SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Akcijski načrt za zmanjšanje naključnega ulova morskih ptic v ribolovno orodje /* COM/2012/0665 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU IN SVETU Akcijski načrt za zmanjšanje
naključnega ulova morskih ptic v ribolovno orodje 1. UVOD Pri ribolovu so interakcije z morskimi pticami
pogoste in zelo razširjene, zaradi česar je naključna umrljivost morskih
ptic tako visoka, da resno ogroža številne populacije morskih ptic in škodljivo
vpliva na produktivnost in donosnost ribolova. Trenutno so ukrepi
upravljanja za varstvo morskih ptic zajeti v različni ribiški in okoljski
zakonodaji ter v številnih mednarodnih konvencijah in sporazumih. Vendar pa so
bili ti ukrepi z izjemo posameznih primerov v zunanjih vodah v veliki meri
neuspešni pri zmanjšanju prilova morskih ptic. Akcijski načrt iz tega sporočila
(EU-PoA) si prizadeva zagotoviti okvir upravljanja za zmanjšanje prilova
morskih ptic na najnižjo možno raven, ki je v praksi še izvedljiva. To je v
skladu s cilji prenovljene skupne ribiške politike (SRP), da se usmerimo v
upravljanje ekosistemov, ki bo pokrivalo vse dele ekosistema, vključno z
morskimi pticami. Prav tako je v skladu z okvirom Mednarodnega akcijskega
načrta (IPOA) za zmanjšanje naključnega ulova morskih ptic pri
ribolovu s parangalom[1],
ki ga je Odbor za ribištvo (COFI) Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo
(FAO) sprejel leta 1999. 2. Prilov in zmanjšanje prilova Mnenje ICES iz leta 2008[2] (posodobljeno leta 2009 in leta
2010[3]) navaja, da so podatki o
razširjenosti vrst morskih ptic, dovzetnosti za ogroženost, splošnem stanju
ohranjenosti in stopnji naključnega ulova pomanjkljivi. Zaradi tega je
težko oceniti vpliv, ki ga ima ribolov na te vrste, odraža pa pomanjkanje
sistematičnega spremljanja in poročanja o prilovu morskih ptic.
Vendar pa podatki, ki so na voljo, kažejo na precejšno umrljivost morskih ptic
na številnih ribolovnih območjih EU. Nedavne ocene3 kažejo, da
znaša prilov ribiškega ladjevja EU okoli 200 000 morskih ptic letno v
vodah EU, medtem ko organizacija BirdLife International[4] v poročilu ocenjuje, da
prilov morskih ptic pri ribolovu s parangalom na svetovni ravni znaša vsaj
160 000 (in morda celo 320 000) morskih ptic na leto. Za vsaj 49 vrst
(25 v vodah EU in 24 v vodah zunaj EU) velja, da je njihova ohranitev ogrožena
na globalni ravni ali na ravni lokalne populacije. Podatki kažejo tudi, da so
parangali[5]
in mirujoče mreže[6]
orodja z največjim prilovom morskih ptic, prav tako pa obstajajo
poročila o naključnem ulovu pri ribolovu z vlečnimi mrežami[7] in zapornimi plavaricami[8]. 2.1. Parangali ICES poroča, da je vsaj 20 vrst morskih ptic v interakciji z
ribolovom s parangalom v vodah EU, zlasti v Sredozemlju pri pelagičnem in
pridnenem ribolovu s parangalom, v severovzhodnem Atlantiku (Gran Sol) pa pri
pridnenem ribolovu s parangalom, čeprav ICES3 poroča o
prilovu morskih ptic na skoraj vseh območjih ribolova s parangalom v EU.
Pri štirih vrstah je ohranitveno stanje resno, pogostost ujetja v parangale pa
glede na velikost populacije zmerna do visoka. Balearski viharnik je po
klasifikaciji IUCN skrajno ogrožen, kar pomeni, da je nevarnost za njegovo
izumrtje v divjini zelo velika. Tri druge ptice (črni viharnik,
sredozemski viharnik in progastokljuni galeb) so klasificirane kot potencialno
ogrožene, kar pomeni, da se populacija na svetovni ravni zmerno hitro manjša. Poleg teh vrst jih direktiva o pticah[9] navaja še pet, katerih ohranitveno
stanje je neugodno in so zaradi zmanjšanja lokalne populacije potrebni „posebni
ukrepi za ohranitev“. To so rumenokljuni
viharnik in črnoglavi galeb v Sredozemskem morju ter triprsti galeb,
črna njorka in atlantski viharnik v severovzhodnem Atlantiku[10]. Za vse te vrste obstajajo
poročila o visokih stopnjah prilova2,10. Za nekatere druge vrste – rumenonogi galeb v
Sredozemlju ter ledeni viharnik, veliki viharnik in navadni strmoglavec v
severovzhodnem Atlantiku – je stopnja naključnega ulova visoka in ICES
poroča, da so velike količine, ki se ujamejo pri ribolovu s
parangalom, zaskrbljujoče, čeprav so populacije teh vrst relativno
stabilne2,3. 2.2. Mirujoče mreže Mirujoče mreže, ki vključujejo
zabodne mreže, zapletne mreže in trislojne mreže, se v vodah EU veliko
uporabljajo. Ribolov z mirujočimi mrežami je ponavadi sezonski in veliko
različnih vrst morskih ptic pride v stik z njimi, vendar se v mreže
najpogosteje ujemajo obalne vrste, ki se krmijo na morskem dnu ali se
potapljajo v plitvinah in tako sledijo plenu v vodnem stebru. Veliko ribolovnih
območij v Baltskem in Severnem morju je pomembnih območij
prehranjevanja, počivanja, goljenja in prezimovanja za morske ptice, ki so
tam prisotne samo v obdobju, ko se ne parijo (zimski čas). To pomeni, da
je vpliv naključnega ulova na populacije morskih ptic neposredno odvisen
od časovnega prekrivanja ribolova z mirujočimi mrežami s prisotnostjo
navedenih vrst. Informacije, ki so na voljo o naključnem
ulovu morskih ptic v mirujoče mreže, niso dovolj popolne za celovito
razumevanje razsežnosti vpliva na populacije morskih ptic na ravni EU. Nedavni
pregled[11]
prilova morskih ptic v Baltskem morju in (pretežno vzhodnem) Severnem morju je
skupni letni prilov (ki ga v glavnem sestavljajo slapniki, ponirki, morske race,
race potapljavke, njorke in kormorani) ocenil med 90 000 in 200 000 ptic, ki v
tej regiji vsako leto umrejo zaradi ribolova z mirujočimi mrežami.
