OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Opis problema in cilji

V skladu z mednarodnim znanstvenim konsenzom je treba zvišanje svetovne temperature omejiti na 2 °C, da bi se preprečili neželeni podnebni vplivi[1]. Glede na ta cilj je Evropski svet v smislu podobnih ukrepov, ki so jih sprejele razvite države, pozval k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Iz Načrta EU za gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika[2] je razvidno, da morajo k izpolnitvi tega cilja s čim nižjimi stroški prispevati vsi sektorji in toplogredni plini, vključno s fluoriranimi toplogrednimi plini (F-plini), katerih potencial segrevanja je lahko do 23 000-krat večji od potenciala ogljikovega dioksida (CO2).

Komisija je septembra 2011 objavila poročilo[3] o izvajanju Uredbe (ES) št. 842/2006[4]. Ugotovila je, da bi lahko navedena uredba zagotovila pomembno zmanjšanje emisij, če bi se dodatno izboljšala in v celoti uporabljala. Navedla je tudi, da si je treba bolj prizadevati za dodatno zmanjšanje emisij F-plinov v EU. Če bi zagotovili nadomestitev F-plinov z varnimi alternativami, ki ne vplivajo na podnebje ali manj vplivajo nanj, bi se lahko letne emisije, izražene v ekvivalentu CO2, do leta 2030 zmanjšale za dve tretjini z razmeroma nizkimi stroški[5].

Jasno je, da se bodo z zgodnjimi ukrepi za izkoriščanje razmeroma poceni možnosti zmanjševanja emisij F-plinov preprečili potencialno višji stroški, povezani z zmanjševanjem drugih toplogrednih plinov v drugih sektorjih industrije[6]. Vendar so nekatere zainteresirane strani[7] navedle, da je v prevladujočih tržnih pogojih težko tržiti „okolju prijaznejše“ alternativne tehnologije. Na drugi strani so na Danskem, kjer veljajo strožji nacionalni predpisi glede F-plinov, novoustanovljena podjetja ter mala in srednje velika podjetja uspešno uvedla in začela tržiti nove zelene tehnologije, pri čemer so ta podjetja postala vodilna na trgu.

Glede na to so cilji tega predloga:

(1) nadomestiti Uredbo (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih, da bi se zagotovil stroškovno učinkovitejši prispevek k doseganju podnebnih ciljev EU z odvračanjem od uporabe F-plinov, ki imajo velik vpliv na podnebje, v korist energijsko učinkovitih in varnih nadomestnih možnosti ter k nadaljnjemu izboljšanju zadrževanja in ravnanja z izrabljenimi izdelki in opremo, ki vsebujejo F-pline;

(2) okrepiti trajnostno rast, spodbujati inovacije in razvijati zelene tehnologije z izboljšanjem tržnih možnosti za alternativne tehnologije in pline, ki imajo majhen vpliv na podnebje;

(3) uskladiti EU z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami na mednarodni ravni, kot so opisane v četrtem ocenjevalnem poročilu IPCC ZN, npr. glede snovi, ki jih zajema ta uredba, in izračuna njihovega potenciala globalnega segrevanja (GWP);

(4) prispevati k dosegi soglasja o mednarodnem sporazumu glede postopnega zmanjševanja fluoriranih ogljikovodikov (HFC), tj. najpomembnejše skupine F-plinov, v skladu z Montrealskim protokolom;

(5) poenostaviti in pojasniti Uredbo (ES) št. 842/2006, da bi se v skladu z zavezanostjo Komisije k boljši pravni ureditvi zmanjšalo upravno breme.

Ozadje

Glede na stroškovno učinkovit način zmanjševanja ogljika v gospodarstvu EU bi bilo treba emisije F-plinov do leta 2050 zmanjšati za 70–78 %, do leta 2030 pa za 72–73 %, pri čemer bi mejni stroški zmanjševanja emisij znašali približno 50 EUR na tono ekvivalenta CO22. F-plini trenutno skupaj predstavljajo 2 % vseh toplogrednih plinov v EU, vendar imajo veliko večji potencial segrevanja ozračja kot CO2. Uporabljajo se v različni opremi za hlajenje in klimatizacijo, v izolacijskih penah in električni opremi, v aerosolnih razpršilih, kot topila ali v protipožarnih sistemih. Emisije nastanejo zlasti med uporabo, pri kateri se sproščajo plini (na primer uporaba aerosolnih razpršil ali topil), ali zaradi uhajanja med delovanjem in odstranjevanjem izdelkov in opreme, ki vsebujejo F-pline.

Večino F-plinov je razvila industrija, da bi nadomestili snovi, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč in ki se v skladu z Montrealskim protokolom postopno opuščajo. Zaradi boljšega premoženjskega stanja in rasti prebivalstva se proda več izdelkov in opreme, ki za delovanje potrebujejo F-pline ali snovi, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč. Zato sta se od leta 1990 svetovna proizvodnja in uporaba F-plinov močno povečali, kar bo povzročilo znatne emisije v ozračje, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi. Ker imajo izdelki in oprema, ki vsebujejo F-pline, pogosto dolgo življenjsko dobo, bodo ravni emisij, ki bi jih bilo mogoče preprečiti s takojšnjim ukrepanjem, visoke tudi v naslednjih desetletjih.

Veljavna uredba o F-plinih se osredotoča zlasti na zadrževanje ter predelavo izrabljenih izdelkov in opreme, ki vsebujejo F-pline. Pričakuje se, da se bodo s sedanjimi politikami EU na področju F-plinov emisije F-plinov v EU stabilizirale, če bodo odpravljene pomanjkljivosti pri uporabi nekaterih ukrepov. Vendar je malo verjetno, da se bodo emisije zmanjšale v absolutnem smislu, če se ne bodo izvajali dodatni ukrepi.

Zdaj je sprejetih le nekaj ukrepov za preprečevanje uporabe F-plinov. Kljub temu je danes mogoče skoraj v vseh sektorjih, v katerih se uporabljajo F-plini, te pline v celoti ali delno nadomestiti z drugimi možnostmi, ki so varne in vsaj enako energijsko učinkovite. Vendar je treba pri ukrepih politike upoštevati dejstvo, da je obravnavanih več vrst izdelkov in opreme ter da so lahko tehnična izvedljivost, stroški in koristi nadomestitve F-plinov odvisni od velikosti izdelka ali opreme in kraja uporabe.

Vse večji problem emisij F-plinov dobiva mednarodno pozornost. V letih 2009, 2010, 2011 in 2012 je več pogodbenic Montrealskega protokola predložilo predloge za postopno zmanjševanje dobave in porabe fluoriranih ogljikovodikov po vsem svetu. Načrtuje se, da bo s predvidenimi ukrepi iz te uredbe doseženo postopno globalno zmanjševanje v skladu s sedanjimi predlogi v okviru Montrealskega protokola, s čimer bi se EU pripravila na prihodnje obveznosti v zvezi s tem. EU je te predloge podprla kot dopolnitev ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC)[8]. Doslej v pogajanjih ni bilo velikega napredka, ker Kitajska, Indija, Brazilija in druge države v okviru Montrealskega protokola niso želele razpravljati o tem vprašanju. Vendar je bila na nedavni konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20) izražena podpora postopnemu zmanjševanju porabe in proizvodnje fluoriranih ogljikovodikov[9].

Poleg tega je bila leta 2012 ustanovljena koalicija za podnebje in čist zrak, ki si prizadeva zmanjšati količino kratkotrajnih onesnaževal v zraku. Pridružili so se ji države G8, Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Svetovna banka in Evropska komisija. Prednostno področje ukrepanja so emisije fluoriranih ogljikovodikov[10]. Tudi Evropski parlament je večkrat pozval k sprejetju ambicioznejših ukrepov na področju F-plinov, zlasti fluoriranih ogljikovodikov[11].

Veljavna zakonodaja EU o F-plinih zajema dva glavna zakonodajna akta:

(1) Uredbo (ES) št. 842/2006, ki se osredotoča na preprečevanje uhajanja med uporabo (zadrževanje) in po koncu življenjske dobe (večinoma) nepremične opreme ter na omejeno število prepovedi uporabe F-plinov v ozko opredeljenih nišnih aplikacijah (uredba o F-plinih);

(2) Direktivo 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi omejitev uporabe F-plinov s potencialom globalnega segrevanja nad 150 v klimatskih napravah v novih motornih vozilih (direktiva o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih).

Uredbo (ES) št. 842/2006 dopolnjuje deset uredb Komisije, ki določajo obliko poročil[12], obliko oznak in dodatne zahteve glede označevanja[13], standardne zahteve za preverjanje uhajanj[14],[15], zahteve za programe usposabljanja in izdajanje spričeval[16],[17],[18],[19],[20] ter obliko uradnega obveščanja o teh programih[21].

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Pravica do ukrepanja Evropske unije na tem področju je določena s členoma 191 in 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V členu 191 je kot del okoljske politike EU izrecno naveden cilj boja proti podnebnim spremembam. Pri ukrepanju na tem področju se v celoti upošteva načelo subsidiarnosti. Podnebne spremembe so čezmejno vprašanje, v zvezi s katerim so potrebni ukrepi na ravni EU, zlasti ker ima EU skupni cilj zmanjšanja emisij.

Načrtovana stroškovno učinkovita zmanjšanja emisij so usklajena s potjo do izpolnitve ciljev iz Načrta EU za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050. Podpora novim nadomestnim možnostim bo pripomogla k ohranjanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva in zlasti podpori zelene rasti v skladu s prednostno nalogo trajnostne rasti iz strategije EU 2020[22]. Ukrepi za varovanje interesov malih in srednje velikih podjetij so sprejeti v skladu z načelom „najprej pomisli na male“[23], pri čemer je posebna pozornost namenjena vplivom na energijsko učinkovitost, da bi se zagotovila usklajenost z delom, ki ga je EU opravila za spodbujanje okoljsko primerne zasnove izdelkov[24] in energijske učinkovitosti[25]. Cilj predloga je tudi poenostavitev zakonodaje ter ohranitev čim manjšega upravnega bremena za javne organe (na ravni EU ali na nacionalni ravni) in družbe.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ter zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj

Komisija je zbrala obsežne strokovne nasvete iz številnih strokovnih študij[26], [27], [28], [29], vključno z obsežno pripravljalno študijo5 za pregled Uredbe (ES) št. 842/2006. Skupina 47 strokovnjakov iz različnih industrijskih panog, držav članic in nevladnih organizacij je bila pozvana, naj pripravi navodila in tehnično podporo za to študijo. Tudi Skupno raziskovalno središče je pripravilo makroekonomsko analizo možnih politik.

Komisija je izvedla obsežna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, vključno s trimesečnim javnim posvetovanjem na spletu, ki je potekalo od 26. septembra do 19. decembra 2011, in javno razpravo v Bruslju 13. februarja 2012. Tri četrtine od 261 zainteresiranih strani, ki so sodelovale v spletnem posvetovanju, je bilo iz industrijskega sektorja. V zvezi z najustreznejšimi pristopi politike glede neobstoja postopnega zmanjševanja fluoriranih ogljikovodikov na svetovni ravni je manj kot 2 % zainteresiranih strani odgovorilo, da dodatno ukrepanje ni potrebno. Tri najpogosteje izbrane možne politike so bile krepitev ukrepov za zadrževanje in zajemanje, prostovoljni sporazumi in količinske omejitve za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg EU (postopno zmanjševanje). Veliko sodelujočih v posvetovanju je menilo, da je ustreznih več ukrepov politike.

