, ki so preveliki, da bi šli skozi kvadratno odprtino mreže 35 x 35 mm, se gornje in spodnje mejne velikosti izrazijo z večkratniki števila pet. Maksimalno odstopanje v velikosti med gomolji v partiji je tako, da razlika med dimenzijami dveh kvadratnih odprtin mreže ne presega 25 mm. Ti standardi velikosti so lahko prilagojeni v skladu s postopkom iz člena 25(2). 2. Partija ne sme vsebovati več kot 3 % po teži gomoljev, manjših od navedene minimalne velikosti, ali ne več kot 3 % po teži gomoljev, večjih od navedene maksimalne velikosti. 3. Države članice lahko glede semenskega krompirja, proizvedenega na njihovem nacionalnem ozemlju, nadalje zmanjšajo dovoljeno odstopanje glede velikosti gomoljev v partiji. Člen 11 1. Države članice zahtevajo, da se osnovni semenski krompir in certificiran semenski krompir trži le v dovolj homogenih partijah in v zaprtih pakiranjih ali kontejnerjih, ki morajo biti zapečateni in opremljeni, kot je predpisano v členih 12 in 13, z mehanizmom za pečatenje in oznakami. Pakiranja morajo biti nova in kontejnerji morajo biti čisti. 2. Države članice lahko za trženje majhnih količin za končnega porabnika določijo odstopanja od določb iz odstavka 1 glede pakiranja, pečatenja in zaznamovanja. Člen 12 1. Države članice zahtevajo, da se pakiranja in kontejnerji osnovnega semenskega krompirja in certificiranega semenskega krompirja zapečatijo uradno ali pod uradnim nadzorom tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi pri tem poškodovali sistem zapiranja ali pustili sledi nedovoljenih sprememb na uradni etiketi, predpisane v členu 13(1), ali na pakiranju. Da se zagotovi zapečatenje, mora sistem zapiranja vključiti vsaj uradno etiketo ali pritrditev uradne plombe. Ukrepi, določeni v drugem pododstavku niso potrebni, če se uporablja sistem zapiranja za enkratno uporabo. V skladu s postopkom iz člena 25(2) se lahko ugotovi, ali določen sistem pečatenja ustreza določbam tega odstavka. 2. Uradno zapečatena pakiranja in kontejnerji se ne smejo ponovno zapečatiti, niti enkrat niti večkrat, drugače kot uradno ali pod uradnim nadzorom. Če se pakiranja ponovno zapečatijo, se dejstvo o ponovnem pečatenju, datum zadnjega ponovnega zapečatenja in organ, ki je za to odgovoren, navedejo na etiketi, ki jo zahteva člen 13(1). 3. Države članice lahko določijo izjeme iz odstavka 1 v primeru majhnih pakiranj, zapečatenih na njihovem lastnem ozemlju. Pogoji, ki se nanašajo na Ö navedene Õ izjeme, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 25(2). Člen 13 1. Države članice zahtevajo, da so pakiranja in kontejnerji osnovnega semenskega krompirja in certificiranega semenskega krompirja na zunanji strani označeni z uradno etiketo, ki pred tem še ni bila uporabljena, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi III, in na kateri so podatki navedeni v enem izmed uradnih jezikov Skupnosti. Barva etikete je za osnovni semenski krompir bela in za certificiran semenski krompir modra. Če se uporabi etiketa z luknjo za vrvico, se njena pritrditev v vseh primerih zavaruje z uradno plombo. Uporaba uradnih samolepilnih etiket je dovoljena. V skladu s postopkom iz člena 25(2) se lahko odobri pod uradnim nadzorom neizbrisno tiskanje predpisanih podatkov po vzorcu etikete neposredno na embalažo. 