Številne ogrožene vrste so v tej regiji redke in so zaščitene z mednarodno
zakonodajo. IUCN pisano raco uvršča med ranljive vrste, uvrščena pa
je tudi v Prilogo I k direktivi EU o pticah, skupaj z rdečegrlim
slapnikom, polarnim slapnikom, zlatouhim ponirkom in malim žagarjem. Številne
druge ptice so navedene v direktivi o pticah, BirdLife pa jih ocenjuje za „evropske
ogrožene vrste“10. Na drugih območjih zunaj Baltskega in
Severnega morja je več območij ribolova s statičnimi mrežami, za
katera je bilo sporočeno, da umrljivost ptic predstavlja problem. V
severozahodni Španiji je bila na podobmočju ICES IX opažena visoka
umrljivost vranjka in iberske lumne3, medtem ko informacije, ki so
na voljo, kažejo, da mirujoče mreže v Sredozemlju ogrožajo podvrsto
vranjka in nekatere vrste viharnikov3. 2.3. Ostala orodja Za orodja, kot so vlečne mreže in zaporne
plavarice, je zabeleženih malo zanesljivih ocen glede obsega prilova v vodah
EU. Ena študija vsebuje oceno, da je bilo pri ribolovu s pelagičnimi
vlečnimi mrežami v vodah ob severni in severovzhodni obali Škotske3
ujetih okoli 780 navadnih strmoglavcev, obstaja pa še nekaj posamičnih
poročil o prilovu pri ribolovu z vlečnimi mrežami. Pojavljajo se podatki, da je pri ribolovu z
zapornimi plavaricami lahko velik prilov vrst, kot so viharniki. Anketa z
vprašalnikom, ki je bila izvedena v letih 2008/2009 v portugalskih
pristaniščih, je pokazala, da je bil delež prilova balearskega viharnika
najvišji pri zapornih plavaricah (45 %) glede na ostale vrste orodja,
vključno s parangali in mirujočimi mrežami na tem območju3.
2.4. Prilov v vodah zunaj EU V zunanjih vodah so parangali in vlečne
mreže odgovorni za največjo količino naključnih ulovov morskih
ptic, zaradi česar obstaja splošna zaskrbljenost glede dolgoročnega
ekološkega vpliva na populacije. Trenutno se ocenjuje, da izmed 61 vrst, ki
prihajajo v stik z ribolovom, skoraj polovici grozi izumrtje, vključno s
17 vrstami albatrosov na svetovni ravni; po ocenah naj bi bilo letno ubitih
100 000 albatrosov4. Podobno je ogroženih še 7 vrst viharnikov,
navedenih v Sporazumu o ohranjanju albatrosov in viharnikov (ACAP)[12]. Svetla izjema je Antarktika, kjer je obsežna
ocena problema, ki jo letno izvede CCAMLR[13],
pokazala, da se je prilov po uvedbi ukrepov zmanjšal za več kot 99 %. Na ostalih območjih ribolova s parangalom
kaže, da je kljub zaznanim izboljšanjem in znatnemu zmanjšanju primerov
nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova prilov na nekaterih
območjih ribolova s parangalom še vedno na netrajnostni stopnji. Nedavna priporočila ICCAT[14] in IOTC[15], ki razširjajo obstoječe
ukrepe za zmanjšanje prilova pri ribolovu na tuna s parangalom, so dobrodošla
in bi jih bilo treba razširiti na ostale regionalne organizacije za upravljanje
ribištva (RFMO). Pri ribolovu z vlečnimi mrežami je vedno
več poročil o umrljivosti morskih ptic tako na južni kot severni
polobli. Tako na primer podatki, zbrani pri južnoafriškem ladjevju za ribolov
osliča v letih 2004–2005, kažejo na letni prilov morskih ptic v višini
okoli 18 000 ptic3. Za obseg prilova morskih ptic pri uporabi
drugih orodij, npr. zapornih plavaric, za zunanje vode niso znani nobeni
podatki. 2.5. Ukrepi za zmanjšanje prilova Razvitih je bilo
več ukrepov za zmanjšanje prilova. Nekateri so se izkazali za zelo
učinkovite pri zmanjšanju prilova morskih ptic. Ukrepe lahko razdelimo na
posebne ukrepe za posamezni način ribolova in na ukrepe s široko
uporabnostjo pri ribolovu z različnimi ribolovnimi orodji. Večina
ukrepov je bilo razvitih za zmanjšanje prilova pri ribolovu s parangalom.
