[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.11.2007

COM(2007) 701 konč.

2007/0242 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, glede sheme podpore za bombaž

(predložila Komisija) {SEC(2007) 1481}{SEC(2007) 1482}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1 ) OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Dne 7. septembra 2006 je Evropsko sodišče razveljavilo reformo sektorja bombaža iz leta 2004, na podlagi ugotovitve, da je bilo kršeno načelo sorazmernosti, ker:

- Evropska komisija ni izvedla analize učinka;

- Evropska komisija v postopku vrednotenja in odločanja ni upoštevala neposrednih stroškov dela;

- Evropska komisija ni upoštevala učinka novega režima na panogo odzrnjevanja bombaža, ki sicer ni vključena v protokol, je pa neposredno povezana s proizvodnjo bombaža.

Zato se je tem elementom posvečala posebna pozornost med različnimi koraki analize učinka, ki so jo opravile službe Komisije.

Ta predlog uvaja nov režim pomoči za bombaž, katerega cilj je spodbujati konkurenčen, trajnostno naravnan in tržno usmerjen sektor bombaža, hkrati pa upošteva obveznosti iz protokola.

- Splošno ozadje

Sektor bombaža ima sicer le omejen pomen za EU kot celoto, saj prispeva le 0,15 % h končnemu pridelku kmetijstva, ima pa velik regionalni pomen v dveh državah članicah, ki sta njegovi glavni proizvajalki. Približno 76 % celotne proizvodnje EU (približno 1,45 milijona ton surovega bombaža) se pridela v Grčiji. Leta 2005 je bombaž predstavljal 9,0 % skupne kmetijske proizvodnje v Grčiji, v Španiji, drugi glavni proizvajalki v EU, pa 1,3 %. Tudi v Bolgariji zavzema bombaž majhen delež proizvodnje, Portugalska pa bombaža ne goji več.

V Grčiji je večina od 380 000 ha, namenjenih pridelovanju bombaža, v treh regijah: Tesalija, Makedonija–Trakija in Sterea Ellada. V Španiji je proizvodnja osredotočena v Andaluziji, zlasti v provincah Sevilja in Kordoba. Skupna površina, na kateri se je v Španiji leta 2007 gojil bombaž, je bila 65 000 ha.

V EU je za večino kmetij, ki pridelujejo bombaž, značilna majhna površina (v Grčiji 4,5 ha in v Španiji 11,0 ha), vendar je teh kmetij veliko (79 700 v Grčiji in 9 500 v Španiji). V Grčiji imajo bombažne kmetije večjo stopnjo specializacije, v Tesaliji se goji skoraj izključno bombaž.

V zadnjih letih je pozornost pritegnil učinek pridelovanja bombaža na okolje. Prevladuje mnenje, da gojenje bombaža povzroča majhno biološko raznovrstnost in osiromašenje zemlje, kar pa je odvisno od namakanja in uporabljenih gnojil. Tudi intenzivna uporaba fitosanitarnih proizvodov, zlasti insekticidov, in defoliantov, ki naj bi olajšali žetev, povzroča zaskrbljenost.

Na ravni predelave zasebna podjetja in tudi zadruge predelujejo surov bombaž v uporabno stanje s postopkom odzrnjevanja, pri katerem se bombažna vlaka ločujejo od semen. Zmogljivost 29 odzrnjevalnih obratov v Španiji, med katerimi je približno polovica zadružnih, daleč presega špansko proizvodnjo bombaža. V Grčiji so zmogljivosti odzrnjevanja bolj uravnotežene s proizvodnjo, poleg tega je manjši delež odzrnjevalnih obratov zadružnih (20 od 73).

V mednarodnem merilu ima EU manj pomembno vlogo, saj prispeva le približno 2 % k skupni svetovni proizvodnji bombaža. Glavne proizvajalke so Kitajska (24 %), ZDA (20 %) in Indija (14 %).