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki se ga je udeležilo več kot 130 zainteresirani strani, je pokazalo, da velika večina industrije podpira postopno zmanjševanje dobave F-plinov ali se strinja z njim. Tako bi se industriji zagotovila določena prožnost, če se alternativne tehnologije še ne bi štele za ustrezne. Nasprotno pa so zainteresirane strani menile, da so prepovedi glede nove opreme prestroge ali da bi bilo treba v zvezi z njimi sprejeti zapleten sklop izjem. Po mnenju komercialnih uporabnikov opreme, ki vsebuje F-pline, je bistveno, da obstoječa oprema ne postane odvečna. Nevladne organizacije in zainteresirane strani iz industrije, ki delujejo na področju alternativnih tehnologij, so menile, da so bistvene prepovedi z manjšimi izjemami. Postopno zmanjševanje so štele za dopolnitev prepovedi. Nekaj zainteresiranih strani se je želelo osredotočiti le na boljšo uporabo Uredbe. Države članice v tej fazi niso predstavile uradnih stališč, vendar so izrazile podporo postopnemu zmanjševanju. Mreža agencij za varstvo okolja[30] je priporočila kombinacijo mehanizma za postopno zmanjševanje in prepovedi za okrepitev postopnega zmanjševanja.

Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka možnih politik v smislu njihove učinkovitosti pri doseganju ciljev politike ter njihovih okoljskih, gospodarskih in družbenih učinkov na zainteresirane strani. Obravnavan je bil obsežen sklop ukrepov politike, ki dopolnjujejo obstoječe ukrepe. Končne možnosti so vključevale le ukrepe, ki so bili skladni z drugimi politikami EU in so dokazano zagotavljali znatne prihranke emisij ob nizkih stroških zmanjševanja.

Kot osnovna možnost je bila določena uporaba uredbe o F-plinih v celoti. Podrobno so bile ocenjene štiri druge možne politike:

(a) prostovoljni sporazumi;

(b) razširjeno področje uporabe ukrepov za zadrževanje in zajemanje;

(c) količinske omejitve za dobavo fluoriranih ogljikovodikov (postopno zmanjševanje);

(d) prepoved dajanja nekaterih izdelkov in opreme, ki vsebujejo F-pline, na trg EU.

Metodološka osnova ocene učinka je bila podrobna analiza izvedljivosti uvedbe varnih in energijsko učinkovitih nadomestnih možnosti v 28 glavnih sektorjih, v katerih se uporabljajo F-plini. Ker so se alternativne tehnologije upoštevale le, če so veljale za vsaj enako energijsko učinkovite kot konvencionalne tehnologije z F-plini, so bile posredne emisije, ki nastanejo pri porabi električne energije, same po sebi obravnavane že od začetka.

Obravnavani so bili učinki v različnih fazah proizvodne verige in na različnih ravneh uporabe, tj. na proizvajalce kemikalij, proizvajalce izdelkov in opreme, trgovce na debelo, industrijske uporabnike izdelkov in opreme, podjetja, ki servisirajo opremo, ter končne potrošnike.

Ocena učinka je pokazala, da bi se s postopnim zmanjševanjem fluoriranih ogljikovodikov, v skladu s katerim bi bilo uvedeno postopno nižanje mejnih vrednosti za količino teh F-plinov, danih na trg v EU, do leta 2030, zagotovilo največ prihrankov emisij, pri čemer bi se sedanje emisije do leta 2030 zmanjšale za dve tretjini (približno 70 milijonov ton ekvivalenta CO2). Nekatere omejitve uporabe F-plinov so primerne, zlasti za zaščito celovitosti postopnega zmanjševanja in za obravnavo F-plinov, ki niso zajeti v postopno zmanjševanje. Ukrepe za zadrževanje in zajemanje bi bilo treba razširiti na nekatera prevozna sredstva. Skupaj bi te možnosti najbolj spodbudile inovacije in razvoj zelenih tehnologij. Njihov strošek za gospodarstvo in družbo kot celoto bi bil nizek (največji učinek na BDP bi znašal –0,006 %), industriji pa bi zagotovile večjo prožnost. Zmanjšanje emisij za dve tretjini bi bilo skladno s sedanjimi predlogi iz Montrealskega protokola in bi industrijo EU pripravilo na postopno zmanjševanje. Privedlo bi do znižanja stroškov zaradi večje stopnje uveljavitve na trgu in ekonomije obsega v zvezi z alternativnimi tehnologijami, s čimer bi prispevalo k sklenitvi dogovora o predlogih iz Montrealskega protokola.

Upravni stroški bi lahko ostali razmeroma nizki (skupni upravni stroški za postopno zmanjševanje bi znašali približno dva milijona evrov na leto). Razlog za to je shema poročanja iz Uredbe (ES) št. 842/2006, v skladu s katero se že zagotavlja večina podatkov, potrebnih za izvajanje katere koli možnosti politike v prihodnosti.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog ohranja sedanje določbe uredbe o F-plinih in jih prilagaja, da bi se zagotovila boljše izvajanje in izvrševanje zakonodaje s strani nacionalnih organov. Nekateri ukrepi zadrževanja so razširjeni tudi na tovornjake hladilnike in hladilne priklopnike. V korelacijski tabeli iz Priloge IX je naveden pregled načinov vključitve obstoječih določb v predlagano uredbo.

Najpomembnejši nov ukrep je uvedba količinskih omejitev za dobavo osnovnih fluoriranih ogljikovodikov v EU, ki bi se postopno zmanjševale. To postopno zmanjševanje dopolnjujejo ukrepi, ki zagotavljajo, da ta mehanizem zajema tudi količine, uporabljene v izdelkih in opremi.

Mehanizem postopnega zmanjševanja vključuje postopno zniževanje zgornje meje za skupno količino osnovnih fluoriranih ogljikovodikov (v tonah ekvivalenta CO2), dane na trg EU, z zamrznitvijo leta 2015, ki bi ji leta 2016 sledilo prvo zmanjšanje, pri čemer bi bilo do leta 2030 doseženih 21 % ravni prodaje v letih 2008–2011. Proizvajalci izdelkov in opreme, ki se soočajo z omejeno dobavo F-plinov, bodo te pline nadomestili z alternativnimi tehnologijami, kadar bo to izvedljivo.

Mehanizem postopnega zmanjševanja v veliki meri temelji na izkušnjah, pridobljenih s postopnim zmanjševanjem porabe snovi, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč. Podjetja, ki na trg EU dajejo osnovne fluorirane ogljikovodike, morajo imeti pravice za prvo dajanje osnovnih snovi na trg EU. Komisija podjetjem dodeljuje brezplačne kvote na podlagi podatkov iz preteklih poročil, pri čemer ima rezervo za nove udeležence na trgu. Podjetja morajo preveriti, ali imajo dovolj pravic, da bo zajet njihov dejanski obseg dajanja izdelkov in opreme na trg. Dovoljen je prenos kvot med podjetji. Komisija preveri skladnost naslednje leto, in sicer z neodvisnim preverjanjem poročil. Pričakuje se, da bo sodelovalo približno 100 podjetij, pri čemer je določen prag, s katerim se zagotovi, da so podjetja, ki dajejo na trg le majhne količine, izvzeta.

Uvoženi fluorirani ogljikovodiki v predhodno polnjeni opremi bi morali biti prav tako zajeti v postopno zmanjševanje, zaradi česar bi bili nujni dopolnilni ukrepi za obravnavanje teh plinov, da bi se zagotovili okoljska celovitost[31] mehanizma postopnega zmanjševanja in enaki konkurenčni pogoji na trgu. Nehermetično zaprte naprave, ki vsebujejo fluorirane ogljikovodike, bi bilo tako še vedno mogoče proizvajati ali uvoziti v EU, vendar bi morale biti napolnjene na kraju namestitve[32]. Od leta 2020 bo prepovedano tudi dajanje premičnih klimatskih naprav, ki vsebujejo fluorirane ogljikovodike, na trg. Uvedenih je nekaj dodatnih prepovedi, ki podpirajo mehanizem postopnega zmanjševanja in omejujejo uporabo drugih F-plinov, ki niso zajeti v mehanizem in za katere je bilo ugotovljeno, da so stroškovno učinkoviti glede na skupne zahtevane stopnje zmanjšanja emisij. Za pregled glej preglednico 1.

Preglednica 1: Kratek pregled novih omejitev za opremo

Izdelki in oprema       || Datum prepovedi

Uporaba HFC-23 v protipožarnih sistemih in gasilnih aparatih || 1. januar 2015

Gospodinjski hladilniki in zamrzovalniki s fluoriranimi ogljikovodiki s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več || 1. januar 2015

Hladilniki in zamrzovalniki za komercialno uporabo (hermetično zaprti sistemi) || 1. januar 2017 za fluorirane ogljikovodike s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več 1. januar 2020 za fluorirane ogljikovodike s potencialom globalnega segrevanja nad 150 ali več

Premične sobne klimatske naprave (hermetično zaprti sistemi) s fluoriranimi ogljikovodiki s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več || 1. januar 2020

Poleg tega bo od leta 2020 prepovedano ponovno polnjenje opreme za hlajenje s fluoriranimi ogljikovodiki z zelo velikim potencialom globalnega segrevanja (> 2 500), če bi količina pri polnjenju presegala 5 ton ekvivalenta CO2, ker so na trgu že na voljo ustreznejša, energijsko učinkovitejša in enakovredna nadomestna hladilna sredstva z nižjim potencialom globalnega segrevanja.

Omejitev uporabe SF6 pri vlivanju magnezija je razširjena tudi na obrate, ki porabijo manj kot 850 kg tega plina na leto, saj je zaradi tehnološkega napredka takšna uporaba zastarela.

Dodatne obveznosti glede poročanja bi morale omogočiti spremljanje uporabe F-plinov, ki niso zajeti v veljavni zakonodaji.

Pravna podlaga

Glavni cilj uredbe je zagotoviti visoko raven varstva okolja, zlasti z bojem proti podnebnim spremembam. Ta predlog zato temelji na členu 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načelo subsidiarnosti

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga. EU bo lažje dosegla cilje predloga iz naslednjih razlogov.

Varovanje podnebnega sistema je čezmejno vprašanje. Posamezne države članice problemov ne morejo rešiti same. Problem je tako obsežen, da je treba poleg ukrepov na ravni EU sprejeti tudi ukrepe, ki se bodo izvajali na svetovni ravni. Namen predloga je tudi vzpostaviti pravni okvir za izvajanje mednarodnega sporazuma o postopnem zmanjševanju fluoriranih ogljikovodikov, katerega pogodbenica bo tudi EU. O tem sporazumu se zdaj razpravlja na mednarodni ravni.

Uredba določa prepoved dajanja določenih izdelkov in opreme, ki vsebujejo F-pline, na trg ter njihove uporabe. Zato je pomembna za delovanje notranjega trga.

Predlog se osredotoča na spremembo in dopolnitev zakonodaje EU ter na krepitev nekaterih določb, da bi se ta zakonodaja bolje izvajala in izvrševala v državah članicah.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti. Ukrepi temeljijo na natančni oceni njihove stroškovne učinkovitosti. Mejne vrednosti sprejemljivih stroškov zmanjševanja so skladne z načrtom za gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika[33], ki določa splošno strategijo za boj proti podnebnim spremembam. Ustrezno dolga prehodna obdobja zadevnim sektorjem omogočajo gospodarsko učinkovito prilagoditev.

Če so predvidene omejitve nekaterih vrst uporabe F-plinov, predlog zagotavlja, da so na voljo tehnično in gospodarsko izvedljive nadomestne možnosti. Če to v posebnih okoliščinah ni mogoče, predlog omogoča odobritev odstopanj.