Razdelimo jih lahko na štiri glavne kategorije: (1)
Izogibanje ribolovu na območjih in/ali v
času, ko so interakcije z morskimi pticami najverjetnejše in najbolj
intenzivne (nastavljanje ponoči, območne in sezonske prekinitve). (2)
Omejitev dostopa ptic do trnkov z vabami (obtežene
vrvice in nastavljanje s strani). (3)
Odvračanje ptic od trnkov z vabo (plapolajoče
vrvi za odganjanje ptic in zvočna odganjala). (4)
Zmanjšanje privlačnosti ali vidljivosti trnkov
z vabo (odmetavanje drobovine in umetne vabe). Raziskava[16]
je pokazala, da uporaba teh ukrepov pri ribolovu s parangalom prinaša koristi
zaradi zmanjšanja neposrednih stroškov, saj ptice pojejo manj vab, škoda, ki jo
ptice povzročijo s plenjenjem ulova, se zmanjša, morske ptice pa
poškodujejo tudi manj orodja. Prav tako so koristi tudi pri posrednih stroških,
saj je izpad ulova, do katerega bi prišlo zaradi ptic, ki se ujamejo na trnke,
manjši in tako donos večji. Na področju ribolova z mirujočimi
mrežami je bilo preizkušenih manj ukrepov za zmanjšanje prilova. Predlagani in
preizkušeni sta bili dve metodi za opozarjanje morskih ptic na prisotnost
mirujočih mrež, da bi se ptice tako izognile trčenju[17]. Ena metoda je povečanje
vidljivosti mreže (vizualna opozorila), druga pa pritrjevanje zvočnih
odganjal (piskala) na mreže. Stikom ptic z mirujočimi mrežami se lahko
izognemo tudi tako, da mreže namestimo globlje od globine, do katere se morske
ptice potapljajo. Nobena od metod se ne uporablja veliko. Pri ribolovu z vlečnimi mrežami so se za
učinkovite pri zmanjšanju interakcij ptic z mrežami in njihove umrljivosti
izkazale plapolajoče vrvice, ki so bile za ta namen prilagojene po vzoru
ribolova s parangalom, ter upravljanje odmetavanja drobovine med odmetavanjem
in izvleko mreže. Zmanjšanje zapletanja v vlečne mreže je težje, a CCAMLR
je pokazal, da se lahko umrljivost morskih ptic zaradi zapletanja v mreže skoraj
izniči s preprostimi ukrepi, kot je povezovanje mreže[18]. 2.6. Okvir politike 2.6.1. SRP EU-PoA je skladen s splošnim ciljem SRP[19], ki kaže na potrebo po
zmanjšanju vpliva ribiških dejavnosti na morske ekosisteme (tudi na morske
ptice) na najnižjo možno raven ter postopnem izvajanju na ekosistemih
temelječega pristopa v okviru upravljanja ribištva. V okviru
potekajoče reforme SRP[20]
je Komisija to zavezo ponovno poudarila, cilj pa namerava doseči z
različnimi elementi svežnja reform: ·
Nov regionalni pristop k tehničnim ukrepom, s
čimer bodo ukrepi za zmanjšanje prilova lahko po meri posameznemu
ribolovnemu območju. Za razvoj tega pristopa bo potreben čas,
končna vsebina pa bo odvisna od izida reforme; kljub temu bi morali tak
pristop vzpostaviti do leta 2016. Kjer je primerno in nujno, se lahko medtem
preverjeni ukrepi za zmanjšanje prilova, ki so že na voljo, vključijo v
večletne načrte upravljanja. ·
Novi večletni program EU za zbiranje podatkov
(DCMAP) naj bi bil uveden leta 2014. Trenutno se razpravlja, ali naj se
vključi tudi spremljanje ostalih delov ekosistema, vključno z
morskimi pticami. Treba je še vključiti prispevek strokovnjakov in oceno
stroškov takšne razširitve veljavnega okvira za zbiranje podatkov. Kljub temu
pa sta sistematično zbiranje in sporočanje podatkov o prilovu morskih
ptic ključnega pomena za odpravo prilova morskih ptic. ·
Finančna podpora za nove ukrepe iz sedanjega
Evropskega sklada za ribištvo (ESR) in novega Evropskega sklada za pomorstvo in
ribištvo (ESPR)[21].
Novi ESPR naj bi bil uveden leta 2014 in bi zagotovil pomoč za razvoj in
uporabo ukrepov za zmanjšanje prilova, pilotne projekte in testiranje
alternativnih tehnologij spremljanja, kot so sistemi televizije zaprtega kroga
(CCTV). ·
Zaveza Komisije iz nedavnega Sporočila o
zunanji razsežnosti skupne ribiške politike[22],
da bo v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva delovala bolj
proaktivno in poskušala odpraviti sedanje stanje slabe usklajenosti z ukrepi za
ohranjanje in upravljanje. 2.6.2. Okoljska zakonodaja EU-PoA je deloma odvisen od okoljske
zakonodaje EU, zlasti direktiv o pticah9 in habitatih[23] ter okvirne direktive o morski
strategiji[24].
Polno izvajanje navedenih direktiv je del odziva EU na njeno zavezo v okviru
Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti[25]
in podkrepljeno z zavezo voditeljev držav in vlad EU, „da se do leta 2010 [v
EU] zaustavi izguba biološke raznovrstnosti“; ta zaveza je ponovljena tudi v
strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020[26]. Glavni ukrep iz direktive o pticah je
vzpostavitev splošnega sistema varovanja vseh prosto živečih ptic s
prepovedjo različnih dejanj, med katerimi je za ribištvo najpomembnejša
prepoved namernega ubitja ali ujetja na kakršen koli način[27]. Direktivi o pticah in
habitatih vzpostavljata tudi omrežje varstvenih območij Natura 2000, ki
zajema območja, vzpostavljena z obema direktivama – posebna območja
varstva iz direktive o pticah in posebna ohranitvena območja iz direktive
o habitatih. Do februarja 2011 je bilo v morskih okoljih v okviru direktive o
pticah oblikovanih 936 posebnih območij varstva, ki pokrivajo 122 000 km².