EU je ena od svetovnih neto uvoznic bombaža. Največja svetovna izvoznica bombaža so ZDA, ki trenutno izvažajo približno 2,75 milijonov ton, kar pomeni 36,5 % svetovne trgovine.

Največje porabnice bombaža so države z uveljavljenimi predelovalnimi industrijami. Kitajska porabi 32 % svetovnega bombaža, sledijo pa ji ZDA (14 %) in Indija (7 %). Poraba v EU znaša približno 0,6 milijonov ton odzrnjenega bombaža (2,7 % vse svetovne porabe), osredotočena pa je zlasti na Italijo, Portugalsko in Nemčijo.

Ker je EU le obrobna proizvajalka bombaža, je bil učinek proizvodnje EU na spremembe cen na svetovnem trgu do zdaj zanemarljiv. To dodatno potrjuje dejstvo, da EU ne uporablja izvoznih subvencij za ta sektor in omogoča brezcarinski dostop do trga. Čeprav so politike drugih razvitih držav in držav v razvoju do zdaj imele občuten vpliv na svetovne cene bombaža, pa je glavni vzrok za padec cen povečana konkurenca s strani sektorja umetnih vlaken.

V Evropi je bila prva shema podpore za sektor bombaža uvedena po pristopu Grčije k ES v letu 1980, leta 1986 pa je bila razširjena na Španijo in Portugalsko. Protokol, priložen pristopni pogodbi, določa, da Skupnost zagotavlja podporo proizvodnji bombaža na področjih, kjer je pomemben za kmetijsko gospodarstvo. Sistem podpore bi moral omogočati zadevnim proizvajalcem primeren dohodek in vsebovati dodelitev pomoči za proizvodnjo.

Prvotni režim je temeljil na „izravnalnem plačilu“, dodeljenem predelovalcem, ki so plačali minimalno ceno kmetom, ki so jim dobavili neodzrnjen bombaž. Pomoč in minimalna cena sta temeljili na razliki med notranjo ciljno ceno in ceno na svetovnem trgu. Ta režim je sprožil veliko rast celotnega bombažnega sektorja EU.

V zadnjih letih je bila skupna kmetijska politika temeljito reformirana s ciljem povečati konkurenčnost, varnost in kakovost hrane, stabilizirati prihodke kmetij, vključiti okoljske vidike v kmetijsko politiko, poživiti podeželska področja, poenostaviti predpise in okrepiti decentralizacijo. Glavno vodilno načelo procesa reforme skupne kmetijske politike iz leta 2003 je izvesti premik od podpiranja cen in proizvodnje k nevezanemu podpiranju prihodka.

Da bi sektor bombaža bolj uskladili z drugimi sektorji, je Svet aprila 2004 sprejel nov režim za bombaž, ki temelji na nevezani pomoči za prihodek in plačilu (na površino), specifičnem za poljščino, ki se oba izplačujeta neposredno kmetom, ki pridelujejo bombaž. Začel je veljati januarja 2006.

- Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog

Poglavje 10a naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete določa pravila za specifično plačilo za bombaž. Določbe navedenega poglavja so bile razveljavljene s sodbo Sodišča z dne 7. septembra 2006 v primeru C-310/04. Sodišče je zadržalo učinke razveljavitve, dokler se ne sprejme nova uredba, če se ta sprejme v razumnem času.

- Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije

Se ne uporablja.

2 ) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

V podporo pripravi tega predloga in z njim povezane ocene učinka sta bili naročeni dve neodvisni študiji z namenom, da se analizirajo socialno-ekonomski vidiki bombaža in ovrednoti učinek režima na okolje. V okviru teh dveh študij sta zbiranje podatkov in ocena učinka temeljila na posebnih vprašalnikih, naslovljenih na zainteresirane strani, in pogovorih, ki so jih izvajali strokovnjaki.