Na področjih, kjer bi bilo cilje mogoče lažje doseči z ukrepi na drugih področjih politike, na primer z zakonodajo o odpadkih ali okoljsko primerni zasnovi izdelkov, niso predlagane podrobne določbe. Namen tega je preprečiti prekrivanje, ki bi lahko povzročilo nejasno razdelitev pristojnosti in tako ustvarilo dodatno breme za javne organe in družbe.

Izbira instrumentov

Izbrani pravni instrument je uredba, ker je namen predloga nadomestiti in izboljšati veljavno uredbo in ker bi moral mehanizem postopnega zmanjševanja temeljiti na sistemu, vzpostavljenem na ravni EU, za postopno zmanjševanje snovi, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč. Ta sistem se je izkazal za učinkovitega. Vsaka sprememba tega sistema bi pomenila neupravičeno breme za države članice in podjetja, ki so dejavna v tem sektorju.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Evropske unije.

2012/0305 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o fluoriranih toplogrednih plinih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[34],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[35],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V četrtem ocenjevalnem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC), katerega podpisnica je Unija[36], je navedeno, da bi morale razvite države na podlagi obstoječih znanstvenih podatkov do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80–95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, da bi globalne podnebne spremembe omejili na zvišanje temperature za največ 2 °C in s tem preprečili neželene podnebne vplive[37].

(2)       Da bi dosegli ta cilj, je Evropska komisija v načrtu za gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika določila stroškovno učinkovit način za doseganje skupnega zmanjšanja emisij v Uniji do leta 2050[38]. Ta načrt določa sektorske prispevke, ki so potrebni na šestih področjih. Emisije, ki niso emisije CO2 (vključno s fluoriranimi toplogrednimi plini, vendar brez emisij, ki niso emisije CO2, iz kmetijstva), bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 72–73 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, do leta 2050 pa za 70–78 %. Glede na referenčno leto 2005 se morajo emisije, ki niso emisije CO2, razen emisij iz kmetijstva, do leta 2030 zmanjšati za 60–61 %. Emisije fluoriranih toplogrednih plinov so bile leta 2005 ocenjene na 90 milijonov ton (Mt) ekvivalenta CO2. Zmanjšanje za 60 % pomeni, da bi bilo treba emisije do leta 2030 zmanjšati na približno 35 Mt ekvivalenta CO2. Glede na oceno emisij na podlagi uporabe veljavne zakonodaje v celoti, ki za leto 2030 znaša 104 Mt ekvivalenta CO2, je treba emisije dodatno zmanjšati za približno 70 Mt ekvivalenta CO2.

(3)       V sklepnih ugotovitvah poročila Komisije[39] o uporabi, učinkih in ustreznosti Uredbe (ES) št. 842/2006[40] je navedeno, da lahko obstoječi ukrepi zadrževanja zmanjšajo emisije fluoriranih toplogrednih plinov, če se uporabljajo v celoti. Te ukrepe bi zato bilo treba ohraniti in pojasniti na podlagi izkušenj, pridobljenih ob njihovem izvajanju. Nekatere ukrepe bi bilo treba razširiti tudi na druge naprave, ki vsebujejo znatne količine fluoriranih toplogrednih plinov, kot so tovornjaki hladilniki in hladilni priklopniki. Obveznost glede vzpostavitve in vodenja evidenc opreme, ki vsebuje takšne pline, bi morala zajemati tudi električne stikalne mehanizme.

(4)       V poročilu Komisije je navedeno tudi, da bi bilo mogoče storiti več na področju zmanjšanja emisij fluoriranih toplogrednih plinov v Uniji, zlasti s preprečevanjem uporabe plinov, za katere so na voljo varne in energijsko učinkovite alternativne tehnologije, ki imajo manjši vpliv na podnebje ali pa nanj sploh ne vplivajo. Zmanjšanje emisij do leta 2030 za dve tretjini v primerjavi z ravnmi iz leta 2010 je stroškovno učinkovito, ker so v veliko sektorjih na voljo dokazane in preskušene nadomestne možnosti.

(5)       Za spodbujanje uporabe takšnih tehnologij bi moralo usposabljanje oseb, ki izvajajo dejavnosti, pri katerih se uporabljajo fluorirani toplogredni plini, zajemati tehnologije, ki omogočajo nadomeščanje fluoriranih toplogrednih plinov in zmanjševanje njihove uporabe. Spričevala bi morala imeti omejeno veljavnost, pri čemer bi se lahko začetno obdobje veljavnosti podaljšalo le na podlagi obveznega rednega usposabljanja, da bi se zagotovila seznanjenost teh oseb z novim tehnološkim razvojem.

(6)       Za zagotovitev skladnosti z obveznostmi glede spremljanja in poročanja iz UNFCCC in s Sklepom 4/CMP.7 Konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola bi bilo treba potenciale globalnega segrevanja izračunati v smislu stoletnega potenciala globalnega segrevanja enega kilograma plina glede na en kilogram CO2. Če je možno, bi moral izračun temeljiti na četrtem ocenjevalnem poročilu, ki ga je sprejel IPCC.

(7)       Glede na obstoj ustreznih nadomestnih možnosti bi bilo treba sedanjo prepoved uporabe žveplovega heksafluorida pri vlivanju magnezija in recikliranju zlitin pri vlivanju magnezija razširiti na obrate, ki na leto porabijo manj kot 850 kg tega plina. Prav tako bi bilo treba po ustreznem prehodnem obdobju prepovedati uporabo hladilnih sredstev z zelo velikim potencialom globalnega segrevanja, ki se uporabljajo za servisiranje ali vzdrževanje opreme za hlajenje s količino polnjenja 5 ton ekvivalenta CO2 ali več.

(8)       Uvesti bi bilo treba dodatne prepovedi dajanja na trg za novo opremo za hlajenje, klimatske naprave in protipožarne sisteme, ki za delovanje potrebujejo posebne fluorirane toplogredne pline, če so na voljo ustrezne nadomestne možnosti za uporabo teh snovi. Glede na tehnični razvoj v prihodnosti in razpoložljivost stroškovno učinkovitih nadomestnih možnosti za uporabo fluoriranih toplogrednih plinov bi morala biti Komisija pooblaščena za vključitev drugih izdelkov in opreme ali izključitev, tudi začasno, nekaterih kategorij izdelkov ali opreme, pri katerih nadomestne snovi, ki ne presegajo določene mejne vrednosti potenciala globalnega segrevanja, niso na voljo zaradi tehničnih ali gospodarskih razlogov, vključno zaradi nezadostne ponudbe nadomestnih snovi na trgu, ki je premajhna, da bi pokrila povpraševanje, ali ker možnost uporabe zadevnih nadomestnih snovi izključujejo veljavni varnostni standardi.

(9)       Takšne prepovedi bi se morale uvesti le, kadar zagotovijo manjše skupne emisije toplogrednih plinov, torej ob upoštevanju tako uhajanja kakršnih koli fluoriranih toplogrednih plinov kot tudi emisij CO2, ki izvirajo iz njihove porabe energije. Oprema, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, bi tako morala biti dovoljena, če so njene skupne emisije toplogrednih plinov manjše od tistih, ki bi jih povzročila enakovredna oprema brez fluoriranih toplogrednih plinov, katere največja dovoljena poraba energije je določena v zadevnih izvedbenih ukrepih, sprejetih na podlagi Direktive 2009/125/ES (okoljsko primerna zasnova)[41].

(10)     Da bi zagotovili, da bi nehermetično zaprto opremo za hlajenje, klimatske naprave in toplotne črpalke nameščale le osebe z ustreznim spričevalom, bi bilo treba prepovedati dajanje opreme, predhodno napolnjene s fluoriranimi ogljikovodiki, na trg. Na podlagi tega ukrepa bi bilo treba zagotoviti tudi, da bi bile vse količine, ki se uporabijo za prvo polnjenje takšne opreme, zajete v ukrepe za zmanjševanje.

(11)     Postopno zmanjševanje dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg se šteje za najbolj uspešen in stroškovno učinkovit način dolgoročnega zmanjšanja emisij teh snovi.

(12)     Komisija bi morala za postopno zmanjševanje dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg posameznim proizvajalcem in uvoznikom dodeliti kvote za dajanje teh snovi na trg, da ne bi bila presežena skupna količinska omejitev dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg v Uniji.

(13)     Dodeljevanje kvot posameznim podjetjem bi moralo temeljiti na količinah fluoriranih ogljikovodikov, ki so jih ta podjetja proizvedla ali uvozila v referenčnem obdobju od leta 2008 do leta 2011. Da majhni upravljavci ne bi bili izključeni, bi bilo treba pet odstotkov skupne količinske omejitve rezervirati za uvoznike in proizvajalce, ki v referenčnem obdobju niso uvozili ali proizvedli več kot 1 tono fluoriranih toplogrednih plinov.

(14)     Komisija bi morala z rednim ponovnim izračunavanjem kvot zagotoviti, da bi lahko novi upravljavci še naprej opravljali svoje dejavnosti na podlagi povprečnih količin, ki so jih nedavno dali na trg.

(15)     Komisija bi morala zagotoviti vzpostavitev osrednje elektronske evidence za upravljanje kvot, ki bi temeljila na sistemu trgovanja z dovoljenji iz Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč[42].

(16)     Da bi se ohranila prožnost trga osnovnih fluoriranih ogljikovodikov, bi bilo treba dovoliti prenos kvot, in sicer tudi proizvajalcem in uvoznikom, ki prej niso bili dejavni v tem sektorju.

(17)     Da bi omogočili spremljanje učinkovitosti Uredbe, bi bilo treba sedanje področje uporabe obveznosti poročanja razširiti tudi na druge fluorirane snovi, ki imajo znaten potencial globalnega segrevanja ali bodo verjetno nadomestile fluorirane toplogredne pline iz Priloge I. Zato bi bilo treba priglasiti tudi uničenje fluoriranih toplogrednih plinov in uvoz teh plinov, če jih vsebujejo izdelki in oprema. Določiti bi bilo treba pragove de minimis, da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, zlasti za mala in srednje velika podjetja ter mikropodjetja.

(18)     Komisija bi morala stalno spremljati učinke zmanjševanja dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg, vključno z učinki zmanjševanja dobave za naprave, pri katerih bi pri uporabi fluoriranih ogljikovodikov nastalo manj emisij v življenjskem ciklu kot pri uporabi alternativne tehnologije. S spremljanjem bi bilo treba zagotoviti tudi zgodnje odkrivanje težav v zvezi z zdravjem ali varnostjo, nastalih zaradi negativnih vplivov na razpoložljivost zdravil. Pred letom 2030 bi bilo treba izvesti obsežen pregled, ki bi bil pravočasen, da bi se glede na nove dosežke in izvajanje te uredbe prilagodile njene določbe ter po potrebi sprejeli dodatni ukrepi za zmanjševanje.

(19)     Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določanje oblike evidenc, ki bi jih bilo treba voditi o nameščanju, servisiranju, vzdrževanju, popravilih ali razgradnji opreme, za določanje oblike priglasitev programov usposabljanja in podeljevanja spričeval ter oblike oznak za izdelke in opremo, za določanje referenčnih vrednosti za uvoznike in proizvajalce na podlagi količin fluoriranih ogljikovodikov, danih na trg v Uniji, ter za določanje oblike in vrste predloženih poročil. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[43].