Cilj okvirne direktive o morski strategiji je
uskladiti različne politike in spodbujati vključitev okoljskih
vprašanj v ostale politike, kot je SRP. V okvirni direktivi o morski strategiji
velja varovanje morskih ptic za zahtevo, ki bo prispevala k doseganju dobrega
okoljskega stanja. Izvajanje Direktive je pravna zahteva v okviru PDEU in v
skladu z Direktivo se implicitno zahtevajo posebni ukrepi za varovanje morskih
ptic. V okvirni direktivi o morski strategiji in EU-PoA je vprašanje prilova
morskih ptic zajeto tudi v konvencije o regionalnih morjih v zvezi z morskim
okoljem, zlasti Konvencijo o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika[28], Konvencijo o varstvu morskega
okolja območja Baltika[29]
in Barcelonsko konvencijo[30].
2.6.2.1. Zunanja politika Regionalne organizacije za upravljanje
ribištva ostajajo v zunanjih vodah ključne za ohranjanje in upravljanje
morskih ptic, saj so v okviru Sporazuma ZN o staležih rib (UNFSA)[31] dobile nedvoumno odgovornost
za zmanjšanje prilova na svojih ribolovnih območjih. Do sedaj je
večina regionalnih organizacij za upravljanje ribištva sprejela nekatere
ukrepe za preprečevanje smrtnosti rib pri ribolovu s parangalom. EU mora
kot pogodbenica velikega števila regionalnih organizacij za upravljanje
ribištva te ukrepe izvajati. EU je sprejela tudi več zavez glede
načel trajnostnega razvoja in drugih zavez, ki so zlasti povezane z
upravljanjem skupnih oceanskih virov, vključno z vrstami, katerih
ohranitev je ogrožena in so pomembne za EU-PoA. Te vključujejo: –
Konvencijo Združenih narodov o pomorskem
mednarodnem pravu (UNCLOS)[32],
–
Konvencijo Združenih narodov o biološki
raznovrstnosti (CBD)[33],
–
Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prosto
živečih živali (znano tudi pod imenom CMS ali Bonska konvencija)[34]. V Bonsko konvencijo je vključen tudi
Sporazum o ohranjanju albatrosov in viharnikov (ACAP)[35]. Gre za pravno zavezujočo
mednarodno pogodbo, katere cilj je z odpravo nevarnosti na kopnem in morju
doseči in ohraniti ugodno ohranitveno stanje albatrosov in viharnikov; za
to skupino vrst naj bi prilov predstavljal največjo nevarnost. 3. EU-PoA Cilj EU-PoA je minimalizirati in,
kjer je mogoče, odpraviti naključni ulov morskih ptic, pri čemer
so prednostni ukrepi usmerjeni na posamezne ptice, ki pripadajo vsaj 49
populacijam ptic, ki jih ogrožajo plovila EU, ki lovijo v vodah EU in zunaj
njih, ter plovila držav nečlanic EU, ki lovijo v vodah EU. Za ostale
morske ptice, katerih populacije so stabilne, vendar je prilov na stopnjah, ki
vzbuja zaskrbljenost, bi bilo treba kot prvi korak k odpravi prilova
doseči njegovo zmanjšanje. Dodatni posebni cilji so: (1)
Odkriti in odpraviti pomanjkljivosti in
nedoslednosti pri veljavnih ukrepih upravljanja tako v vodah EU kot zunaj njih. (2)
Povezati in zbrati podatke, ki so bistvenega pomena
za ugotovitev obsega prilova morskih ptic in grožnje, ki jo ta prilov
predstavlja, zlasti za populacije vrst, katerih ohranitev je ogrožena. (3)
Minimalizirati prilov vrst morskih ptic, katerih
ohranitev je ogrožena, na raven, ki z izvajanjem primernih ukrepov za
zmanjšanje prilova odpravlja ogroženost populacij navedenih vrst. (4)
Obravnavati dejstvo, da ribiči prilova morskih
ptic ne dojemajo kot problem, ter pomanjkanje pobud, ki bi ribiče
spodbudile k sprejemanju ukrepov za zmanjšanje prilova. (5)
Odpraviti težave z obstoječimi ukrepi za
zmanjšanje prilova pri ribolovu s parangalom in obravnavati odsotnost
učinkovitih ukrepov za zmanjšanje prilova za ostala ribolovna orodja,
zlasti mirujoče mreže. 3.1. Obseg in struktura EU-PoA bo uporabljal
pristop prilagodljivega upravljanja in priporočal ukrepe na območjih
in pri vrstah ribolova, pri katerih prihaja do naključnega ulova morskih
ptic. EU-PoA predstavlja okvir za razvoj jasne in popolne slike obsega naključnega
ulova morskih ptic v ribištvu EU in določa ukrepe, ki so potrebni za
uvedbo ukrepov za zmanjšanje prilova in ukrepov upravljanja, s katerimi bo
vzpostavljen skladen in učinkovit pristop k zmanjšanju problema. EU-PoA pokriva vsa plovila EU, ki opravljajo
dejavnosti v vodah Unije, in plovila, ki plujejo pod zastavo države EU v
zunanjih vodah. V vodah EU bo ukrepe v okviru EU-PoA podprlo pospešeno
izvajanje ukrepov za upravljanje ribištva na posebnih območjih varstva iz
direktive o pticah (člen 4). Države članice se bo spodbujalo k
sprejetju podobnih ukrepov znotraj omrežja pomembnih območij za ptice
(Important Bird Areas – IBA)[36].