Službe Komisije so organizirale tudi delavnice in seminarje, na katerih so sodelovale zainteresirane strani. Ta posvetovanja so potekala poleg rednih sestankov s strokovnjaki iz sektorja, organiziranih v okviru Svetovalnega odbora za bombaž in Upravljalnega odbora za naravna vlakna. Organizirani so bili tudi sestanki s predstavniki delavcev in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvojne politike in varovanja okolja, kot tudi s strokovnjaki z univerz s specialističnim znanjem o sektorju bombaža ter z organi v regijah, v katerih ima pridelovanje bombaža pomembno vlogo.

Odprto posvetovanje je potekalo po internetu od 8. maja 2007 do 22. junija 2007. Komisija je prejela 320 odgovorov. To posvetovanje je dalo dodatne povratne informacije s strani širše javnosti.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zadevna znanstvena/strokovna področja

Kmetijska ekonomija in statistika

Uporabljena metodologija

Neodvisne študije in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Glavne organizacije/strokovnjaki, vključeni v posvetovanja

Glej zgoraj.

Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj

Rezultati posvetovanj bodo dostopni na:http://ec.europa.eu/agriculture/consultations/cotton/index_en.htm.

- Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka, navedeno v zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2007, dostopnem na spletni strani Europa.

3 ) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Novi režim za bombaž bi moral imeti naslednje cilje:

o nadaljevanje kmetijske dejavnosti kot sestavnega dela trajnostnega razvoja regij, v katerih se prideluje bombaž;

o združljivost možnosti podpore za proizvajalce bombaža z načeli reformirane skupne kmetijske politike;

o združljivost različnih možnosti podpore za proizvajalce bombaža z obveznostmi EU do Svetovne trgovinske organizacije in omejevanje morebitnih negativnih učinkov na države v razvoju;

o stabilnost in nadzor proračuna EU;

o konkurenčnost in tržna naravnanost bombažnega sektorja EU;

o omejevanje učinka proizvodnje bombaža na okolje;

o poenostavitev upravljanja režima podpore za proizvajalce bombaža.

Da bi dosegli te cilje, ta predlog priporoča, da 65 % sredstev, namenjenih podpori za bombažni sektor pred reformo iz leta 2004, ostane vključenih v shemo enotnega plačila. Tako kot ostali kmetje, ki imajo korist od nevezane podpore, bodo tudi pridelovalci bombaža uživali večjo stabilnost prihodka, ob tem pa se lahko prosto prilagajali razvoju trga.

Preostalih 35 % bi ostalo vezanih na proizvodnjo bombaža, kot plačilo na površino. Ta vezana plačila imajo namen zagotoviti neprekinjenost pridelovanja bombaža na ravni, ki je dovolj visoka, da se ohrani odzrnjevalna panoga na tistih področjih, kjer pomeni pomembno gospodarsko dejavnost.

Evropsko sodišče je zlasti opozorilo na vprašanje utemeljitve izbrane stopnje nevezanosti plačil. Vprašanje je, kako vključiti bombažni režim v reformo skupne kmetijske politike, ob tem pa upoštevati cilje Protokola o bombažu v aktih o pristopu Grčije ter Španije in Portugalske.

Analize in ankete z dopolnilnimi vprašalniki, opravljene v okviru ocene učinka, so pokazale različne proizvodne strukture in dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja kmetov. Orodja kvantitativnega modeliranja ne morejo z gotovostjo določiti razmerja med ponudbo in nevezanimi plačili. Vendar pa vse izvedene simulacije kažejo, da bi srednjeročno stopnja vezanosti podpore približno 35 % spodbujala nadaljevanje proizvodnje bombaža – in torej bila v skladu s protokolom – ob tem pa bila tudi v skladu z načeli reforme skupne kmetijske politike.

Leta 2004 se je Svet odločil, da kot stopnjo vezanosti določi 35 %, čeprav je Komisija predlagala 40 %. Vrnitev na višjo stopnjo vezanosti bi zdaj pomenila veliko delovno obremenitev za uprave držav članic in zmanjšanje enotnega plačila na kmetijo za kmete, ki pridelujejo bombaž.