(20)     Da bi se upoštevala tehnološki napredek in razvoj trgov, na katere vpliva ta uredba, ter zagotovila skladnost z mednarodnimi sporazumi, bi bilo treba za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti Komisijo, in sicer za naslednje: določitev zahtev za standardno preverjanje uhajanj; razširitev seznama opreme, za katero je obvezno zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov; določitev minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje programov usposabljanja za osebe, ki nameščajo, vzdržujejo, popravljajo in izvajajo razgradnjo opreme ter preverjajo uhajanje fluoriranih toplogrednih plinov in jih zajemajo, ter za podeljevanje spričeval navedenim osebam in podjetjem, ki izvajajo takšna opravila; spreminjanje zahtev glede označevanja; prepoved dajanja na trg različnih izdelkov in opreme, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline ali te pline potrebujejo za delovanje; spreminjanje največjih količin fluoriranih ogljikovodikov, ki jih je dovoljeno dati na trg, ter izvzetje dobave fluoriranih ogljikovodikov za specifično nujno uporabo iz zahteve glede kvot zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov; določitev pravil za ponovni izračun referenčnih vrednosti fluoriranih ogljikovodikov, ki jih dajejo na trg posamezna podjetja, in spreminjanje ali dopolnitev mehanizma za dodeljevanje kvot; pregled pragov za obveznosti poročanja; določitev zahtev za sisteme poročanja o emisijah fluoriranih toplogrednih plinov in uporabo podatkov o emisijah, ki jih zberejo države članice; vključitev drugih snovi z znatnim potencialom globalnega segrevanja na sezname snovi iz te uredbe in posodabljanje teh seznamov na podlagi novih znanstvenih ugotovitev, zlasti potenciala globalnega segrevanja snovi iz prilog k tej uredbi.

(21)     Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(22)     Ta uredba spreminja in dopolnjuje Uredbo (ES) št. 842/2006, ki bi jo bilo zato treba nadomestiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Splošne določbe

Člen 1 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „fluorirani toplogredni plini“ pomenijo fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC), žveplov heksafluorid (SF6) in druge toplogredne pline, ki vsebujejo fluor, navedene v Prilogi I, samostojne ali v zmesi;

(2) „potencial globalnega segrevanja“ pomeni potencial segrevanja podnebja toplogrednega plina v primerjavi s potencialom segrevanja podnebja ogljikovega dioksida (CO2), izračunan kot potencial segrevanja enega kilograma plina za obdobje 100 let v primerjavi z enim kilogramom CO2, kot je določeno v prilogah I, II in III;

(3) „tona(-e) ekvivalenta CO2“ pomeni količino toplogrednih plinov ali zmesi, ki vsebuje takšne pline, izraženo kot produkt mase toplogrednih plinov v metričnih tonah in njihovega potenciala globalnega segrevanja;

(4) „upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima opremo in sisteme, zajete v tej uredbi, ter dejanski nadzor nad njihovim tehničnim delovanjem;

(5) „uporaba“ pomeni uporabo fluoriranih toplogrednih plinov pri proizvodnji, vzdrževanju ali servisiranju izdelkov in opreme, vključno z njihovim ponovnim polnjenjem, ali pri drugih procesih;

(6) „dajanje na trg“ pomeni prvo dobavo ali dajanje na voljo v Uniji tretjim osebam, za plačilo ali brezplačno, ali v primeru proizvajalcev uporabo za svoje potrebe, ali uvoz na carinsko območje Unije v skladu s carinskim postopkom, ki dovoljuje uporabo ali delovanje uvoženega blaga v Uniji;

(7) „hermetično zaprt sistem“ pomeni sistem, v katerem so vsi sestavni deli, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, med proizvodnjo hermetično zaprti z varjenjem, spajkanjem ali drugim načinom trajnega spajanja in pri katerem hladilnega krogotoka pred začetkom delovanja sistema ni treba odpreti;

(8) „nepovratna posoda“ pomeni posodo, ki je zasnovana izključno za prevoz ali shranjevanje fluoriranih toplogrednih plinov in je ni mogoče ponovno napolniti, ne da bi jo bilo treba prilagoditi za ta namen, ali je dana na trg kot posoda, ki je ni možno vrniti za ponovno polnjenje;

(9) „zajemanje“ pomeni zbiranje in shranjevanje fluoriranih toplogrednih plinov iz izdelkov, opreme ali posod med vzdrževanjem ali servisiranjem ali pred njihovim odlaganjem;

(10) „recikliranje“ pomeni ponovno uporabo zajetega fluoriranega toplogrednega plina po osnovnem procesu čiščenja;

(11) „predelava“ pomeni ponovno obdelavo zajetega fluoriranega toplogrednega plina, da bi dobil enake lastnosti kot čista snov glede na namen uporabe;

(12) „uničenje“ pomeni postopek, pri katerem se ves fluorirani toplogredni plin ali njegov večji del trajno spremeni ali razgradi v eno ali več obstojnih snovi, ki niso fluorirani toplogredni plini;

(13) „nepremično“ pomeni mirovanje med delovanjem;

(14) „enokomponentna pena“ pomeni sestavo pene v eni aerosolni posodi v nereagiranem ali delno reagiranem tekočem stanju, ki se pri izhodu iz posode razširi in strdi;

(15) „tovornjak hladilnik“ pomeni motorno vozilo z največjo maso nad 3,5 tone, ki je zasnovano in izdelano zlasti za prevoz blaga ter je opremljeno s hladilno enoto;

(16) „hladilni priklopnik“ pomeni vozilo, ki je zasnovano in izdelano za vleko s tovornjakom ali traktorjem, zlasti za prevoz blaga, ter je opremljeno s hladilno enoto.

Poglavje II Zadrževanje

Člen 2 Preprečevanje emisij

1.           Namerni izpust fluoriranih toplogrednih plinov v ozračje je prepovedan, kadar s tehničnega vidika ni nujen za predvideno uporabo.

2.           Upravljavci opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, sprejmejo previdnostne ukrepe za preprečitev nenamernih izpustov (v nadaljnjem besedilu: uhajanje) teh plinov.

3.           Če je ugotovljeno uhajanje teh plinov, upravljavci brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo popravilo opreme.

Ko je uhajanje iz opreme odpravljeno, upravljavci zagotovijo, da opremo v enem mesecu po popravilu pregledajo osebe s spričevalom in preverijo, ali je bilo popravilo uspešno.

4.           Osebe in podjetja, ki izvajajo naslednje naloge, imajo v skladu s členom 8 spričevalo za:

(a) namestitev, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo opreme iz člena 3(1);

(b) servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo premične opreme za klimatizacijo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline;

(c) namestitev, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo električnih stikalnih mehanizmov, ki vsebujejo SF6;

(d) dobavo ali sprejem fluoriranih toplogrednih plinov za naloge iz točk (a), (b) in (c).

Pri izvajanju teh nalog osebe in podjetja iz prvega pododstavka sprejmejo previdnostne ukrepe, da se prepreči uhajanje fluoriranih toplogrednih plinov.

5.           Vsaka oseba, ki drugo osebo pooblasti za namestitev, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo električnih stikalnih mehanizmov, ki vsebujejo SF6, ali opreme iz člena 3(1), preveri, ali ima ta oseba potrebna spričevala v skladu s členom 8 za opravljanje teh nalog.

Člen 3 Preverjanje uhajanj

1.           Upravljavci opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, katerih potencial globalnega segrevanja je 5 ton ekvivalenta CO2 in niso vsebovani v penah, zagotovijo, da se na opremi izvede preverjanje uhajanj. Vendar se preverjanja uhajanj iz tega člena ne izvajajo na opremi s hermetično zaprtimi sistemi, ki so označeni kot taki in vsebujejo fluorirane toplogredne pline, katerih potencial globalnega segrevanja je manjši od 10 ton ekvivalenta CO2.

Preverjanja izvajajo osebe, ki imajo spričevala v skladu s pravili iz člena 8.

Ta odstavek velja za upravljavce naslednje opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline:

(a) nepremične opreme za hlajenje;

(b) nepremične opreme za klimatizacijo;

(c) nepremičnih toplotnih črpalk;

(d) nepremičnih protipožarnih sistemov;

(e) tovornjakov hladilnikov in hladilnih prikolic.

2.           Pogostost preverjanj v skladu z odstavkom 1:

(a) na opremi, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, katerih potencial globalnega segrevanja je 5 ton ekvivalenta CO2 ali več, vendar manj kot 50 ton ekvivalenta CO2, se preverjanja uhajanj izvedejo najmanj enkrat vsakih 12 mesecev.

(b) na opremi, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, katerih potencial globalnega segrevanja je 50 ton ekvivalenta CO2 ali več, vendar manj kot 500 ton CO2, se preverjanja uhajanj izvedejo najmanj enkrat vsakih šest mesecev;

(c) na opremi, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, katerih potencial globalnega segrevanja je 500 ton CO2 ali več, se preverjanja uhajanj izvedejo najmanj enkrat vsake tri mesece.

3.           Kadar se za protipožarne sisteme iz odstavka 1(d) uporablja obstoječa ureditev glede pregledov, ki je skladna s standardi ISO 14520 ali EN 15004, pri čemer je pogostost preverjanja protipožarnega sistema skladna z zahtevami iz odstavka 2, se šteje, da navedeni pregledi izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.

4.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za določitev zahtev za preglede v zvezi z uhajanjem, ki jih je treba za vsako vrsto opreme iz navedenega odstavka izvajati v skladu z odstavkom 1 tega člena, za opredelitev delov opreme, pri katerih je možnost uhajanja največja, in za spreminjanje seznama opreme iz odstavka 1 tega člena z vključitvijo drugih vrst opreme glede na tržna gibanja in tehnološki razvoj.

Člen 4 Sistemi za odkrivanje uhajanja

1.           Upravljavci opreme iz člena 3(1), ki vsebuje fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 500 ton CO2 ali več, zagotovijo, da ima oprema sistem za odkrivanje uhajanja, ki upravljavca opozori na kakršno koli uhajanje.

              Sistemi za odkrivanje uhajanja se pregledajo najmanj enkrat vsakih dvanajst mesecev, da se zagotovi njihovo pravilno delovanje.

2.           Z odstopanjem od točke (b) člena 3(2) se pri opremi, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, katerih potencial globalnega segrevanja je 50 ton CO2 ali več, vendar manj kot 500 ton CO2, in ima sistem za odkrivanje uhajanja, preverjanja uhajanj izvedejo najmanj enkrat vsakih 12 mesecev.

Člen 5 Vodenje evidenc

1.           Upravljavci opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ki niso vsebovani v penah, za vsak kos opreme vzpostavijo in vodijo evidence naslednjih informacij o opremi:

(a) količina in vrsta uporabljenih fluoriranih toplogrednih plinov;

(b) količine dodanih fluoriranih toplogrednih plinov in razlogi za njihovo dodajanje;

(c) količina zajetih fluoriranih toplogrednih plinov;

(d) ugotovljene stopnje uhajanja;

(e) navedba podjetja in osebe, ki je namestila, servisirala, vzdrževala ter, kjer je primerno, popravila ali razgradila opremo;

(f) datumi in rezultati pregledov, izvedenih v skladu s členom 3(1) in (3);

(g) v primeru razgradnje opreme ukrepi za zajetje in odstranitev fluoriranih toplogrednih plinov.

Ta odstavek velja za upravljavce električnih stikalnih mehanizmov, ki vsebujejo SF6, in opreme iz člena 3(2).

2.           Upravljavci iz odstavka 1 hranijo evidence še najmanj dve leti po razgradnji opreme, razen če se evidence iz odstavka 1 vpisujejo v zbirko podatkov, ki so jo vzpostavili pristojni organi držav članic.

Osebe ali podjetja, ki za upravljavce izvajajo dejavnosti iz odstavka 1(e), hranijo izvode evidenc najmanj pet let, razen če se evidence iz odstavka 1 vpisujejo v zbirko podatkov, ki so jo vzpostavili pristojni organi držav članic.