Dokazljiva uporaba pticam prijaznih orodij bi moral biti pogoj za dostop do
ribolovnih možnosti na območjih, na katerih so morske ptice značilnost
in kjer prilov ogroža njihovo ugodno ohranitveno stanje. Da se zagotovi
skladen pristop med notranjo in zunanjo ribiško politiko EU za morske ptice, bo
Unija zadevne mednarodne organe spodbujala k okrepitvi navedenih ukrepov s
spodbujanjem ribičev, da te ukrepe sprejmejo, vključevanjem
spremljanja prilova morskih ptic v programe opazovanja (kjer to še ni bilo
doseženo) in razširjanjem najboljših praks na ladjevja držav nečlanic.
Pomembno vlogo pri tej nalogi ima tudi regionalni svetovalni svet za ribolov v
oddaljenih vodah (LDRAC). 3.2. Opredelitev problema Eden izmed največjih izzivov izvajanja
EU-PoA je opredeliti obstoj problema naključnega prilova morskih ptic.
Najzanesljivejši vir za opredelitev vrst ribolova, kjer so ukrepi nujni, so
informacije iz seznama IUCN in poročanje v okviru direktive o pticah,
vendar so te informacije omejene. Ne omogočajo namreč natančne
in realistične ocene populacij morskih ptic in vpliva prilova na te
populacije. Zato je v večini vrst ribolova težko opredeliti jasne cilje
upravljanja. Mednarodni akcijski načrt FAO za morske
ptice1 ne opredeljuje, kaj na splošno predstavlja „problem“ prilova,
ampak predlaga oceno na podlagi naslednjih dejavnikov: (a)
razsežnosti prilova morskih ptic (stopnja ali
število); (b)
vrst, ki se naključno ulovijo, in njihovega
ohranitvenega stanja; (c)
prostorskega ali časovnega prekrivanja
ribolovnega napora s prisotnostjo morskih ptic in (d)
populacijskih trendov morskih ptic, na katere je
vpliv prilova verjeten. Ocena bi morala temeljiti na vseh dostopnih
podatkih, med drugim na podatkih o prilovu, ki jih zberejo opazovalci na morju,
podatkih o morskih pticah in ostalih posamičnih informacijah, ki bi lahko
bile prvi znak za obstoj splošnejšega problema. Programi opazovanja so najboljši
vir podatkov, vendar oblikovanje posebnih programov za prilov morskih ptic za
ribištvo EU ni realistično, razen morda na tistih območjih ribolova v
zunanjih vodah, kjer je to že obvezno. Zato je treba oblikovati drugačne
pristope in merila, ki se bodo uporabila za opredelitev, kaj predstavlja
„problem“. Komisija bo kot ukrep v okviru EU-PoA od zadevnega znanstvenega
organa zahtevala, da posodobi obstoječe informacije ter oblikuje merila in
razišče, ali bi se lahko biološki kazalniki (npr. PBR[37] ali BPUE[38]) uporabili za opredelitev
problema in določitev ciljev upravljanja. 3.3. Raziskave, usposabljanje,
izobraževanje in ozaveščanje V tehničnih
smernicah o najboljših praksah[39]
FAO poudarja, da imajo v vsakem akcijskem načrtu raziskave, zlasti na
področju razvoja ukrepov za zmanjšanje prilova, poseben pomen. Takšne
raziskave bi morale v sodelovanju z ribiško industrijo, znanstveniki,
nevladnimi organizacijami na področju okolja in upravljavci virov
spodbujati inovacije. Temeljiti morajo na trdni znanstveni podlagi, hkrati pa
upoštevati, kako najučinkoviteje rezultate spremeniti v ukrepe za
zmanjšanje prilova. FAO poudarja tudi potrebo po oblikovanju
programov izobraževanja in usposabljanja, da se med ribiči, ribiškimi
organizacijami in ostalimi ustreznimi skupinami poveča zavest o potrebi po
reševanju problema prilova morskih ptic. Na ravni EU imajo regionalni
svetovalni sveti (RAC) ključno vlogo pri razvoju teh programov, EU pa bo
na mednarodni ravni podpirala oblikovanje in utrjevanje pomoči in izobraževalnih
programov za ribiče na najpomembnejših območjih prilova morskih ptic.
Ukrepi raziskav, usposabljanja, izobraževanja in ozaveščanja so sestavni
del EU-PoA. 3.4. Ukrepi v okviru EU-PoA Priloga I navaja seznam ukrepov v okviru
akcijskega načrta glede na določene cilje, odgovorne strani za
posamezni ukrep ter pričakovani časovni okvir za njihovo
dokončanje. 3.5. Poročanje in vrednotenje V okviru EU-PoA naj bi države članice
Komisiji vsaki dve leti poročale o ravni prilova morskih ptic glede na
vrsto ribolova in orodje, izvajanju ukrepov za zmanjšanje prilova in
učinkovitosti takšnih ukrepov. Komisija bo skupaj z zadevnim znanstvenim
organom razvila standardno obliko poročanja, da bo državam članicam
olajšala delo pri predložitvi informacij Komisiji; ta oblika poročanja se
bo lahko uporabila tudi, da se širši javnosti omogoči dostop do podatkov. Na podlagi teh poročil bo Komisija po
drugem takšnem poročilu opravila vmesno oceno EU-PoA in na podlagi
pridobljenih informacij oblikovala sporočilo Parlamentu in Svetu o izvajanju
načrta. Za svoj prispevek k poročilu bo po
potrebi zaprošen zadevni znanstveni organ. Zlasti ICES bo pozvan, da predloži
ocene o populaciji in prilovu vrst, ki vzbujajo zaskrbljenost. Takšne podatke o
populaciji delovna skupina ICES o ekologiji morskih ptic (WGSE) redno
pregleduje. Tako bi dobili referenčno vrednost populacije za primerjavo s
stopnjami prilova, kar bi omogočilo oceno razsežnosti problema glede na
vrsto morskih ptic in vrsto ribolova. Komisija bi po četrtem poročilu o
izvajanju (čez osem let) izvedla celostno revizijo in oceno EU-PoA in v
skladu s tem EU-PoA ustrezno posodobila. Revizija bi bila časovno
usklajena z obveznostjo iz okvirne direktive o morski strategiji za dosego
dobrega okoljskega stanja morskih ekosistemov do leta 2020. V skladu s členom 12 direktive o pticah
države članice vsaka tri leta Komisiji predložijo poročilo o
izvajanju nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi Direktive. Po potrebi
lahko države članice ta poročila uporabijo tudi kot vir podatkov
(npr. ocene populacij morskih ptic) za uporabo pri oceni učinkovitosti
akcijskega načrta. 4. SKLEPNA UGOTOVITEV EU-PoA vključuje raznolike elemente,
vključno z priporočenimi ukrepi, okrepitvijo obstoječih
določb in vključitvijo nekaterih elementov v prihodnje uredbe.