Z upravnega stališča bi vsaka sprememba stopnje vezanosti navzgor pomenila zmanjšanje stopnje nevezanosti in zato ponovno izračunavanje vseh upravičenosti do plačil, odobrenih leta 2006 tradicionalnim proizvajalcem bombaža v zadevnih državah članicah. Nasprotno pa ohranitev stopnje vezanosti 35 % ne bi pomenila nobenega dodatnega upravnega bremena.

Če bi za stopnjo nevezanosti določili več kot 65 %, bi to pomenilo tveganje za velike motnje v sektorju bombaža. Zato je Komisija po analiziranju možnih scenarijev, opisanih v oceni učinka, sklenila, da je treba za dosego zastavljenih ciljev sedanje ravnotežje med vezano in nevezano podporo ohraniti, z nekaj dodatnimi manjšimi spremembami režima.

Predlaga se, da največja površina ostane nespremenjena, torej 450 597 ha (370 000 ha v Grčiji, 70 000 ha v Španiji, 360 ha na Portugalskem in 10 237 ha v Bolgariji). Raven plačila na površino bi tudi ostala nespremenjena in se bi sorazmerno zmanjšala, če bi površina iz zahtevkov po plačilih presegla največjo površino zadevne države članice.

Za nevezano plačilo in tudi za plačilo na površino, ki je specifično za poljščino, bodo še naprej veljala merila navzkrižne skladnosti, ki bodo zagotovila, da bo proizvodnja bombaža bolj okolju prijazna, ne da bi se zato zmanjšal prihodek.

Plačilo, specifično za poljščino, bi se dodelilo na upravičeni hektar zemljišča z bombažem, pod pogojem, da se površina ohrani najmanj do žetve, brez obveznosti, da se bombaž izroči ali proda. Bombaž bi moral izpolnjevati minimalne zahteve, tj. biti „neoporečen in primeren“ ter kakovosti, primerne za prodajo.

Predlaga se, da se podpirajo medpanožne organizacije, da bi te pomagale bolje usklajevati trženje bombaža, sklepati pogodbe med pridelovalci in predelovalci ter spodbujati kakovost.

Finančna sredstva, namenjena prestrukturiranju v regijah, v katerih se prideluje bombaž, ki so določena v členu 143d Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (22 milijonov EUR na leto od proračunskega leta 2007 naprej), so bila že prenesena na Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in vključena v letno razčlenitev podpore Skupnosti za razvoj podeželja po državah članicah, na podlagi odločb Komisije 2006/410/ES in 2006/636/ES. Tako bo v obdobju 2007–2013 na voljo dodatni znesek 154 milijonov EUR kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v regijah, ki proizvajajo bombaž. To bi lahko državam članicam omogočilo, da še naprej podpirajo na primer prestrukturiranje obratov za pridelavo bombaža in odzrnjevalne panoge.

Da bi podprli promocijo bombaža iz EU, se priporoča uvesti „oznako izvora“. To so izrecno zahtevale zainteresirane strani med posvetovanji.

Marca 2006 se je Komisija zavezala, da bo pregledala izvajanje Uredbe (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila. Pri tem bo Komisija proučila možnost vključitve bombaža v okvir Uredbe.

Da razvije tržno podobo bombaža Skupnosti in promovira njegovo uporabo, bo Komisija analizirala, ali je pomembno, ustrezno in učinkovito vključiti nekatere izdelke iz bombaža, ki so v celoti proizvedeni in predelani v EU, na seznam proizvodov, upravičenih do informativnih in promocijskih ukrepov.

- Pravna podlaga

Člen 37(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Protokol št. 4 o bombažu (v prilogi Akta o pristopu iz leta 1979).