Te evidence so na zahtevo na voljo pristojnemu organu ali Komisiji.

3.           Komisija lahko z izvedbenim aktom določi obliko evidenc iz odstavka 1 ter opredeli način za njihovo vzpostavitev in vodenje. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

Člen 6 Emisije iz proizvodnje

Proizvajalci fluoriranih spojin sprejmejo vse potrebne previdnostne ukrepe, da se med proizvodnjo, prevozom in skladiščenjem v čim večji meri omejijo emisije fluoriranih toplogrednih plinov.

Ti proizvajalci poskrbijo, da je med proizvodnim postopkom uničen ves trifluorometan (HFC-23), ki je nastal kot stranski proizvod v znatnih količinah.

Člen 7 Zajemanje

1.           Upravljavci opreme, vključno s premično opremo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ki niso vsebovani v penah, sprejmejo potrebne ukrepe, da te pline zajemajo osebe in podjetja, ki imajo ustrezna spričevala iz člena 8, s čimer se zagotovi recikliranje, predelava ali uničenje teh plinov.

Ta obveznost velja za upravljavce katere koli naslednje opreme:

(a) hladilnih krogotokov opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotne črpalke;

(b) opreme, ki vsebuje topila na osnovi fluoriranih toplogrednih plinov;

(c) protipožarnih sistemov in gasilnih aparatov;

(d) električnih stikalnih mehanizmov.

2.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spreminjanje seznama opreme iz odstavka 1 z vključitvijo drugih vrst opreme glede na njen vedno večji pomen zaradi gospodarskega ali tehnološkega razvoja.

3.           Oseba, ki je uporabljala posodo za prevoz ali shranjevanje fluoriranih toplogrednih plinov, pred odstranjevanjem posode poskrbi za zajem vsakršnih ostankov plinov, s čimer se zagotovi njihovo recikliranje, predelava ali uničenje.

4.           Kolikor je to izvedljivo, uporabniki izdelkov in upravljavci opreme, ki ni navedena v odstavku 1 in vsebuje fluorirane toplogredne pline, poskrbijo, da pline zajema ustrezno usposobljeno osebje, s čimer se zagotovi njihovo recikliranje, predelava ali uničenje ali uničenje brez predhodnega zajemanja.

Člen 8 Usposabljanje in spričevala

1.           Države članice pripravijo programe usposabljanja in izdajanja spričeval za osebe, ki:

(a)     nameščajo, servisirajo, vzdržujejo, popravljajo ali razgrajujejo opremo iz tretjega pododstavka člena 3(1);

(b)     nameščajo, servisirajo, vzdržujejo, popravljajo ali razgrajujejo električne stikalne mehanizme, ki vsebujejo SF6;

(c)     izvajajo preverjanja uhajanj iz člena 3(1);

(d)     zajemajo fluorirane toplogredne pline v skladu s členom 7.

2.           Programi usposabljanja iz odstavka 1 zajemajo:

(a)     veljavne predpise in tehnične standarde;

(b)     preprečevanje emisij;

(c)     zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov;

(d)     varno ravnanje z opremo vrste in velikosti, ki sta zajeti v spričevalu;

(e)     tehnologije za nadomeščanje ali zmanjševanje uporabe fluoriranih toplogrednih plinov in varno ravnanje z njimi.

3.           Spričevala v skladu s programi izdajanja spričeval iz odstavka 1 se izdajo, če je vlagatelj končal program usposabljanja, ki je bil pripravljen v skladu z odstavkoma 1 in 2.

4.           Države članice pripravijo programe izdajanja spričeval za podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz točk (a) do (d) odstavka 1 za tretje osebe.

5.           Spričevala iz odstavkov 1 in 3 so veljavna največ pet let. Države članice lahko podaljšajo veljavnost spričeval iz odstavka 1, če se zadevna oseba vsakih pet let udeleži obveznega rednega usposabljanja in tako osveži svoje znanje o temah iz odstavka 2.

6.           Države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih programih usposabljanja in izdajanja spričeval do 1. januarja 2015. Države članice priznavajo spričevala, izdana v drugi državi članici. Države članice ne omejujejo svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja na podlagi tega, da je bilo spričevalo izdano v drugi državi članici.

7.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za določitev minimalnih zahtev za usposabljanje in izdajanje spričeval iz odstavka 1 ter pogojev za vzajemno priznavanje spričeval.

8.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko uradnega obvestila iz odstavka 6. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

Poglavje III Dajanje na trg in nadzor uporabe

Člen 9 Omejitve pri dajanju na trg

1.           Dajanje specifičnih izdelkov in opreme iz Priloge III na trg je prepovedano od datuma iz navedene priloge, kakor je primerno, glede na vrsto ali potencial globalnega segrevanja fluoriranega toplogrednega plina, ki ga vsebujejo.

Za izračun potenciala globalnega segrevanja zmesi fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih vsebujejo ti izdelki in oprema, se uporablja metoda iz Priloge IV.

Prepoved iz odstavka 1 ne velja za opremo, za katero je v zahtevah za okoljsko primerno zasnovo iz Direktive 2009/125/ES[44] ugotovljeno, da bi bile zaradi večje energijske učinkovitosti pri delovanju njene emisije CO2 preko njenega življenjskega cikla manjše od tistih, ki bi jih preko svojega življenjskega cikla povzročila enakovredna oprema, ki izpolnjuje zadevne zahteve po okoljsko primerni zasnovi in ne vsebuje fluoriranih ogljikovodikov.

3.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spreminjanje seznama iz Priloge III z vključitvijo drugih izdelkov in opreme, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več ali te pline potrebujejo za delovanje, če se ugotovi, da so na voljo nadomestne možnosti za uporabo fluoriranih toplogrednih plinov ali specifičnih vrst fluoriranih toplogrednih plinov in bi njihova uporaba povzročila manjše skupne emisije toplogrednih plinov, in z izključitvijo, po potrebi za določeno časovno obdobje, nekaterih kategorij izdelkov ali opreme, pri katerih nadomestne snovi, ki ne presegajo določene mejne vrednosti potenciala globalnega segrevanja, niso na voljo zaradi tehničnih, gospodarskih ali varnostnih razlogov.

Člen 10 Označevanje in informacije o izdelku

1.           Izdelki in oprema, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, se ne dajejo na trg, razen če so označeni.

Ta odstavek se uporablja za naslednje vrste opreme:

(a) opremo za hlajenje;

(b) opremo za klimatizacijo;

(c) toplotne črpalke;

(d) protipožarne sisteme;

(e) električne stikalne mehanizme;

(f) aerosolne pločevinke, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline;

(g) vse posode za fluorirane toplogredne pline.

2.           Na oznaki, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, je navedeno naslednje:

(a) informacija, da izdelek ali oprema vsebuje fluorirane toplogredne pline;

(a) ime fluoriranih toplogrednih plinov v skladu z uveljavljenim industrijskim poimenovanjem ali kemijsko ime, če tako poimenovanje ni na voljo;

(b) od 1. januarja 2017 količina toplogrednih plinov, ki jo vsebuje izdelek ali oprema, izražena v teži in ekvivalentu CO2.

Če so fluorirani toplogredni plini vsebovani v hermetično zaprtem sistemu, se to navede na oznaki.

3.           Oznaka je jasno berljiva in neizbrisna ter nameščena poleg mest za polnjenje ali zajemanje fluoriranega toplogrednega plina ali na delu izdelka ali opreme, ki vsebuje fluorirani toplogredni plin.

4.           Pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, se ne dajo na trg, razen če so fluorirani toplogredni plini navedeni na oznaki v skladu z uveljavljenim industrijskim poimenovanjem ali kemijskim imenom, če tako poimenovanje ni na voljo. Na oznaki je jasno navedeno, da pena vsebuje fluorirane toplogredne pline.

Na penjenih ploščah so te informacije jasno in neizbrisno navedene na ploščah samih.

5.           Informacije iz odstavkov 2 in 3 so navedene v navodilih za uporabo teh izdelkov in opreme. Pri izdelkih in opremi, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, so te informacije vključene tudi v opisih, ki se uporabljajo za oglaševanje.

6.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko oznak iz odstavkov 1 in 3. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

7.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spreminjanje zahtev glede označevanja iz odstavkov 1 in 3 ter seznama izdelkov in opreme iz odstavka 1 z vključitvijo drugih izdelkov in opreme, kadar je to primerno glede na gospodarski ali tehnološki razvoj.

Člen 11 Nadzor uporabe

1.           Uporaba SF6 pri vlivanju magnezija in recikliranju zlitin pri vlivanju magnezija je prepovedana. Za obrate, v katerih se porabi manj kot 850 kg SF6 na leto, se ta prepoved začne uporabljati 1. januarja 2015.

2.           Uporaba SF6 za polnjenje pnevmatik je prepovedana.

3.           Uporaba fluoriranih toplogrednih plinov ali zmesi, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, pri servisiranju ali vzdrževanju opreme za hlajenje s količino polnjenja 5 ton ekvivalenta CO2 ali več, je prepovedana od 1. januarja 2020.

V tej uredbi se potencial globalnega segrevanja zmesi, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, izračuna v skladu s Prilogo IV.

Člen 12 Predhodno polnjenje opreme

1.           Od [dd/mm/llll] [vstaviti datum 3 leta po začetku veljavnosti te uredbe] se oprema za hlajenje, klimatizacijo in toplotne črpalke ne polni s fluoriranimi ogljikovodiki pred dajanjem na trg ali preden je na voljo končnemu uporabniku za prvo namestitev.

Opremo polnijo osebe, ki imajo spričevalo v skladu s členom 8, pri čemer se polnjenje izvaja na mestu, kjer naj bi se oprema uporabljala.

2.           Odstavek 1 ne velja za hermetično zaprto opremo ali opremo, ki vsebuje količino fluoriranih ogljikovodikov, manjšo od 2 % njene predvidene največje kapacitete.

Poglavje IV Zmanjševanje dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg

Člen 13 Zmanjševanje dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg

1.           Komisija zagotovi, da količina fluoriranih ogljikovodikov, ki jo lahko proizvajalci in uvozniki vsako leto dajo na trg v Uniji, ne presega največje količine za zadevno leto, izračunane v skladu s Prilogo V. Vsak proizvajalec in uvoznik zagotovi, da količina fluoriranih ogljikovodikov, izračunana v skladu s Prilogo V, ki jo da na trg, ne presega kvote, ki mu je bila dodeljena v skladu s členom 14(5) ali je bila nanj prenesena v skladu s členom 16.

2.           Ta člen ne velja za fluorirane ogljikovodike, ki so bili v Unijo uvoženi za uničenje.

Prav tako ne velja za subjekte, ki proizvedejo ali uvozijo manj kot 1 000 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih ogljikovodikov na leto.

3.           Ta člen ter členi 14, 16, 17 in 22 veljajo tudi za fluorirane ogljikovodike v poliolnih mešanicah.

4.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za

(a) spremembo največjih količin iz Priloge V ob upoštevanju razvoja na trgu fluoriranih ogljikovodikov in z njimi povezanih emisij ter

(b) izvzetje dajanja na trg za specifične namene iz zahteve o kvoti iz odstavka 1, kadar je uporaba fluoriranih ogljikovodikov nujna iz zdravstvenih ali varnostnih razlogov in zadostne oskrbe ni mogoče zagotoviti drugače.