Nekateri od teh ukrepov se lahko izvajajo na ravni Unije, pri drugih pa je
potrebno ukrepanje na ravni držav članic ali pa jih morajo potrditi
regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Poleg tega EU-PoA predvideva
tako ukrepe, ki se lahko začnejo izvajati takoj, kot tudi tiste, za katere
je potrebna bolj dolgoročna zaveza na podlagi dokazov, ki so na voljo, in
znanstvenih mnenj. Časovni okvir izvajanja EU-PoA bo zato odvisen od
prispevkov vseh sodelujočih akterjev. Komisija EU-PoA predstavlja Svetu in
Parlamentu ter ju spodbija, naj ga v celoti podpreta. Priloga I
Seznam ukrepov v okviru EU-PoA Posebni cilj 1: Odkriti in odpraviti pomanjkljivosti in nedoslednosti pri obstoječih ukrepih upravljanja tako v vodah EU kot zunaj njih. Ukrep || Odgovorna stran || Časovni okvir Oblikovanje meril za opredelitev problema prilova morskih ptic. || KOM v povezavi z znanstvenimi organi || prvo četrtletje 2013 Določitev napredka posebnih območij varstva (SPA), tudi z uporabo pomembnih območij za ptice za identifikacijo kandidatov za SPA. || DČ, KOM || neprekinjeno Napredek na področju razvoja in izvajanja ukrepov za upravljanje ribištva za varovanje ptic na posebnih območjih varstva iz direktive o pticah, v drugih zaščitenih morskih območjih, vključno s tistimi v čezmorskih državah in ozemljih ter na pomembnih območjih za ptice, ter po potrebi razširitev ukrepov na ostala morja. || DČ, KOM || neprekinjeno Pregled veljavnih ukrepov spremljanja in zmanjšanja prilova za varovanje morskih ptic v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva ter ocena stopnje usklajenosti z veljavnimi ukrepi. || DČ, KOM, RFMO, LDRAC || neprekinjeno Tako z neposrednimi pozivi kot prek FAO spodbujati regionalne organizacije za upravljanje ribištva, da razvijejo lastne nacionalne/regionalne akcijske načrte, ki bodo skladni s tehničnimi smernicami FAO o najboljših praksah. || KOM, RFMO || neprekinjeno V največji možni meri zagotoviti, da ukrepe za zmanjšanje prilova, ki jih plovila EU uporabljajo v zunanjih vodah, uporabljajo tudi plovila države zastave, ki ni članica EU, vendar so v lastništvu ali pod nadzorom lastnikov ali izvajalcev s sedežem v državi članici. || KOM, DČ, RFMO, LDRAC || neprekinjeno V sporazumu med obalnimi državami za plovila držav nečlanic, ki izvajajo dejavnosti v vodah EU, predlagati posebna priporočila, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje prilova in poročajo o prilovu morskih ptic. || KOM || najpozneje do konca leta 2013 Posebni cilj 2: Zbiranje podatkov, ki so bistvenega pomena za ugotovitev obsega prilova morskih ptic, zlasti za vrste ribolova/območja v vodah EU in zunaj njih, za katere so informacije omejene, posamične in/ali niso na voljo. Ukrep || Odgovorna stran || Časovni okvir Pregled podatkov o prilovu, ki so na voljo, potrditev virov informacij in določitev vrst ribolova, pri katerem so potrebni nadaljnji ukrepi s podrobnejšimi preiskavami. || DČ, KOM v povezavi z znanstvenimi organi || najpozneje do konca leta 2013 Sprejetje previdnostnega pristopa, kadar so informacije o prilovu morskih ptic pomanjkljive ali nezanesljive, in obsežnejše spremljanje ribolova iz te kategorije (kratkoročni cilj je najmanj 10-odstotna pokritost z opazovalci). || DČ || po začetni oceni Zagotoviti, da opazovalci, ki so sistematično razvrščeni na plovila, ki opravljajo dejavnosti v zunanjih vodah, pravilno beležijo prilov morskih ptic. || DČ, RFMO || neprekinjeno Zagotoviti, da se podatki opazovalcev sistematično predložijo sekretariatu zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva in Komisiji, da se olajša analiza podatkov programa opazovanja. || DČ, RFMO, KOM || neprekinjeno Določiti standardno obliko poročanja za evidentiranje prilova morskih ptic na prostovoljni podlagi in vzdrževati bazo podatkov o prilovu morskih ptic v ribištvu EU na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice. || KOM v povezavi z ICES || konec leta 2012 Preučiti izvedljivost vključitve spremljanja morskih ptic v novi okvir za zbiranje podatkov. || KOM || začetek leta 2014 Posebni cilj 3: Izvajanje ukrepov za zmanjšanje prilova tam, kjer informacije kažejo na prilov morskih ptic. || Odgovorna stran || Časovni okvir Izvajanje dokazanih ukrepov za zmanjšanje prilova pri ribolovu s parangalom na območju Gran Sol, v Sredozemlju in v vodah zunaj EU (kjer to še ni obvezno). Pri tej vrsti ribolova bi bilo treba uporabiti vsaj dva izmed naslednjih ukrepov za zmanjšanje prilova: – nastavljanje ponoči z minimalno osvetlitvijo krova, – vrvi za odganjanje ptic (plašilne vrvi), – obteževanje vrvi. Ukrepi za zmanjšanje prilova bi morali biti skladni z minimalnimi tehničnimi standardi iz smernic organizacije