- Načelo subsidiarnosti

V skladu s tem predlogom pomembni elementi ostajajo v pristojnosti držav članic:

- izdaja dovoljenj za površine za pridelavo bombaža,

- izdaja dovoljenj za sorte,

- priznavanje medpanožnih organizacij,

- dodeljevanje pravic do plačila,

- določanje okoljskih predpisov.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, ker ustreza splošnim ciljem skupne kmetijske politike in hkrati upošteva obveznosti iz Protokola št. 4.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: Uredba Sveta, ki uvaja novo shemo podpore za bombaž, ki nadomešča režim, ki ga je Sodišče razveljavilo s sodbo z dne 7. septembra 2006 v primeru C-310/04.

4) PRORAčUNSKE POSLEDICE

Osnovna nacionalna površina in znesek pomoči na upravičeni hektar ostajata nespremenjena glede na sedanje stanje. Vendar pa se zaradi zmanjšanja vezanega plačila za kmete, ki so člani priznane medpanožne organizacije, od 10 EUR/ha na 3 EUR/ha tem kmetom odobreni znesek zmanjša od 4,4 na 1,4 milijona EUR, kar omogoča poravnavo morebitnih dodatnih izdatkov, povezanih z informiranjem in promocijo.

2007/0242 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, glede sheme podpore za bombaž

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Grčije in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu[1],

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Poglavje 10a naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003[4], kakor je bilo vstavljeno s členom 1(20) Uredbe Sveta (ES) št. 864/2004[5], določa pravila za specifično plačilo za bombaž.

(2) S sodbo Sodišča evropskih skupnosti z dne 7. septembra 2006 v primeru C-310/04[6] je bilo poglavje 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 razveljavljeno zaradi kršenja načela sorazmernosti, zlasti glede na okoliščino, da „Svet, avtor Uredbe (ES) št. 864/2004, ni dokazal pred sodiščem, da je pri sprejemanju nove sheme podpore za bombaž, uvedene z navedeno uredbo, dejansko uporabil svojo diskrecijsko pravico, kar bi vključevalo upoštevanje vseh zadevnih dejavnikov in okoliščin primera, tudi vseh stroškov dela, povezanih z gojenjem bombaža, in sposobnosti preživetja odzrnjevalnih podjetij, kar bi bilo treba upoštevati, da bi se ocenila donosnost te poljščine“, in da Sodišče ni imelo možnosti „preveriti, ali je zakonodajalec Skupnosti lahko, ne da bi presegel okvir široke diskrecijske pravice, ki jo ima v tej zadevi, prišel do ugotovitve, da določitev zneska specifične podpore za bombaž kot 35 % celotne obstoječe pomoči, določene v okviru prejšnje sheme pomoči, zadošča za zagotovitev dosege cilja, določenega v uvodni izjavi 5 v preambuli Uredbe (ES) št. 864/2004, namreč zagotoviti donosnost in s tem ohranitev poljščine, torej cilj, ki je povezan s ciljem, določenim v odstavku 2 Protokola št. 4“. Sodišče je tudi zadržalo učinke razveljavitve, dokler se ne sprejme nova uredba, če se ta sprejme v razumnem času.

(3) V skladu s sodbo Sodišča v primeru C 310/04 je treba sprejeti novo shemo specifične pomoči za bombaž.

(4) Nova shema bi morala izpolnjevati cilje, določene v odstavku 2 Protokola št. 4 o bombažu, ki je v prilogi Akta o pristopu Grčije („Protokol 4“), in tako podpirati proizvodnjo bombaža v regijah Skupnosti, kjer je pomembna za kmetijsko gospodarstvo, in omogočati zadevnim proizvajalcem primeren zaslužek ter stabilizirati trg s strukturnimi izboljšavami na ravni ponudbe in trženja.

(5) Upoštevati je treba vse zadevne dejavnike in okoliščine, povezane s specifičnimi razmerami v bombažnem sektorju, vključno z vsemi elementi, potrebnimi za oceno donosnosti te poljščine. V ta namen je bil sprožen proces ocenjevanja in posvetovanja: izvedeni sta bili dve študiji o socialno-ekonomskem in okoljskem učinku prihodnje sheme podpore za bombaž na sektor bombaža v Skupnosti, organizirani pa so bili tudi posebni seminarji in internetna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi.