2. Države članice zahtevajo, da pakiranja in kontejnerji osnovnega semenskega krompirja in certificiranega semenskega krompirja vsebujejo uradni zaznamek iste barve kot etiketa, ki navaja vsaj podatke z etikete, zahtevane v Prilogi III(A)(3), (4) in (6). Ta zaznamek je treba sestaviti tako, da ga ni mogoče zamenjati z uradno etiketo iz odstavka 1. Ta zaznamek ni potreben, če so podatki neizbrisno natisnjeni na pakiranju ali če se v skladu z določbami iz odstavka 1, uporabi samolepilna etiketa ali etiketa iz materiala, ki se ne trga. 3. Države članice lahko določijo izjeme k odstavkoma 1 in 2 v primeru majhnih pakiranj, zapečatenih na njihovem lastnem ozemlju. Pogoji, ki se nanašajo na te izjeme, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 25(2). Člen 14 V skladu s postopkom iz člena 25(2) se lahko določi, da so v drugih primerih, kot jih predvideva ta direktiva, pakiranja ali kontejnerji osnovnega semenskega krompirja ali certificiranega semenskega krompirja opremljeni z dobaviteljevo etiketo (ki je lahko etiketa, ločena od uradne etikete, ali v obliki dobaviteljevih informacij, natisnjenih na pakiranju ali kontejnerju samem). Podatki, ki se jih navede na vsaki taki etiketi, se prav tako določijo v skladu s postopkom iz člena 25(2). Člen 15 V primeru semenskega krompirja gensko spremenjene sorte mora biti na vsaki etiketi ali dokumentu, uradnem ali kakem drugem, ki v skladu z določbami te direktive pritrjen ali spremlja partijo semena, jasno navedeno, da je sorta gensko spremenjena. Člen 16 Države članice zahtevajo, da se vsaka kemična obdelava osnovnega semenskega krompirja ali certificiranega semenskega krompirja označi na uradni etiketi ali na dobaviteljevi etiketi in na pakiranju ali znotraj njega ali na kontejnerju. Člen 17 1. Države članice zagotovijo, da semenski krompir, ki je dan na trg po določbah te direktive, ne glede na to, ali so prisilne ali dispozitivne, ni predmet kakršnih koli tržnih omejitev glede lastnosti, zahtev za pregled, zaznamovanja in pečatenja, razen tistih, ki jih določa ta ali katera koli druga direktiva Ö Skupnosti Õ. ê 2002/56/ES 2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 25(2) glede trženja semenskega krompirja na celotnem ali delu ozemlja ene ali več držav članic dovoli strožje ukrepe od tistih, predvidenih v Prilogah I in II, ki jih je treba sprejeti zoper škodljive organizme, ki ne obstajajo v navedenih regijah ali za katere se zdi, da so posebej škodljivi za nasade v navedenih regijah. Če obstaja neposredna nevarnost pojava ali širjenja teh škodljivih organizmov in dokler Komisija ne sprejme dokončne odločitve o zadevi, lahko država članica sprejme take ukrepe, takoj ko zanje predloži zahtevo. Člen 18 Pogoji, pod katerimi je lahko v skladu s členom 4 na trg žlahtniteljev dan semenski krompir generacij pred osnovnim semenskim krompirjem, so: (a) krompir mora biti proizveden v skladu s sprejeto prakso za vzdrževanje sorte in zdravja; (b) namenjen mora biti predvsem proizvodnji osnovnega semenskega krompirja; (c) izpolnjevati mora minimalne pogoje, ki jih je treba določiti s postopkom iz člena 25(2) za predosnovni semenski krompir; (d) z uradnimi pregledi mora biti ugotovljeno, da izpolnjuje minimalne pogoje iz točke (c); (e) pakiran mora biti v pakiranja ali kontejnerje v skladu s to direktivo; in (f) pakiranja ali kontejnerji morajo biti označeni z uradno etiketo, ki je bela z diagonalno vijoličasto črto in navaja najmanj naslednje podatke: - organ za potrjevanje in državo članico ali njune razpoznavne kratice, - identifikacijsko številko proizvajalca ali sklicno številko partije, - mesec in leto pečatenja, - vrsto, navedeno najmanj z latinskimi črkami, z njenim botaničnim imenom, ki