Člen 14 Dodelitev kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg

1.           Komisija do 31. oktobra 2014 z izvedbenimi sklepi za vse proizvajalce ali uvoznike, ki so sporočili podatke v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 842/2006, določi referenčno vrednost na podlagi letnega povprečja sporočenih količin fluoriranih ogljikovodikov, ki so bile uvožene ali proizvedene od leta 2008 do 2011. Pri določanju referenčne vrednosti se ne upoštevajo sporočene količine, ki presegajo kvoto. Referenčne vrednosti se izračunajo v skladu s Prilogo V k tej uredbi.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

2.           Proizvajalci in uvozniki, ki za referenčno obdobje iz odstavka 1 niso sporočili podatkov v zvezi s proizvodnjo ali uvozom v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 842/2006, lahko sporočijo, da nameravajo naslednje leto proizvajati ali uvažati fluorirane ogljikovodike.

Komisiji se pošlje izjava, v kateri so navedene vrste fluoriranih ogljikovodikov in pričakovane količine za dajanje na trg.

Komisija izda obvestilo o roku za predložitev teh izjav. Podjetja se pred predložitvijo izjave v skladu z odstavkoma 2 in 3 vpišejo v evidenco iz člena 15.

3.           Komisija do 31. oktobra 2017 in nato vsaka tri leta ponovno izračuna referenčne vrednosti za uvoznike in proizvajalce iz odstavkov 1 in 2 na podlagi letnih povprečnih količin fluoriranih ogljikovodikov, proizvedenih ali uvoženih po 1. januarju 2015, kakor so bile sporočene v skladu s členom 17. Navedene referenčne vrednosti določi z izvedbenimi akti.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

4.           Proizvajalci in uvozniki, za katere so določene referenčne vrednosti, lahko v skladu s postopkom iz odstavka 2 sporočijo dodatne pričakovane količine.

5.           Komisija vsakemu proizvajalcu in uvozniku dodeli kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg za vsako leto od leta 2015, pri čemer uporabi mehanizem za dodeljevanje iz Priloge VI.

6.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za določanje mehanizma za ponovni izračun referenčnih vrednosti v skladu z odstavkom 3 in spreminjanje ali dopolnitev mehanizma za dodeljevanje kvot iz Priloge VI.

Člen 15 Evidenca kvot

1.           Vzpostavi se elektronska evidenca kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg. Komisija sprejme ukrepe za vzpostavitev in zagotavljanje delovanja navedene elektronske evidence.

V elektronsko evidenco se na zahtevo vpiše:

(a) proizvajalce in uvoznike, ki jim je bila dodeljena kvota za dajanje na trg v skladu s členom 14(5);

(b) proizvajalce in uvoznike, na katere se kvota prenese v skladu s členom 16;

(c) proizvajalce in uvoznike, ki so sporočili, da nameravajo predložiti izjavo v skladu s členom 14(2).

2.           Komisija zagotovi, da so proizvajalci, uvozniki in pristojni organi držav članic prek zadevne evidence obveščeni o dodeljeni kvoti in vseh spremembah kvote med obdobjem dodelitve.

Člen 16 Prenos kvot

Vsak proizvajalec ali uvoznik, za katerega je bila določena referenčna vrednost v skladu s členom 14(1) ali (3) ali kateremu je bila dodeljena kvota v skladu s členom 14(5), lahko to kvoto za vse količine ali njihov del prenese na drugo podjetje v Uniji, ki je vpisano v evidenco iz člena 15(1). Komisija je vnaprej obveščena o vsakem takem prenosu.

Poglavje V

Poročanje

Člen 17 Poročanje o proizvodnji, uvozu, izvozu in uničenju

1.           Vsak proizvajalec, uvoznik in izvoznik, ki je v preteklem koledarskem letu proizvedel, uvozil ali izvozil več kot eno metrično tono ali 1 000 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih toplogrednih plinov in plinov iz Priloge II, Komisiji za vsako od teh snovi do 31. marca 2014 in nato vsako leto sporoči podatke iz Priloge VII za zadevno koledarsko leto.

2.           Vsako podjetje, ki je v preteklem koledarskem letu uničilo več kot eno metrično tono ali 1 000 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih toplogrednih plinov in plinov iz Priloge II, Komisiji za vsako od teh snovi do 31. marca 2014 in nato vsako leto sporoči podatke iz Priloge VII za zadevno koledarsko leto.

3.           Vsako podjetje, ki je v preteklem koledarskem letu dalo na trg več kot 10 000 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih toplogrednih plinov in plinov iz Priloge II v izdelkih ali opremi na trgu, Komisiji za vsako od teh snovi do 31. marca 2014 in nato vsako leto sporoči podatke iz Priloge VII za zadevno koledarsko leto.

4.           Vsako podjetje, ki mora v skladu z odstavkoma 1 in 3 sporočiti, da je v preteklem koledarskem letu dalo na trg več kot 10 000 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih ogljikovodikov, pred predložitvijo poročila zagotovi, da točnost podatkov preveri neodvisni revizor, ki je akreditiran v skladu z Direktivo 2003/87/ES[45] ali je akreditiran za preverjanje finančnih poročil v skladu z zakonodajo zadevne države članice.

Podjetje poročilo o preverjanju hrani najmanj pet let. Na zahtevo je poročilo o preverjanju na voljo pristojnemu organu in Komisiji.

5.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo pragov za obveznosti iz odstavkov 1, 2 in 3, kadar je to primerno glede na tržni razvoj, s čimer se prepreči, da znatne količine proizvedenih, uvoženih ali izvoženih fluoriranih toplogrednih plinov ne bi bile vključene v spremljanje, ali se zmanjšajo upravna bremena v primerih, ko so sporočene količine zanemarljive.

6.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko in način predložitve poročil iz tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

7.           Komisija sprejme primerne ukrepe za zaščito zaupnosti podatkov, ki so ji predloženi v skladu s tem členom.

Člen 18 Zbiranje podatkov o emisijah

1.           Države članice zbirajo podatke o emisijah fluoriranih toplogrednih plinov.

Za ta namen vzpostavijo enega od naslednjih sistemov, kot je to primerno:

(a)     sistem z zbirko podatkov na nacionalni ravni za zbiranje podatkov, zabeleženih v skladu s členom 5(1);

(b)     sistem, v skladu s katerim se na reprezentativnem vzorcu upravljavcev, ki so zajeti v določbah člena 5(1), izvedejo popisi emisij, nato pa se iz teh popisov ekstrapolirajo rezultati.

2.           Na zahtevo so podatki, zbrani v skladu z odstavkom 1, na voljo Komisiji. Komisija lahko te podatke posreduje drugim državam članicam.

3.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za določitev zahtev za sisteme zbiranja podatkov iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena in pogojev, pod katerimi se v določenih sektorjih vzpostavi sistem v skladu s točko (a) ali (b) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Poglavje VI

Končne določbe

Člen 19 Pregled

1.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo Priloge I z vključitvijo snovi z znatnim potencialom globalnega segrevanja, ki nadomeščajo snovi, ki so že navedene v zadevni prilogi in se izvažajo, uvažajo, proizvajajo ali dajejo na trg v velikih količinah, na seznam.

2.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za posodobitev prilog I, II in IV na podlagi novih znanstvenih ugotovitev, zlasti potenciala globalnega segrevanja navedenih snovi.

3.           Komisija na podlagi informacij o dajanju na trg, sporočenih v skladu s členom 17, in informacij o emisijah fluoriranih toplogrednih plinov, ki so ji na voljo v skladu s členom 18(2), spremlja uporabo in učinke te uredbe.

Komisija najpozneje 31. decembra 2020 objavi poročilo o razpoložljivosti fluoriranih ogljikovodikov na trgu Unije, zlasti za medicinske namene.

Komisija najpozneje 31. decembra 2024 objavi izčrpno poročilo o učinkih te uredbe, vključno z napovedjo nadaljnjega povpraševanja po fluoriranih ogljikovodikih po letu 2030.

Člen 20 Izvajanje pooblastila

1.           Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3(4), 7(2), 8(7), 9(3), 10(7), 13(5), 14(6), 17(5), 18(3) ter 19(1) in (2) se Komisiji podeli za nedoločen čas od [dd/mm/llll] [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.           Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3(4), 7(2), 8(7), 9(3), 10(7), 13(5), 14(6), 17(5), 18(3) ter 19(1) in (2). S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegiran akt, sprejet na podlagi členov 3(4), 7(2), 8(7), 9(3), 10(7), 13(5), 14(6), 17(5), 18(3) ter 19(1) in (2) začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 21 Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 22 Kazni

1.           Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve te uredbe in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvrševanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o zadevnih določbah najpozneje do [dd/mm/llll] [datum začetka uporabe] in jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah.

2.           Poleg kazni iz odstavka 1 se lahko podjetjem, ki so prekoračila kvoto za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg, dodeljeno v skladu s členom 14(5) ali preneseno nanje v skladu s členom 16, dodeli le zmanjšana kvota za obdobje dodelitve po ugotovljeni prekoračitvi.

Zmanjšanje se izračuna kot 200 % zneska, za katerega je bila kvota prekoračena. Če je znesek zmanjšanja višji od zneska, ki naj bi bil v skladu s členom 14(5) dodeljen kot kvota za obdobje dodelitve po ugotovljeni prekoračitvi, se kvota za navedeno obdobje ne dodeli, kvote za naslednja obdobja dodelitve pa se zmanjšajo, dokler ni odštet celoten znesek.

Člen 23 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 842/2006 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se razumejo kot sklici na to uredbo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

Člen 24 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

Fluorirani toplogredni plini iz točke (1) člena 1

 Snov || Potencial globalnega segrevanja[46]

Industrijsko poimenovanje || Kemijsko ime (splošno ime) || Kemijska formula

Oddelek 1:      Fluorirani ogljikovodiki (HFC)

HFC-23 || Trifluorometan (fluoroform) || CHF3 || 14 800

HFC-32 || difluorometan || CH2F2 || 675

HFC-41 || fluorometan (metilfluorid) || CH3F || 92

HFC-125 || pentafluoroetan || CHF2CF3 || 3 500

HFC-134 || 1,1,2,2-tetrafluoroetan || CHF2CHF2 || 1 100

HFC-134a || 1,1,1,2-tetrafluoroetan || CH2FCF3 || 1 430

HFC-143 || 1,1,2-trifluoroetan || CH2FCHF2 || 353

HFC-143a || 1,1,1-trifluoroetan || CH3CF3 || 4 470

HFC-152 || 1,2-difluoroetan || CH2FCH2F || 53

HFC-152a || 1,2-difluoroetan || CH3CHF2 || 124

HFC-161 || fluoroetan (etilfluorid) || CH3CH2F || 12

HFC-227ea || 1,1,1,2,3,3,3-heptafluoropropan || CF3CHFCF3 || 3 220

HFC-236cb || 1,1,1,2,2,3-heksafluoropropan || CH2FCF2CF3 || 1 340

HFC-236ea || 1,1,1,2,3,3-heksafluoropropan || CHF2CHFCF3 || 1 370

HFC-236fa || 1,1,1,3,3,3-heksafluoropropan || CF3CH2CF3 || 9 810

HFC-245ca || 1,1,2,2,3-pentafluoropropan || CH2FCF2CHF2 || 693

HFC-245fa || 1,1,1,3,3-pentafluoropropan || CHF2CH2CF3 || 1 030

HFC-365 mfc || 1,1,1,3,3-pentafluorobutan || CF3CH2CF2CH3 || 794

HFC-43-10 mee || 1,1,1,2,2,3,4,5,5,5-dekafluoropentan || CF3CHFCHFCF2CF3 || 1 640

Oddelek 2:      Perfluorirani ogljikovodiki (PFC)