(6) Prenehanje vezave neposredne podpore proizvajalcem in uvedba sheme enotnega plačila sta bistvena elementa v postopku reforme skupne kmetijske politike, katerega cilj je prehod od politike podpore za cene in proizvodnjo k politiki podpore za prihodke kmetov. Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 je uvedla navedene elemente za več kmetijskih proizvodov.

(7) Za uresničitev ciljev reforme skupne kmetijske politike mora biti podpora za bombaž v veliki meri nevezana in vključena v shemo enotnega plačila.

(8) Popolna vključitev sheme podpore v sektorju bombaža v shemo enotnega plačila bo verjetno povzročila veliko tveganje za motnje proizvodnje v regijah proizvajalkah bombaža v Skupnosti. Del podpore bi zato moral ostati vezan na gojenje bombaža, kot za poljščino specifično plačilo na upravičeni hektar. Njegov znesek bi morali izračunati na tak način, da bi dosegli cilje, določene v odstavku 2 Protokola 4, hkrati pa režim za bombaž vključili v proces reforme in poenostavitve skupne kmetijske politike. V ta namen je v luči ocenjevanja. ki se izvaja, upravičeno, da se kot celotna razpoložljiva pomoč na hektar za vsako državo članico določi 35 % nacionalnega dela pomoči, ki se je izplačala posredno proizvajalcem. Taka stopnja omogoča sektorju bombaža premik k dolgoročni rentabilnosti, krepi trajnostni razvoj regij, v katerih se proizvaja bombaž, in zagotavlja pošten zaslužek kmetom.

(9) Preostalih 65 % nacionalnega dela pomoči, izplačane posredno proizvajalcem, mora biti na voljo za shemo enotnega plačila.

(10) Zaradi varovanja okolja je treba za vsako državo članico določiti osnovno površino, da se omeji površina, posejana z bombažem. Poleg tega morajo biti upravičene površine omejene na površine, ki jih odobrijo države članice.

(11) Da se zadovoljijo potrebe odzrnjevalne panoge po pomoči, bi bilo treba upravičenost do pomoči povezati z minimalno količino bombaža, ki se dejansko požanje.

(12) Da bi proizvajalcem in odzrnjevalcem omogočili izboljšati kakovost bombaža, bi bilo treba spodbujati ustanavljanje medpanožnih organizacij, ki bi jih države članice priznavale. Skupnost bi morala posredno podpirati dejavnosti teh organizacij, tako da bi povečala pomoč za kmete, ki so člani teh organizacij.

(13) Da bi se nova shema pomoči za bombaž uporabljala od začetka koledarskega leta, bi morala ta uredba začeti veljati 1. januarja 2008.

(14) Uredbo (ES) št. 1782/2003 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni, kakor sledi:

(1) V naslovu IV se poglavje 10a nadomesti z naslednjim:

„ POGLAVJE 10A PROIZVODNO VEZANO PLAčILO ZA BOMBAž

Člen 110a – Področje uporabe

Pomoč se dodeli kmetom, ki proizvajajo bombaž iz oznake KN 5201 00, pod pogoji iz tega poglavja.

Člen 110b – Upravičenost do pomoči

1. Pomoč se dodeli na hektar površine, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči. Da bi bila površina upravičena do pomoči, mora biti na kmetijskem zemljišču, ki ga je država članica odobrila za proizvodnjo bombaža, ter zasajena z dovoljenimi sortami in dejansko požeta v normalnih pridelovalnih pogojih.

Pomoč iz člena 110a se izplača za bombaž neoporečne in primerne prodajne kakovosti.

2. Države članice potrdijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 v skladu s podrobnimi pravili in pogoji, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110c – Osnovne površine in zneski

1. Nacionalne osnovne površine so:

- Bolgarija: 10 237 ha,

- Grčija: 370 000 ha,

- Španija: 70 000 ha,

- Portugalska: 360 ha.