je lahko navedeno v skrajšani obliki in brez imen avtorjev, ali z navadnim imenom ali oboje, - sorto, navedeno vsaj z latinskimi črkami, - opis ‘predosnovni semenski krompir’. Člen 19 Za iskanje boljših alternativ nekaterim določbam, določenim v tej direktivi, razen tistim, ki se nanašajo na zdravje rastlin, se lahko odloči, da se organizirajo začasni poskusi na ravni Skupnosti pod posebnimi pogoji v skladu z določbami iz člena 25(2). V okviru takih poskusov se države članice lahko oprosti nekaterih obveznosti, določenih v tej direktivi. Obseg navedene oprostitve se določi s sklicem na določbe, za katere velja. Poskus ne sme trajati dalj kot sedem let. ê 2003/61/ES čl. 1, tč. 9 (prilagojeno) Člen 20 1. V Skupnosti se primerjalni testi in poskusi Skupnosti izvajajo za naknadno kontrolo vzorcev semenskega krompirja, ki je dan v promet v okviru določb te direktive, ne glede na to, ali so določbe obvezne ali neobvezne, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo rastlin, in je odvzet med vzorčenjem. Primerjalni testi in poskusi lahko obsegajo: - semenski krompir, proizveden v tretjih državah, - semenski krompir, primeren za ekološko kmetovanje, - semenski krompir, ki se trži v povezavi z ohranitvijo in situ in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov. 2. Primerjalni testi in poskusi iz odstavka 1 se uporabijo za uskladitev tehničnih metod pri potrjevanju in za preverjanje zadovoljitve pogojev, ki jih mora seme izpolnjevati. 3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 25(2) določi podrobne določbe za izvajanje primerjalnih testov in poskusov. Komisija obvesti odbor iz člena 25(1) o tehničnih določbah za izvajanje Ö primerjalnih Õ testov in poskusov ter o njihovih rezultatih. Če se pojavijo problemi v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin, Komisija o tem obvesti Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin. 4. Skupnost lahko za izvajanje primerjalnih testov in poskusov, predvidenih v odstavkih 1 in 2, nameni finančni prispevek. Finančni prispevek ne presega proračunskih sredstev, ki jih proračunski organ odobri za zadevno proračunsko leto. 5. Primerjalni testi in poskusi, za katere se lahko nameni finančni prispevek Skupnosti, ter podrobna pravila za zagotavljanje finančnega prispevka se določijo v skladu s postopkom iz člena 25(2). 6. Primerjalne teste in poskuse, predvidene v odstavkih 1 in 2, lahko izvajajo samo državni organi ali pravne osebe, ki delujejo pod pristojnostjo države. 7. Komisija lahko trženje semenskega krompirja, ki je bil proizveden na določenem ozemlju Skupnosti, v celoti ali delno prepove v skladu s postopkom iz člena 25(2), če je potomstvo vzorcev, ki so bili uradno odvzeti iz osnovnega semenskega krompirja ali certificiranega semenskega krompirja, proizvedenega na tem ozemlju, in posejani v okviru enkratnih ali večkratnih primerjalnih testov in poskusov Skupnosti, v treh zaporednih letih znatno zaostalo za minimalnimi pogoji, določenimi v Prilogi I(1)(c), (2)(c), (3) in (4). 8. Komisija morebitne ukrepe, sprejete v okviru odstavka 7, odpravi takoj, ko se z zadostno gotovostjo potrdi, da bo osnovni semenski krompir in certificirani semenski krompir, proizveden na zadevnem ozemlju Skupnosti, v prihodnje izpolnjeval minimalne pogoje iz odstavka 7. ê 2002/56/ES (prilagojeno) è1 2008/973/ES čl. 1 Člen 21 1. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije ugotovi, ali je semenski krompir, ki je proizveden v tretji državi in daje enaka zagotovila glede svojih lastnosti in glede ureditve pregledov, zagotavljanja pristnosti, zaznamovanja in nadzora, v teh pogledih enakovreden osnovnemu semenskemu krompirju ali certificiranemu semenskemu krompirju, ki je proizveden v Skupnosti in ustreza določbam te direktive. 2. Dokler Svet ne sprejeme odločitve v skladu z odstavkom 1, države članice same prosto sprejemajo take odločitve. Ta pravica poteče 1. julija 1975. 3. Državam članicam se s tem dovoli, da do è1 31. marca 2011 ç podaljšajo veljavnost odločitev, sprejetih v skladu z odstavkom 2, pri čemer se razume, da se te odločitve lahko uporabijo le v skladu z obveznostmi držav članic Ö , ki izhajajo iz skupnih pravil Õ o zdravju rastlin, določenih z Direktivo Sveta 2000/29/ES[11]. Obdobje v prvem pododstavku se lahko podaljša za tretje države v skladu s postopkom iz člena 25(2), če razpoložljive informacije ne omogočajo ugotovitve v skladu z odstavkom 1 tega člena, in za toliko časa, dokler take informacije ne omogočijo take ugotovitve. 4. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za vsako novo državo članico od datuma njenega pristopa do datuma, ko Ö mora Õ sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. ê 2002/56/ES (prilagojeno) Člen 22 1. Za odstranitev Ö morebitnih Õ začasnih težav pri splošni oskrbi Ö z osnovnih semenskim krompirjem ali certificiranim semenskim krompirjem Õ, ki se pojavljajo v Skupnosti in jih ni mogoče premostiti na drugačen način, se lahko v skladu s postopkom iz člena 25(2) sklene, da države članice za določeno obdobje na celotnem ozemlju Skupnosti dovolijo trženje semenskega krompirja kategorije, Ö za katerega veljajo manj stroge zahteve Õ, ali semenskega krompirja sort, ki niso vključene v Skupni katalog sort poljščin ali v nacionalne sortne liste držav članic, v količinah, ki so potrebne za rešitev težav pri oskrbi. 2. Za kategorijo semenskega krompirja katere koli dane sorte je uradna etiketa tista, ki je predpisana za ustrezno kategorijo; za semenski krompir sort, ki niso vključene v kataloge, navedene v odstavku 1, je barva uradne etikete rjava. Etiketa zmeraj navaja, da je zadevni semenski krompir kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve. 3. Pravila za uporabo odstavka 1 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2). Člen 23 1. Države članice zagotovijo, da se v zvezi s trženjem semenskega krompirja izvajajo uradni inšpekcijski pregledi vsaj z naključnimi kontrolnimi pregledi, da se preveri skladnost z zahtevami in pogoji te direktive. 2. Brez poseganja v prost pretok semenskega krompirja znotraj Skupnosti, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da si med trženjem semenskega krompirja, uvoženega iz tretjih držav, količin, ki presegajo dva kilograma, zagotovijo naslednje podatke: (a) vrsta; (b) sorta; (c) kategorija; (d) država proizvodnje in organ uradnega nadzora; (e) država odpošiljateljica; (f) uvoznik; (g) količina semenskega krompirja. Način, kako se ti podatki prikažejo, se določi v skladu s postopkom iz člena 25(2). Člen 24 Spremembe vsebine prilog, ki jih je treba sprejeti ob upoštevanju razvoja znanstvenega in tehničnega znanja, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2). Člen 25 1. Komisiji pomaga Stalni odbor za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo, ki ga ustanavlja člen 1 Sklepa Sveta 66/399/EGS[12]. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec. Člen 26 Razen če ni v Prilogah I in II glede dovoljenih odstopanj za bolezni, škodljive organizme ali njihove prenašalce predvideno drugače, ta direktiva ne posega v določbe nacionalnih predpisov, utemeljenih z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali varovanja industrijske in poslovne lastnine. Člen 27 1. V skladu s postopkom iz člena 25(2) se lahko določijo posebni pogoji, da se upošteva razvoj na področjih: (a) pogoji, pod katerimi se lahko trži kemično obdelano seme; (b) pogoji, pod katerimi se lahko trži seme za ohranjanje in situ in trajnostno uporabo rastlinskih genskih virov, ki so povezani s specifičnimi naravnimi in polnaravnimi življenjskimi združbami in jim grozi genska erozija; (c) pogoji, pod katerimi se lahko trži seme, primerno za ekološko proizvodnjo. 2. Posebni pogoji iz odstavka 1(b) vključujejo zlasti naslednje točke: (a) seme teh vrst ima znano poreklo, ki ga ustrezen organ v vsaki državi članici odobri za trženje semena v opredeljenih območjih; (b) ustrezne količinske omejitve. Člen 28 Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti druge države članice. Člen 29 ê Direktiva 2002/56/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge IV, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo, ki so določeni v delu B Priloge IV k razveljavljeni direktivi in v delu B Priloge IV k tej direktivi. ê 2002/56/ES Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V. Člen 30 Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Člen 31 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Svet Predsednik ê 2002/56/ES (prilagojeno) PRILOGA I MINIMALNI POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI SEMENSKI KROMPIR 1. Osnovni semenski krompir Ö izpolnjuje Õ naslednje pogoje: (a) ob uradnem pregledu rastlin v rasti število prizadetih s črno nogo ne sme presegati 2 %; (b) v neposrednem potomstvu število rastlin, ki niso sortno pristne, ne sme presegati 0,25 % in število rastlin druge sorte ne sme presegati 0,1 %; (c) v neposrednem potomstvu število rastlin, ki kažejo simptome blage ali težke virusne okužbe, ne sme presegati 4 %. 2. Certificiran semenski krompir Ö izpolnjuje Õ naslednje pogoje: (a) ob uradnem pregledu rastlin v rasti število prizadetih s črno nogo ne sme presegati 4 %; (b) v neposrednem potomstvu število rastlin, ki niso sortno pristne, ne sme presegati 0,5 % in število rastlin druge sorte ne sme presegati 0,2 %; (c) v neposrednem potomstvu število rastlin, ki kažejo simptome težke virusne okužbe, ne sme presegati 10 %. Blagi mozaik, ki povzroči le razbarvanje, ne pa deformacije listov, se ne upošteva. 3. Pri ocenjevanju potomstva sorte, okužene s kronično virusno boleznijo, se manjši simptomi, ki jih je povzročil zadevni virus, ne upoštevajo. 4. Dovoljena odstopanja iz točk 1(c), 2(c) in 3 se uporabljajo le, če virusne bolezni povzročijo virusi, ki so navzoči v Evropi. 5. Zemlja za proizvodnjo ne sme biti okužena s Heterodera rostochiensis Woll.. 6. Nasad ne sme biti okužen s: (a) Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.; (b) Corynebacterium sepedonicum (Spieck. et Kotth.) Skapt. et Burkh.. _____________ PRILOGA II MINIMALNI POGOJI KAKOVOSTI ZA PARTIJE SEMENSKEGA KROMPIRJA A. Odstopanja za naslednje nečistoče, poškodbe in bolezni, dovoljene za semenski krompir: 1. prisotnost zemlje in tujih primesi; | 2 % po teži | 2. suha trohnoba in mokra gniloba, razen če jo povzroča Synchytrium endobioticum, Corynebacterium sepedonicum ali Pseudomonas solanacearum; | 1 % po teži | 3. zunanje poškodbe, npr. zmaličeni ali poškodovani gomolji; | 