 PFC-14 || perfluorometan (ogljikov tetrafluorid) || CF4 || 7 390

 PFC-116 || heksafluoroetan (perfluoroetan) || C2F6 || 12 200

 PFC-218 || oktafluoropropan (perfluoropropan) || C3F8 || 8 830

 PFC-3-1-10 (R-31-10) || dekafluorobutan (perfluorobutan) || C4F10 || 8 860

 PFC-4-1-12 (R-41-12) || dodekafluoropentan (perfluoropentan) || C5F12 || 9 160

 PFC-5-1-14 (R-51-14) || tetradekafluoroheksan (perfluoroheksan) || C6F14 || 9 300

 PFC-c-318 || oktafluorociklobutan            (perfluorociklobutan) || c-C4F8 || 10 300

Oddelek 3:      Druge perfluorirane spojine

|| žveplov heksafluorid || SF6 || 22 800

PRILOGA II

Drugi fluorirani plini, ki so zajeti v poročanje v skladu s členom 17

Snov || Potencial globalnega segrevanja[47]

Splošno ime/industrijsko poimenovanje || Kemijska formula

Oddelek 1:      Nenasičeni fluorirani ogljikovodiki

HFC-1234yf || CF3CF=CH2 || 4 Fn[48]

HFC-1234ze || trans — CHF=CHCF3 || 7 Fn48

Oddelek 2:      Fluorirani etri

HFE-125 || CHF2OCF3 || 14 900

HFE-134 || CHF2OCHF2 || 6 320

HFE-143a || CH3OCF3 || 756

HCFE-235da2 || CHF2OCHClCF3 || 350

HFE-245cb2 || CH3OCF2CF3 || 708

HFE-245fa2 || CHF2OCH2CF3 || 659

HFE-254cb2 || CH3OCF2CHF2 || 359

HFE-347 mcc3 || CH3OCF2CF2CF3 || 575

HFE-347pcf2 || CHF2CF2OCH2CF3 || 580

HFE-356pcc3 || CH3OCF2CF2CHF2 || 110

HFE-449sl (HFE-7100) || C4F9OCH3 || 297

HFE-569sf2 (HFE-7200) || C4F9OC2:5 || 59

HFE-43-10pccc124 (H-Galden 1040x) || CHF2OCF2OC2F4OCHF2 || 1 870

HFE-236ca12 (HG-10) || CHF2OCF2OCHF2 || 2 800

HFE-338pcc13 (HG-01) || CHF2OCF2CF2OCHF2 || 1 500

|| (CF3)2CFOCH3 || 343

|| CF3CF2CH2OH || 42

|| (CF3)2CHOH || 195

HFE-227ea || CF3CHFOCF3 || 1 540

HFE-236ea2 || CHF2OCHFCF3 || 989

HFE-236fa || CF3CH2OCF3 || 487

HFE-245fa1 || CHF2CH2OCF3 || 286

HFE 263fb2 || CF3CH2OCH3 || 11

HFE-329 mcc2 || CHF2CF2OCF2CF3 || 919

HFE-338 mcf2 || CF3CH2OCF2CF3 || 552

HFE-347 mcf2 || CHF2CH2OCF2CF3 || 374

HFE-356 mec3 || CH3OCF2CHFCF3 || 101

HFE-356pcf2 || CHF2CH2OCF2CHF2 || 265

HFE-356pcf3 || CHF2OCH2CF2CHF2 || 502

HFE 365 mcf3 || CF3CF2CH2OCH3 || 11

HFE-374pc2 || CHF2CF2OCH2CH3 || 557

|| - (CF2)4CH (OH) - || 73

|| (CF3)2CHOCHF2 || 380

|| (CF3)2CHOCH3 || 27

Oddelek 3:      Druge perfluorirane spojine

PFPMIE || CF3OCF(CF3)CF2OCF2OCF3 || 10 300

dušikov trifluorid || NF3 || 17 200

trifluorometil žveplov pentafluorid || SF5CF3 || 17 700

perfluorociklopropan || c-C3F6 || 17 340 Fn [49]

PRILOGA III

Prepovedi dajanja na trg iz člena 9(1)

Izdelki in oprema Kjer je to ustrezno, se potencial globalnega segrevanja zmesi, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, izračuna v skladu s Prilogo IV, kot je določeno v drugem pododstavku člena 9(1). || Datum prepovedi

1.      Nepovratne posode za fluorirane toplogredne pline, ki se uporabljajo pri servisiranju, vzdrževanju ali polnjenju opreme za hlajenje, klimatizacijo ali toplotne črpalke, v protipožarnih sistemih ali električnih stikalnih mehanizmih ali kot topila || 4. julij 2007

2.      Odprti sistemi z neposrednim izparevanjem, ki vsebujejo HFC in PFC kot hladilna sredstva || 4. julij 2007

3.      Protipožarni sistemi in gasilni aparati || ki vsebujejo PFC || 4. julij 2007

ki vsebujejo HFC-23 || 1. januar 2015

4.      Okna za uporabo v gospodinjstvu, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline || 4. julij 2007

5.      Druga okna, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline || 4. julij 2008

6.      Obutev, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline || 4. julij 2006

7.      Pnevmatike, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline || 4. julij 2007

8.      Enokomponentne pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar morajo te pene izpolnjevati nacionalne varnostne standarde || 4. julij 2008

9.      Aerosolni razpršilci, ki se dajejo v promet in so namenjeni za prodajo javnosti za zabavo in dekoracijo, kakor so navedeni v točki 40 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006[50], in signalne hupe, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več || 4. julij 2009

10.    Gospodinjski hladilniki in zamrzovalniki, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več || 1. januar 2015

11.    Hladilniki in zamrzovalniki za shranjevanje, prikazovanje ali distribucijo proizvodov pri storitvah prodaje na drobno in živilskega sektorja („komercialna uporaba“) – hermetično zaprti sistemi || ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več || 1. januar 2017

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več || 1. januar 2020

12.    Premične sobne klimatske naprave (hermetično zaprti sistemi, ki jih končni uporabnik lahko premika med različnimi prostori), ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več || 1. januar 2020

PRILOGA IV

Metoda za izračun skupnega potenciala globalnega segrevanja zmesi iz členov 9(1) in 11(3)

Skupni potencial globalnega segrevanja (GWP) zmesi, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, se izračuna kot tehtano povprečje, izračunano iz vsote frakcij teže posameznih snovi, pomnoženih z njihovimi GWP, razen če je navedeno drugače, vključno s snovmi, ki niso fluorirani toplogredni plini.

Σ (snov X % x GWP) + (snov Y % x GWP) + … (snov N % x GWP),

pri čemer % pomeni delež po teži z dovoljenim odstopanjem +/– 1 % po teži.

Primer: če uporabimo formulo za mešanico plinov, ki sestoji iz 60 % dimetil etra, 10 % HFC-152a in 30 % izobutana, dobimo naslednje:

Σ (60 % x 1) + (10 % x 125) + (30 % x 4)

→ Skupni GWP = 14,3

Za izračun GWP zmesi se uporabi GWP naslednjih nefluoriranih snovi. Za druge snovi, ki niso navedene v tej prilogi, se uporablja privzeta vrednost 0.

Snov || Potencial globalnega segrevanja[51]

Splošno ime || Industrijsko poimenovanje || Kemijska formula

Metan || || CH4 || 25

Dušikov oksid || || N2O || 298

Dimetileter || || CH3OCH3 || 1

Metilen klorid || || CH2Cl2 || 9

Metil klorid || || CH3Cl || 13

Kloroform || || CHCl3 || 31

Etan || R-170 || CH3CH3 || 6

Propan || R-290 || CH3CH2CH3 || 3

Butan || R-600 || CH3CH2CH2CH3 || 4

Izobutan || R-600a || CH(CH3)2CH3 || 3

Pentan || R-601 || CH3CH2CH2CH2CH3 || 20

Izopentan || R-601a || (CH3)2CHCH2CH3 || 4

Etoksietan (dietileter) || R-610 || CH3CH2OCH2CH3 || 4

Metil format || R-611 || HCOOCH3 || 25

Vodik || R-702 || H2 || 6

Amoniak || R-717 || NH3 || 0

Etilen || R-1150 || C2H5 || 4

Propilen || R-1270 || C3H6 || 2

PRILOGA V

Izračun največje količine, referenčnih vrednosti in kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg

Največja vrednost iz člena 13(1) se izračuna z naslednjimi odstotki letnega povprečja skupne količine, ki je bila proizvedena in uvožena v Unijo v obdobju od leta 2008 do 2011:

Leta ||

2015 || 100 %

2016–2017 || 93 %

2018–2020 || 63 %

2021–2023 || 45 %

2024–2026 || 31 %

2027–2029 || 24 %

2030 || 21 %

Največja količina, referenčne vrednosti in kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg iz členov 13 in 14 se izračunajo kot skupne količine vseh vrst fluoriranih ogljikovodikov, izražene v tonah ekvivalenta CO2.

Izračun referenčnih vrednosti in kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg iz členov 13 in 14 temelji na količinah fluoriranih ogljikovodikov, ki so jih proizvajalci in uvozniki dali na trg v Uniji v obdobju dodelitve.

Količine, ki so bile prenesene na podjetje zaradi izvoza v istem obdobju dodelitve, se ne upoštevajo pri izračunu kvote ali oceni skladnosti s členom 13(2), če je izvoz izveden v istem obdobju, izvoznik pa ga sporoči v skladu s členom 17(1). Transakcijo je treba ne glede na zadevne količine preveriti v skladu s členom 17(4).

PRILOGA VI

Mehanizem za dodeljevanje iz člena 14

1.           Določanje količine, ki se dodeli podjetjem, za katere je bila referenčna vrednost določena v skladu s členom 14(1) in (3)

Vsako podjetje, za katero je bila določena referenčna vrednost, prejme kvoto, ki ustreza 95 % referenčne vrednosti, pomnoženim z odstotkom, navedenim v Prilogi V za zadevno leto.

2.           Določanje količine, ki se dodeli podjetjem, ki so predložila izjavo v skladu s členom 14(2)

Vsota kvot, dodeljenih v skladu s točko 1, se odšteje od največje količine za dano leto iz Priloge V, s čimer se določi količina, ki se dodeli podjetjem, za katera referenčna vrednost ni bila določena in so predložila izjavo v skladu s členom 14(3) (količina se dodeli v fazi 1 izračuna).

2.1.        Faza 1 izračuna

Vsakemu podjetju se dodeli količina, ki ustreza zahtevani količini iz njegove izjave, pri čemer ta količina ne presega sorazmernega deleža količine, ki se dodeli v fazi 1.

Sorazmerni delež se izračuna tako, da se število 100 deli s številom podjetij, ki so predložila izjavo. Vsota kvot, dodeljenih v fazi 1, se odšteje od količine, ki se dodeli v fazi 1, s čimer se določi količina, ki se dodeli v fazi 2.

2.2.        Faza 2 izračuna

Vsakemu podjetju, ki v fazi 1 ni pridobilo celotne količine, ki jo je zahtevalo v izjavi, se dodeli dodatna količina, ki ustreza razliki med zahtevano količino in količino, prejeto v fazi 1. Vendar ta količina ne sme presegati sorazmernega deleža količine, ki se dodeli v fazi 2.

Sorazmerni delež se izračuna tako, da se število 100 deli s številom podjetij, ki so upravičena do dodelitve v fazi 2. Vsota kvot, dodeljenih fazi 2, se odšteje od količine, ki se dodeli v fazi 2, s čimer se določi količina, ki se dodeli v fazi 3.

