52012PC0073

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji, centralnih depotnih družbah (CDD) in spremembi Direktive 98/26/ES /* COM/2012/073 final - 2012/0029 (COD) */


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Ozadje predloga

Centralne depotne družbe (CDD) so sistemsko pomembne institucije za finančne trge. Vsakemu poslu z vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev ali zunaj njega sledijo potrgovalni postopki, ki se končajo s poravnavo tega posla, tj. dostavo vrednostnih papirjev proti plačilu. CDD so ključne institucije, ki omogočajo poravnavo, saj upravljajo tako imenovane sisteme poravnave vrednostnih papirjev. CDD tudi skrbijo za začetne vpise in centralno vodenje računov vrednostnih papirjev, na katerih se beležijo število izdanih vrednostnih papirjev, izdajatelji in vse spremembe imetnikov vrednostnih papirjev.

CDD imajo ključno vlogo tudi za trg zavarovanj, zlasti za namene denarne politike. Skoraj vsa primerna zavarovanja za operacije denarne politike centralne banke v EU, zlasti v euroobmočju, se na primer pretakajo prek sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD.

V okviru sistemov poravnave vrednostnih papirjev v EU je bilo v letu 2010 poravnanih za približno 920 bilijonov EUR transakcij, ob koncu leta 2010 pa so ti sistemi držali za skoraj 39 bilijonov EUR vrednostnih papirjev. V EU je več kot 30 CDD, običajno v vsaki državi ena, ter dve „mednarodni“ CDD (MCDD – Clearstream Banking Luxembourg in Euroclear Bank), ki sta podkategoriji CDD in sta specializirani za izdajanje mednarodnih obveznic, splošno znanih kot „euroobveznice“.

Čeprav CDD znotraj državnih mej na splošno delujejo varno in učinkovito, je na mednarodni ravni združevanje in komuniciranje CDD manj varno, zato je vlagatelj pri čezmejni naložbi izpostavljen večjim tveganjem in stroškom. Število neuspešnih poravnav je na primer večje pri čezmejnih transakcijah kot pri domačih transakcijah, stroški čezmejne poravnave pa so do štirikrat višji kot stroški domače poravnave.

Te težave v zvezi z varnostjo so posledica več dejavnikov, ki vključujejo tudi naslednje:

· dolžina cikla poravnave. Obdobje med sklenitvijo posla in poravnavo ni enako povsod v EU, kar povzroča težave pri čezmejnih poravnavah vrednostnih papirjev;

· majhen, vendar pomemben delež vrednostnih papirjev je še vedno v papirni obliki. Njihov cikel poravnave je veliko daljši, zaradi česar so vlagatelji izpostavljeni večjemu tveganju;

· za neuspešne poravnave, tj. kadar transakcije niso poravnane na načrtovani datum poravnave, odvračilne kazni niso predvidene na vseh trgih, kadar pa so, se ukrepi za zagotavljanje discipline pri poravnavi med trgi zelo razlikujejo;

· čeprav se z Direktivo 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (direktiva o dokončnosti poravnave)[1] zmanjšujejo motnje sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki jih povzročajo postopki zaradi insolventnosti, sprejeti zoper udeležence tega sistema, v njej niso obravnavana druga tveganja sistema ali prilagodljivost CDD, ki upravlja sistem. Nekatere CDD so izpostavljene dodatnim kreditnim in likvidnostnim tveganjem, ki izhajajo iz opravljanja pomožnih bančnih storitev za poravnavo;

· dogovori o povezovanju med CDD so sicer prvi korak pri doseganju konsolidacije evropskih trgov za poravnave, vendar povzročajo skrbi v zvezi z varnostjo, ker ni posebnih bonitetnih pravil za takšno povezovanje. Poleg tega povečujejo medsebojno povezanost CDD, kar dodatno upravičuje uvedbo skupnega bonitetnega okvira.

Odsotnost učinkovitega enotnega notranjega trga poravnav prav tako povzroča pomembne pomisleke. Pomembne ovire za evropski potrgovalni trg, kot so omejitev dostopa izdajateljem vrednostnih papirjev do CDD, različne nacionalne ureditve izdajanja licenc in pravila za CDD v EU ter omejena konkurenca med nacionalnimi CDD, še vedno obstajajo. Zaradi teh ovir je trg zelo razdrobljen. Zato čezmejna poravnava transakcij temelji na po nepotrebnem zapleteni verigi držanja vrednostnih papirjev, ki pogosto vključuje več CDD in več drugih posrednikov. To negativno vpliva na učinkovitost in tudi tveganja, povezana s čezmejnimi transakcijami.