2. Znesek pomoči na hektar, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je naslednji:

- Bolgarija: 263 EUR,

- Grčija: 594 EUR za 300 000 hektarov in 342,85 EUR za preostalih 70 000 hektarov,

- Španija: 1 039 EUR,

- Portugalska: 556 EUR.

3. Če upravičena površina z bombažem v dani državi in v danem letu preseže osnovno površino iz odstavka 1, se pomoč iz odstavka 2 za to državo članico zmanjša v sorazmerju s presežkom osnovne površine.

Vendar se za Grčijo uporablja sorazmerno zmanjšanje v zvezi z zneskom pomoči, ki je določen za delež nacionalne osnovne površine v velikosti 70 000 hektarjev, da bi upoštevali celotni znesek v višini 202,2 milijona EUR.

4. Podrobna izvedbena pravila za ta člen se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110d – Potrjene medpanožne organizacije

1. Za namene tega poglavja „potrjena medpanožna organizacija“ pomeni pravno osebo, sestavljeno iz kmetov proizvajalcev bombaža in vsaj enega obrata za odzrnjevanje, ki izvajajo dejavnosti, kot so:

- pomoč pri boljšem usklajevanju trženja bombaža, zlasti z raziskovalnimi študijami in raziskavami trga;

- priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Skupnosti,

- usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki so bolje prilagojeni potrebam trga in povpraševanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti in zaščite potrošnikov,

- posodabljanje metod in sredstev z namenom izboljšati kakovost proizvoda,

- razvijanje tržnih strategij za spodbujanje prodaje bombaža prek programov certificiranja kakovosti.

2. Država članica, na katere ozemlju so ustanovljeni obrati za odzrnjevanje, potrdi medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110e – Plačilo pomoči

1. Kmetom se dodeli pomoč na upravičen hektar v skladu s členom 110c.

2. Kmetom, ki so člani potrjene medpanožne organizacije, se dodeli pomoč na upravičen hektar znotraj osnovne površine, določene v členu 110c(1), povečana za znesek 3 EUR.“

(2) V členu 156(2) se točka (g) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(g) Poglavje 10a naslova IV se uporablja od 1. januarja 2008 za bombaž, ki je posajen od tega datuma dalje.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

FINANČNI IZKAZ |

1. | PRORAČUNSKA POSTAVKA (nomenklatura 2007) 05 03 01 02 05 03 02 40 | ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA: Proračun 2007: 2 111 mio EUR 261 mio EUR |

2. | NASLOV: Uredba Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, glede sheme podpore za bombaž |

3. | PRAVNA PODLAGA: Člen 37(2) Pogodbe. |

4. | CILJI: Na podlagi reforme sektorja bombaža v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 in sodbe Evropskega sodišča z dne 7. septembra 2006 v primeru C-310/04, s katero je bilo razveljavljeno poglavje 10a naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003, je cilj tega predloga uvedba novih določb o specifičnem plačilu za bombaž. |

5. | FINANČNE POSLEDICE | 12-MESEČNO OBDOBJE (milijoni EUR) | PRORAČUNSKO LETO 2007 (milijoni EUR) | PRORAČUNSKO LETO 2008 (milijoni EUR) |

5.0 | ODHODKI, – KI BREMENIJO PRORAČUN ES (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) – NACIONALNI ORGANI – DRUGO | – | – | 277,1 |

5.1 | PRIHODKI – LASTNA SREDSTVA ES (DAJATVE/CARINE) – NACIONALNI | – | – | – |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