2.3.        Faza 3 izračuna

Faza 2 se ponavlja, dokler ni preostala količina, ki se dodeli v naslednji fazi, manjša od 1 000 ton ekvivalenta CO2.

3.           Določanje količine, ki se dodeli podjetjem, ki so predložila izjavo v skladu s členom 13(4)

Vsota kvot, dodeljenih v skladu s točkama 1 in 2, se odšteje od največje količine za dano leto iz Priloge V, s čimer se določi količina, ki se dodeli podjetjem, za katera je bila referenčna vrednost določena in so predložila izjavo v skladu s členom 14(4).

Uporablja se mehanizem za dodeljevanje iz točk 2.1 in 2.2.

PRILOGA VII

Podatki, ki jih je treba sporočiti v skladu s členom 17

1.           Vsak proizvajalec iz člena 17(1) sporoči:

(a) skupno proizvodnjo vsake snovi v Uniji z navedbo glavnih skupin aplikacij, v katerih se snov uporablja;

(b) količine posamezne snovi, danih na trg v Uniji;

(c) količine posamezne snovi, ki so bile reciklirane, predelane in uničene;

(d) morebitne zaloge na začetku in koncu poročevalnega obdobja.

2.           Vsak uvoznik iz člena 17(1) sporoči:

(a) količino posamezne snovi, ki jo je uvozil v Unijo, z navedbo glavnih skupin aplikacij, v katerih se snov uporablja;

(b) količine posamezne snovi, ki so bile reciklirane, predelane in uničene.

3.           Vsak izvoznik iz člena 17(1) sporoči:

(a) količine posamezne snovi, ki jih je izvozil iz EU in niso bile namenjene za recikliranje, predelavo ali uničenje;

(b) količine posamezne snovi, ki jih je izvozil in so bile namenjene za recikliranje, predelavo in uničenje.

4.           Vsako podjetje iz člena 17(2) sporoči:

(a) količine posamezne uničene snovi, vključno s količinami, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema;

(b) vse zaloge posamezne snovi, ki čakajo na uničenje, vključno s količinami, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema;

(c) tehnologijo, uporabljeno za uničenje.

5.           Vsako podjetje iz člena 17(3) sporoči:

(a) kategorije izdelkov ali opreme;

(b) število enot;

(c) vse količine posamezne snovi, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema.

PRILOGA VIII

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 842/2006 || Ta uredba

Člen 1 || -

Člen 2 || Člen 1

Člen 3(1) || Člen 2(2)

Člen 3(2), prvi pododstavek || Člen 3(1)

Člen 3(2), drugi pododstavek || Člen 2(3), drugi pododstavek

Člen 3(2), tretji pododstavek || Člen 3(1), prvi pododstavek

Člen 3(3) || Člen 3(3)

Člen 3(4) || Člen 3(4)

Člen 3(5) || Člen 3(5)

Člen 3(6) || Člen 4(1)

Člen 3(7) || Člen 3(6)

Člen 4(1) || Člen 6(1)

Člen 4(2) || Člen 6(3)

Člen 4(3) || Člen 6(4)

Člen 4(4) || Člen 6(5)

Člen 5(1) || Člen 8(7)

Člen 5(2), prvi stavek || Člen 8(1) in (4)

Člen 5(2), drugi stavek || Člen 8(6), prvi stavek

Člen 5(2), tretji stavek || Člen 8(6), drugi stavek

Člen 5(3) || Člen 2(5)

Člen 5(4) || Člen 2(4), točka (d)

Člen 5(5) || Člen 8(8)

Člen 6(1), prvi pododstavek || Člen 17(1), prvi pododstavek

Člen 6(1) || Člen 17(1) in Priloga VII

Člen 6(2) || Člen 17(5)

Člen 6(3) || Člen 17(6)

Člen 6(4) || Člen 18(1)

Člen 7(1)          prvi pododstavek, prvi  stavek || Člen 10(1)

Člen 7(1),    drugi pododstavek,            drugi in tretji stavek || Člen 10(2) in (3)

Člen 7(2), || Člen 10(1), prvi pododstavek

Člen 7(3), prvi stavek || Člen 10(6)

Člen 7(3), drugi stavek || Člen 10(7)

Člen 8(1) || Člen 11(1)

Člen 8(2) || Člen 11(2)

Člen 9(1) || Člen 9(1)

Člen 9(2) || -

Člen 9(3) || -

Člen 10 || 19(3)

Člen 11 || -

Člen 12 || Člen 21

Člen 13(1) || Člen 22(2), prvi pododstavek

Člen 13(2) || Člen 22(2), drugi pododstavek

Člen 14 || -

Člen 15 || Člen 24

Priloga I – del 1 || Priloga I

Priloga I – del 2 || Priloga IV

Priloga II || Priloga III

[1]               Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), „Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, 2007“. www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg3/en/contents.html.

[2]               „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011) 112).

                eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52011DC0112:SL:NOT.

[3]               Poročilo Komisije o uporabi, učinkih in ustreznosti Uredbe o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (Uredba (ES) št. 842/2006), COM(2011) 581 final.

[4]               Uredba (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih, UL L 161, 14.6.2006, str. 1.

[5]               Schwarz idr. (2011): „Pripravljalna študija za pregled Uredbe (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih“, Öko-Recherche idr.

[6]               Za primerjavo, stroškovno učinkovita letna zmanjšanja emisij F-plinov, ki so možna do leta 2030, približno ustrezajo zmanjšanju emisij, ki ga morajo zdaj industrije, zajete v sistem EU za trgovanje z emisijami, zagotoviti v dveh letih.

[7]               „How to bring natural refrigerants faster to market“, povzetek poročila ATMOsphere 2010, Mednarodna delavnica o naravnih hladilnih sredstvih.

[8]               Sklepi Sveta z dne 10. oktobra 2011 o Pripravah na 17. zasedanje Konference pogodbenic (COP 17) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in na 7. zasedanje Konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola v Durbanu.

[9]               http://www.uncsd2012.org/thefuturewewant.html.

[10]             http://www.unep.org/CCAC/.

[11]             Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011, „Celovit pristop k podnebju škodljivim antropogenim emisijam, ki niso emisije CO2“, P7_TA-PROV(2011)0384, in Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012, „Konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 – Resolucija EP o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“, P7_TA-PROV(2012)0086.

[12]             Uredba Komisije (ES) št. 1493/2007 z dne 17. decembra 2007, UL L 332, 18.12.2007, str. 7.

[13]             Uredba Komisije (ES) št. 1494/2007 z dne 17. decembra 2007, UL L 332, 18.12.2007, str. 25.

[14]             Uredba Komisije (ES) št. 1516/2007 z dne 19. decembra 2007, UL L 335, 20.12.2007, str. 10.

[15]             Uredba Komisije (ES) št. 1497/2007 z dne 18. decembra 2007, UL L 333, 19.12.2007, str. 4.

[16]             Uredba Komisije (ES) št. 303/2008 z dne 2. aprila 2008, UL L 92, 3.4.2008, str. 3.

[17]             Uredba Komisije (ES) št. 304/2008 z dne 2. aprila 2008, UL L 92, 3.4.2008, str. 12.

[18]             Uredba Komisije (ES) št. 305/2008 z dne 2. aprila 2008, UL L 92, 3.4.2008, str. 17.

[19]             Uredba Komisije (ES) št. 306/2008 z dne 2. aprila 2008, UL L 92, 3.4.2008, str. 21.

[20]             Uredba Komisije (ES) št. 307/2008 z dne 2. aprila 2008, UL L 92, 3.4.2008, str. 25.

[21]             Uredba Komisije (ES) št. 308/2008 z dne 2. aprila 2008, UL L 92, 3.4.2008, str. 28.

[22]             http://ec.europa.eu/europe2020/priorities/sustainable-growth/index_sl.htm.

[23]             http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/index_en.htm.

[24]             http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/ecodesign/index_en.htm.

[25]             http://ec.europa.eu/energy/efficiency/index_en.htm.

[26]             SKM Enviros, 2012, „Further Assessment of Policy Options for the Management and Destruction of Banks of ODS and F-Gases in the EU“, http://ec.europa.eu/clima/policies/ozone/research/docs/ods_f-gas_destruction_report_2012_en.pdf.

[27]             Becken idr., 2010, „Avoiding Fluorinated Greenhouse Gases – Prospects for Phasing Out“, Umweltbundesamt, Dessau, Nemčija, http://www.umweltbundesamt.de/uba-info-medien-e/3977.html.

[28]             Tehnološki in gospodarski svet UNEP za presojo, Nairobi, 2009, „Assessment of Alternatives to HCFCs and HFCs and Update of the TEAP 2005 Supplement Report Data“, Montrealski protokol, Poročilo Tehnološkega in gospodarskega sveta UNEP za presojo.

                http://ozone.unep.org/teap/Reports/TEAP_Reports/teap-may-2009-decisionXX-8-task-force-report.pdf.

[29]             Clodic idr., 2011, „1990 to 2010 Refrigerant Inventories for Europe – Previsions on banks and emissions from 2006 to 2030 for the European Union“, Armines/ERIE.

                http://www.epeeglobal.org/refrigerants/F-Gas-review/.

[30]             Dopis evropske mreže vodij agencij za varstvo okolja komisarjem Potočniku, Hedegaardovi, Tajaniju in Oettingerju, 15. maj 2012.

[31]             Leta 2030 naj bi bilo skoraj 20 % količine fluoriranih ogljikovodikov danih na trg prek uvožene opreme. Če za uvoženo opremo ne bodo veljale enake omejitve glede dobave F-plinov kot za opremo, proizvedeno v EU, se bo delež uvožene opreme in s tem nenadzorovane dobave F-plinov verjetno še povečal.

[32]             S polnjenjem opreme s fluoriranimi ogljikovodiki med namestitvijo na kraju samem bi bili odpravljeni tudi pomisleki storitvenega sektorja (zlasti malih in srednje velikih podjetij), da nova oprema zdaj pogosto ni nameščena pravilno, pri njeni namestitvi pa ne sodelujejo pooblaščeni strokovnjaki, kot to določa uredba o F-plinih. To povzroča dodatne emisije. AREA, 2010, „Position paper: Review of Regulation (EC) No 842/2006 on certain fluorinated greenhouse gases – pre-charged non-monobloc air-conditioning equipment.“ www.area-eur.be.

[33]             Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, COM(2011) 112 final.         

[34]             UL C , , str. .

[35]             UL C , , str. .

[36]             Sklep Sveta z dne 15. decembra 1993 o sklenitvi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, UL L 33, 7.2.1994, str. 11.

[37]             Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), „Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, 2007“, Mitigation of Climate Change, poglavje 13.3.3.

[38]             Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, COM(2011) 112 final.

[39]             Poročilo Komisije o uporabi, učinkih in ustreznosti Uredbe o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (Uredba (ES) št. 842/2006), COM(2011) 581 final.

[40]             Uredba (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih, UL L 161, 14.6.2006, str. 1.

[41]             Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

[42]             UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

[43]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[44]             Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

[45]             Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

[46]             Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni odbor za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.

[47]             Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni odbor za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.

[48]             Potencial globalnega segrevanja v skladu s Poročilom o presoji znanstvene skupine za presojo, ustnovljene v okviru Montrealskega protokola (SAP), iz leta 2010, preglednice 1–11, v katerem sta navedena dva sklica, ki so ju pregledali strokovnjaki.

                http://ozone.unep.org/Assessment_Panels/SAP/Scientific_Assessment_2010/index.shtml.

[49]             Najnižja vrednost v skladu z zahtevo po nadaljnjih ukrepih v okviru UNFCCC.

[50]             Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

[51]             Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni odbor za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.