BirdLife ter Sporazuma o ohranjanju albatrosov in viharnikov[40]. || KOM, DČ, RFMO || najpozneje do konca leta 2013 Spodbujati sprejetje ukrepov za zmanjšanje prilova na mednarodni ravni, kjer je to potrebno in se takšni ukrepi še ne uporabljajo. || KOM || neprekinjeno Ocena in izvajanje ukrepov za zmanjšanje prilova, ki se za mirujoče mreže uporabljajo za ribolov v Baltiku, vzhodnem Severnem morju in zahodnih vodah, kjer je naključni ulov morskih ptic dobro dokumentiran. || DČ || najpozneje do konca leta 2013 Priporočilo, da vsa plovila na krovu izvajajo upravljanje odmetavanja drobovine/zavržkov v skladu s smernicami o najboljših praksah[41]. || DČ || najpozneje do konca leta 2013 Na podlagi revizije regionalnih organizacij za upravljanje ribištva predstaviti predloge za dodatne ukrepe za zmanjšanje prilova in boljše spremljanje v teh organizacijah. || KOM, DČ, RFMO, LDRAC || neprekinjeno Predlagati vključitev relevantnih ukrepov za zmanjšanje prilova v uredbo o tehničnih ukrepih, ki se razvija v okviru reforme SRP, ter zagotoviti vključitev posebnih ukrepov v večletne načrte, kar mora biti po potrebi in glede na nujnost prednostna naloga. || KOM || od leta 2016 dalje, po sprejetju nove uredbe o tehničnih ukrepih in razvoju večletnih načrtov Spodbuditi države članice k prenosu EU-PoA v nacionalno zakonodajo. || KOM, DČ || najpozneje do konca leta 2013 Zagotoviti zadostne vire in zlasti podpirati financiranje iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR) in novega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) za razvoj, testiranje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje prilova. || DČ || takojšnje ukrepanje za ESR, najpozneje do konca leta 2014 za ESPR Posebni cilj 4: Zagotavljanje izobraževanja in usposabljanja za ribiče o uporabi in koristih ukrepov za zmanjšanje prilova in pravilni identifikaciji morskih ptic za namene poročanja. Ukrep || Odgovorna stran || Časovni okvir Organizacija delavnic za predstavitev EU-PoA zainteresiranim stranem. || KOM || prvo četrtletje leta 2013 Spodbujati sprejetje ukrepov za zmanjšanje prilova in pomoč pri razvoju izobraževalnih programov za ribiče in opazovalce ribolova, priprava in distribucija vodičev za identifikacijo ptic in ostalega primernega materiala. || DČ, NVO, RAC || neprekinjeno Zagotoviti zadostne vire in zlasti podpirati financiranje iz Evropskega sklada za ribištvo in novega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za oblikovanje ukrepov za izobraževanje in ozaveščanje. || DČ || neprekinjeno Nadaljnje zagotavljanje usposabljanja, izobraževanja in ozaveščanja za plovila, ki izvajajo dejavnosti v zunanjih vodah. || NVO, RFMO || neprekinjeno Ukrepe za ozaveščanje razširiti na ostale zainteresirane strani in širšo javnost. || KOM, NVO || neprekinjeno Posebni cilj 5: Spodbujati raziskave praktičnih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje prilova za vsa ribolovna orodja, ki vplivajo na morske ptice. Ukrep || Odgovorna stran || Časovni okvir Spodbujati raziskave prek programov financiranja EU (npr. 7. OP, LIFE) na področju razvoja praktičnih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje prilova, ocene učinkovitosti teh ukrepov ter ocene in izboljšanja že uporabljanih tehnologij in praks. Poudarek mora biti na razvoju ukrepov za zmanjšanje prilova pri mirujočih mrežah na kratki rok. || KOM, DČ, RAC, NVO || neprekinjeno Nadaljevanje raziskav o razvoju alternativne ribolovne opreme, da se odpravijo škodljivi vplivi ribištva na posebna območja varstva in poenostavi dostop do ribolovnih možnosti. || DČ, RAC, NVO, || neprekinjeno Če bo spremljanje prilova morskih ptic vključeno v večletni program EU za zbiranje podatkov 2014–2020, oceniti, kako se lahko za spremljanje prilova morskih ptic uporabijo nove elektronske tehnologije za spremljanje, in po potrebi zagotoviti njihovo uporabo. || DČ, RAC, NVO, || 2014 Zagotoviti zadostne vire in zlasti podpirati financiranje iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR) in novega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) za spodbujanje uporabe in testiranja ukrepov za zmanjšanje prilova ter dodatno spremljanje vrst ribolova, kjer obstaja sum, da prilov predstavlja problem. || DČ || takojšnje ukrepanje za ESR, najpozneje do konca leta 2014 za ESPR Priloga II