Te težave so pomembne, saj se število čezmejnih transakcij v Evropi, od običajnih nakupov/prodaj vrednostnih papirjev pa vse do prenosov zavarovanja, še naprej povečuje, CDD pa so vse bolj medsebojno povezane. Pričakuje se, da se bodo ti trendi pospešili z uvedbo projekta Target2 Securities (T2S), ki ga je uvedel Evrosistem, da bi se zagotovila skupna brezmejna platforma za poravnavo vrednostnih papirjev v Evropi, pri čemer naj bi se ta projekt začel izvajati leta 2015.

Predlagana uredba obravnava zgornje težave. Uvaja obveznost predstavitve vseh prenosljivih vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki in njihovega vpisa v CDD, preden se začne z njimi trgovati na organiziranih mestih trgovanja. Usklajena so obdobja poravnave in ureditve za disciplino pri poravnavi po vsej EU. Uvaja se skupen sklop pravil, ki temeljijo na mednarodnih standardih, s katerimi se obravnavajo tveganja operacij in storitev CDD. Ker bodo za CDD veljala enaka vsebinska pravila po vsej EU, bodo zanje veljale tudi enotne zahteve za izdajo licenc, pri čemer bodo lahko pridobile licenco za celotno EU, kar bo prispevalo k odpravi obstoječih ovir za dostop.

S predlagano uredbo se bo zato povečala varnost v sistemu in odprl trg za storitve CDD, zato se bo povečala učinkovitost poravnave vrednostnih papirjev. Predlagana uredba bo skupaj z Direktivo 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov (MiFID)[2] in predlogom uredbe o transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti za centralne nasprotne stranke (uredba o infrastrukturi evropskega trga) dopolnila regulativni okvir za infrastrukture trgov vrednostnih papirjev.

Ta pobuda je prejela široko politično podporo. Svet ECOFIN je 2. decembra 2008 poudaril potrebo po krepitvi varnosti in učinkovitosti sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, ter se strinjal, da je potrebna zakonodaja EU za odpravo pravnih ovir za potrgovalne storitve, vključno z ovirami za dostop do CDD. Prav tako obstaja soglasje na mednarodni ravni, da so potrebni ustrezni standardi za CDD. Svetovni bančni regulator in regulator trga vrednostnih papirjev (CPSS in IOSCO) sta že leta 2001 sprejela sklop priporočil za sisteme poravnave vrednostnih papirjev. Ta priporočila so bila leta 2009 prilagojena z nezavezujočimi smernicami evropskih regulatorjev (ESCB in CESR). Odbor za finančno stabilnost je oktobra 2010 ponovno pozval k posodobljenim standardom za stabilnejše osrednje tržne infrastrukture ter zahteval revizijo in okrepitev veljavnih standardov.

2.           Rezultati posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocene učinka

Ta pobuda je rezultat obsežnega in stalnega dialoga ter posvetovanja z vsemi glavnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z regulatorji trga vrednostnih papirjev in bančnimi regulatorji, ECB in vsemi vrstami udeležencev na trgu. Upoštevana so stališča, izražena med javnim posvetovanjem, ki je potekalo od 13. januarja do 1. marca 2011, ter prispevki različnih skupin zainteresiranih strani od poletja 2010.

Poleg tega je bila pri družbi Oxera Consulting naročena zunanja študija stroškov in cen v sektorju potrgovalnih storitev. Družba Oxera je prvo poročilo predložila leta 2009, drugo pa leta 2011. Ti poročili sta vsebovali koristne podatke o razlikah v stroških pri čezmejnih in domačih potrgovalnih storitvah v Evropi.

Komisija je v skladu s politiko „boljše pravne ureditve“ izvedla oceno učinka alternativnih možnosti politike. Možnosti politike so bile ocenjene glede na ključne cilje povečanja varnosti, učinkovitosti in enakih konkurenčnih pogojev za storitve CDD v Evropi. Ocena je bila pripravljena na podlagi preučitve uspešnosti pri doseganju navedenih ciljev in stroškovne učinkovitosti izvajanja različnih možnosti politike.