5.0.1 | PREDVIDENI ODHODKI | 277,3 | 277,4 | 277,5 | 277,8 | 278,1 |

5.1.1 | PREDVIDENI PRIHODKI | – | – | – | – | – |

2014 | 2015 | 2016 | od 2017 naprej |

5.0.2 | PREDVIDENI ODHODKI | 278,3 | 278,6 | 278,9 | 279,1 |

5.1.2 | PREDVIDENI PRIHODKI | – | – | – | – |

5.2 | METODA IZRAČUNA Glej Prilogo. |

6.0 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ ODOBRENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV, VPISANIH V USTREZNO POGLAVJE TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.1 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ PRENOSA MED POGLAVJI TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.2 | ALI BO POTREBNA DOPOLNITEV PRORAČUNA? | DA NE |

6.3 | ALI BO TREBA ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA VNESTI V PRIHODNJE PRORAČUNE? | DA NE |

OPOMBE: Predlog ne spreminja sedanjega razmerja med vezano in nevezano pomočjo in ne spreminja določb za nevezano pomoč. Kar zadeva vezano pomoč, ta predlog ne pomeni nobenih dodatnih odhodkov v primerjavi s sedanjim režimom, saj osnovne površine in raven pomoči ostajajo nespremenjene. Vendar zmanjšanje vezane pomoči za kmete, ki so člani potrjene medpanožne organizacije, pomeni prihranek 3 milijonov EUR. |

PRILOGA

1 – Za poljščino specifično plačilo za bombaž (Grčija, Portugalska, Španija) – proračunska postavka 05 03 02 40 |

Grčija | Španija | Portugalska |

Osnovna površina | 300 000 ha | 70 000 ha | 360 ha |

Raven pomoči | 594 EUR/ha | 1 039 EUR/ha | 556 EUR/ha |

ter |

Osnovna površina | 70 000 ha |

Raven pomoči | 342,85 EUR/ha |

Delna vsota 1 | 202 199 500 EUR | 72 730 000 EUR | 200 160 EUR |

Povečanje ravni pomoči za proizvajalce, ki so člani potrjene medpanožne organizacije |

Osnovna površina | 370 000 ha | 70 000 ha | 360 ha |

Raven pomoči | 3 EUR/ha | 3 EUR/ha | 3 EUR/ha |

Delna vsota 2 | 1 110 000 EUR | 210 000 EUR | 1 080 EUR |

Skupaj | 203 309 500 EUR | 72 940 000 EUR | 201 240 EUR |

Skupaj za EU 15 za vsako proračunsko leto | 276 450 740 EUR |

2 – Bolgarija: vključitev v shemo enotnega plačila na površino – postavka 05 03 01 02 |

Osnovna površina | 10 237 ha |

Raven pomoči | 263 EUR/ha |

Skupaj | 2 692 331 EUR |

Proračunsko leto | Uvajalna hitrost za Bolgarijo |

2008 | 673 083 EUR | 25 % |

2009 | 807 699 EUR | 30 % |

2010 | 942 316 EUR | 35 % |

2011 | 1 076 932 EUR | 40 % |

2012 | 1 346 166 EUR | 50 % |

2013 | 1 615 399 EUR | 60 % |

2014 | 1 884 632 EUR | 70 % |

2015 | 2 153 865 EUR | 80 % |

2016 | 2 423 098 EUR | 90 % |

od 2017 naprej | 2 692 331 EUR | 100 % |

Skupni odhodki: 1 + 2 |

Proračunsko leto | Skupaj |

2008 | 277 123 823 EUR |

2009 | 277 258 439 EUR |

2010 | 277 393 056 EUR |

2011 | 277 527 672 EUR |

2012 | 277 796 906 EUR |

2013 | 278 066 139 EUR |

2014 | 278 335 372 EUR |

2015 | 278 604 605 EUR |

2016 | 278 873 838 EUR |

od 2017 naprej | 279 143 071 EUR |

[1] UL L 291, 19.11.1979, str. 174. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 1050/2001 (UL L 148, 1.6.2001, str. 1).

[2] UL C..., …, str. .…

[3] UL C..., …, str. .…

[4] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 552/2007 (UL L 131, 23.5.2007, str. 10).

[5] UL L 161, 30.4.2004, str. 48.

[6] 2006 ECR I-7285.