Latinska imena navedenih vrst morskih ptic Balearski viharnik || Puffinus mauretanicus Črni viharnik || Puffinus griseus Sredozemski viharnik || Puffinus yelkouan Progastokljuni galeb || Larus audouinii Rumenokljuni viharnik || Calonectris diomedea Črnoglavi galeb || Larus melanocephalus Triprsti galeb || Rissa tridactyla Črna njorka || Cepphus grylle Atlantski viharnik || Puffinus puffinus Rumenonogi galeb || Larus michahellis Ledeni viharnik || Fulmarus glacialis Veliki viharnik || Puffinus gravis Navadni strmoglavec || Morus bassanus Slapniki || Gaviidae spp. Ponirki || Podicipedidae spp. Morske race || Merginae spp. Race potapljavke || Aythyinae spp. Njorke || Alcidae spp. Kormorani || Phalacrocoracidae spp. Pisana raca || Polysticta stelleri Rdečegrli slapnik || Gavia stellata Polarni slapnik || Gavia arctica Zlatouhi ponirek || Podiceps auritus Mali žagar || Mergellus albellus Iberska lumna || Uria aalge ibericus Vranjek || Phalacrocorax aristotelis Albatrosi || Diomedeidae spp. Viharniki || Procellaria in Macronectes spp. [1] FAO 1999, Mednarodni akcijski načrt za zmanjšanje
naključnega ulova morskih ptic pri ribolovu s parangalom. Rim, FAO, 1999,
str. 1–11. [2] Mnenje ICES 2008, Del 1, 1.5.1.3 Interactions between
fisheries and seabirds in EU waters. ICES 2008. Poročilo
delovne skupine o ekologiji morskih ptic (WGSE), ICES CM 2008/LRC:05; 99 str. [3] ICES 2009. Poročilo delovne skupine o ekologiji
morskih ptic (WGSE), 23.–27. marec 2009, Bruges, Belgija. ICES CM 2009/LRC:10,
91. str. ICES 2010. Poročilo
delovne skupine o ekologiji morskih ptic (WGSE), 15.–19. marec 2010, Kopenhagen,
Danska. ICES CM 2010/SSGEF:10, 77 str. [4] Anderson O.R.J., Small C.J., Croxall J.P., Dunn E.K.,
Sullivan B.J. Yates O. in Black A. 2011. Global seabird bycatch in longline
fisheries. Endangered Species Research, številka 14, str. 91–106. [5] Parangali so številne med seboj povezane ribiške vrvice,
nameščene na dnu ali plavajoče, s številnimi trnki z vabami. [6] Mirujoče mreže so mreže, ki za ribolovne dejavnosti
ne zahtevajo aktivnega gibanja. Takšne mreže so lahko sestavljene iz ene ali
več ločenih mrež, ki so sestavljene iz vrhnjih, talnih in veznih
vrvi, ter so lahko opremljene s sidrnim, plavajočim ali navigacijskim
orodjem. [7] Vlečna mreža je orodje, ki ga aktivno vleče
eno ali več ribiških plovil in je sestavljeno iz mreže iz stožčastega
ali piramidnega osrednjega dela, zaključenega z žepom ali vrečo. [8] Zaporna plavarica je obkroževalno orodje iz mrežastega
materiala, ki se na dnu stisne z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana
skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se zapre. [9] Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic. [10] http://ec.europa.eu/fisheries/documentation/studies/index_en.htm. [11] Žydelis, R., Bellebaum, J., Österblom, H., Vetemaa, M.,
Schirmeister, B., Stipniece, A., Dagys, M., van Eerden, M. in Garthe, S. 2009. Bycatch
in gillnet fisheries - An overlooked threat to waterbird populations.
Biological Conservation, 142, str. 1269–1281. [12] ACAP 2009. Ocena vrst. Dostopno na www.acap.aq/acap-species. [13] Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki. [14] Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku. [15] Komisija za tune v Indijskem oceanu. [16] http://ec.europa.eu/fisheries/documentation/studies/index_en.htm. [17] Melvin, E.F., Parrish, J.K. in Conquest, L.L. 1999. Novel
tools to reduce seabird bycatch in coastal gillnet fisheries. Cons. Biol.
13, 1386–1397. [18] Sullivan, B. J., Clark, J. Reid, K,
Reid E (2009). Development of
effective mitigation to reduce seabird mortality in the icefish
(Champsocephalus gunnar) trawl fishery in Subarea 48.3.
WG-IMAF-09-15. CCAMLR, Hobart, Avstralija. [19] UL L 358, 31.12.2002, str. 59. [20] COM(2011) 425. [21] COM(2011) 804. [22] COM(2011) 424. [23] UL L 206, 22.7.1992, str. 7–50. [24] UL L 164, 25.6.2008, str. 19–40. [25] UL L 309, 13.12.1993, str. 1. [26] COM(2011) 244. [27] Glede na zadevo Sodišča Evropske unije C-221/04,
odstavek 71. [28] http://www.ospar.org/. [29] http://www.helcom.fi/. [30] http://www.unepmap.org/index.php?module=content2&catid=001001004. [31] http://www.tuna-org.org/Documents/TRFMO2/19%20ANNEX%205.11%20ENG.pdf [32] UL L 179, 23.6.1998, str. 3–134. [33] UL L 309, 13.12.1993, str. 1. [34] http://www.cms.int/about/intro.htm. [35] https://www.acap.aq/. [36] BirdLife International (2011). Important Bird Areas
factsheets. http://www.birdlife.org. [37] PBR je meritev največjega števila živali/ptic, ki se
lahko odstranijo iz populacije (pri čemer se naravna smrtnost ne
upošteva), pa stalež še vedno lahko dosega in ohranja optimalno trajnostno
raven polulacije. [38] BPUE je prilov ptic na enoto napora. [39] FAO 2008. Report of the Expert Consultation on Best
Practice Technical Guidelines for IPOA/NPOA-Seabirds. Bergen, Norveška,
2.–5. september 2008. 46 str. [40] http://www.rspb.org.uk/ourwork/policy/marine/international/advocacy/mitigationfactsheets.aspx. [41] http://www.birdlife.org/seabirds/downloads/FS_13_Trawl_fisheries_warp_strike_final.pdf