3 % po teži | 4. navadna krastavost krompirja: gomolji prizadeti po več kot tretjini površine. | 5 % po teži | Skupno dovoljeno odstopanje za točke od 2 do 4. | 6 % po teži | B. Semenski krompir Ö ni Õ okužen s Heterodera rostochiensis, Synchytrium endobioticum, Corynebacterium sepedonicum in Pseudomonas solanacearum . _____________ PRILOGA III ETIKETA A. ZAHTEVANE INFORMACIJE 1. ‘Pravila in standardi ES’ 2. Organ za potrjevanje in država članica ali njune začetnice 3. Identifikacijska številka proizvajalca ali referenčna številka partije 4. Mesec in leto pečatenja 5. Sorta, navedena najmanj z latinskimi črkami 6. Država proizvodnje 7. Kategorija in, če je primerno, stopnja 8. Velikost 9. Deklarirana neto teža B. MINIMALNE DIMENZIJE 110 MM × 67 MM _____________ é PRILOGA IV Del A Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb (iz člena 29) Direktiva Sveta 2002/56/ES (UL L 193, 20.7.2002, str. 60) | Odločba Komisije 2003/66/ES (UL L 25, 30.1.2003, str. 42) | Direktiva Sveta 2003/61/ES (UL L 165, 3.7.2003, str. 23) | Samo člen 1(9) | Odločba Komisije 2005/908/ES (UL L 329, 16.12.2005, str. 37) | Odločba Komisije 2008/973/ES (UL L 345, 23.12.2008, str. 90) | Del B Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 29) Direktiva | Roki za prenos | 2002/56/ES | __ | 2003/61/ES | 10. oktober 2003 | _____________ PRILOGA V KORELACIJSKA TABELA Direktiva 2002/56/ES | Ta direktiva | Člen 1 | Člen 1 | Člen 2(a), prvi pododstavek | Člen 2(a), prvi pododstavek | Člen 2(a), drugi pododstavek, prva in druga alinea, in zadnji stavek | Člen 2(a), drugi pododstavek, prva in druga alinea | Člen 2(a), tretji in četrti pododstavek | Člen 2(a), tretji in četrti pododstavek | Člen 2(b) in (c) | Člen 2(b) in (c) | Člen 2(d)(i), (ii) in (iii) | Člen 2(d)(i), (ii) in (iii) | Člen 2(d)(iii), zadnji stavek | Člen 2(d)(ii) in (iii) | Členi 3 - 12 | Členi 3 - 12 | Člen 13(1), uvodni stavek, in točka (a), prvi stavek | Člen 13(1), prvi pododstavek, prvi stavek | Člen 13(1)(a), drugi in tretji stavek | Člen 13(1) prvi pododstavek, drugi in tretji stavek | Člen 13(1)(a), četrti stavek | Člen 13(1), drugi pododstavek | Člen 13(1)(a), peti stavek | Člen 13(1), tretji pododstavek | Člen 13(1)(b), prvi in drugi stavek | Člen 13(2), prvi pododstavek | Člen 13(1)(b), tretji stavek | Člen 13(2), drugi pododstavek | Člen 13(2) | Člen 13(3) | Členi 14 - 17 | Členi 14 - 17 | Člen 18 (a) do (e) | Člen 18 (a) do (e) | Člen 18(f), uvodni stavek in zadnji stavek | Člen 18(f), uvodni stavek | Člen 18(f), prva do šesta alinea | Člen 18(f), prva do šesta alinea | Členi 19 - 24 | Členi 19 – 24 | Člen 25(1) in (2) | Člen 25(1) in (2) | Člen 25(3) | __ | Členi 26, 27 in 28 | Členi 26, 27 in 28 | Člen 29, prvi odstavek | __ | __ | Člen 29, prvi odstavek | Člen 29, drugi odstavek | Člen 29, drugi odstavek | Člena 30 in 31 | Člena 30 in 31 | Priloge I, II in III | Priloge I, II in III | Priloga IV | __ | __ | Priloga IV | Priloga V | __ | __ | Priloga V | _____________ [1] COM(87) 868 PV. [2] Glej dela A Priloge 3 k sklepom. [3] Izvedena v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Kodifikacija pravnega reda Skupnosti, COM(2001) 645 konč. [4] Glej del A Priloge IV k temu predlogu. [5] UL C […], […], str. […]. [6] UL C […], […], str. […]. [7] UL L 193, 20.7.2002, str. 60. [8] Glej del A Priloge IV. [9] UL L 193, 20.7.2002, str. 1. [10] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. [11] UL L 169, 10.7.2000, str. 1. [12] UL 125, 11.7.1966, str. 2289/66.