Osnutek poročila o oceni učinka je bil odboru Komisije za oceno učinka predložen 16. marca 2011, 8. avgusta 2011 pa mu je bil predložen revidiran osnutek poročila. Osnutek poročila je bil bistveno izboljšan na podlagi pripomb odbora za oceno učinka z okrepitvijo dokazov, na katerih so temeljile ugotovljene težave, in analize različnih možnosti politike, zlasti v zvezi s pomožnimi bančnimi storitvami za poravnavo, ter vključitvijo ocene splošnih koristi in učinka različnih možnosti politike na različne zainteresirane strani ter jasnejšega in stabilnejšega okvira za spremljanje in vrednotenje.

3.           Pravni elementi predloga

3.1.        Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) kot najustreznejši pravni podlagi na tem področju. Cilj predloga je zlasti obravnavati pomanjkanje varnosti in učinkovitosti poravnave vrednostnih papirjev ter iz tega izhajajoče ovire za delovanje notranjega trga, ki so posledica različnih nacionalnih pravil za urejanje poravnave vrednostnih papirjev in dejavnosti CDD, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev, kar se bo doseglo z uvedbo sklopa skupnih pravil o nekaterih vidikih cikla poravnave in discipline pri poravnavi ter sklopa enotnih bonitetnih zahtev, ki bo osredotočen na prilagodljivost CDD in dostop do njih. V odsotnosti takšnih skupnih pravil in zahtev bodo različni ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni, imeli neposreden negativen učinek na varnost, učinkovitost in konkurenco na trgu poravnav v Uniji. Uredba se šteje za najprimernejši instrument za zagotovitev, da se za vse udeležence na trgu uporabljajo enotne in neposredno veljavne obveznosti glede cikla poravnave in discipline pri poravnavi ter da se za CDD uporabljajo enotni in neposredno veljavni bonitetni standardi v Uniji, s katerimi bi se morala povečati njihova prilagodljivost ter okrepiti njihova osrednja vloga pri vodenju sistemov nematerializiranih vrednostnih papirjev in pri postopku poravnave.

Ker je glavni cilj predlagane uredbe uvesti več pravnih obveznosti, ki za upravljavce trga veljajo neposredno in med drugim vključujejo vpis skoraj vseh prenosljivih vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki v CDD in strožji časovni okvir za poravnavo, ter ker so CDD odgovorne za upravljanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in izvajanje ukrepov za zagotovitev pravočasne poravnave v Uniji, je bistveno, da vse CDD dosledno in v vsakem trenutku izpolnjujejo enotne in stroge bonitetne zahteve iz predloga. Zato je treba kot posledico pravnih obveznosti, ki veljajo za upravljavce trga, v ta predlog vključiti sklop enotnih in neposredno veljavnih pravil v zvezi z dovoljenji in tekočim nadzorom CDD.

3.2.        Subsidiarnost in sorazmernost

V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji se ukrepi na ravni Unije sprejmejo le, če države članice zastavljenih ciljev same ne morejo zadovoljivo doseči in se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov ti cilji lažje dosežejo na ravni EU.

Cilj tega predloga je zlasti zagotoviti, da bi bil evropski trg vrednostnih papirjev varnejši in učinkovitejši znotraj Unije, zato so potrebni usklajeni ukrepi na ravni EU. Ukrepi na ravni Unije so upravičeni tudi zaradi sistemske narave CDD in njihove vedno večje medsebojne povezanosti, zlasti po uvedbi projekta T2S.

Na področju dovoljenj za CDD in nadzora CDD je cilj predlagane uredbe doseči ravnovesje med pristojnostmi nacionalnih organov in interesi drugih pristojnih organov. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) bo imel ključno vlogo pri reševanju sporov, olajševanju dogovorov o sodelovanju med nacionalnimi organi in pripravi tehničnih standardov v tesnem sodelovanju s članicami Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

Nekatera vprašanja so že zajeta v veljavni zakonodaji Unije. Sistemi poravnave vrednostnih papirjev so na primer že opredeljeni v Direktivi 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev[3], v Direktivi 2004/39/ES (MiFID) pa so določena nekatera pravila glede dostopa udeležencev na trgu do sistema poravnave vrednostnih papirjev po njihovi izbiri. Predlagana uredba je v skladu s temi besedili Unije.

V predlogu je tudi v celoti upoštevano načelo sorazmernosti, kot se zahteva v skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji, in sicer, da morajo biti ukrepi Unije ustrezni za izpolnjevanje ciljev in ne presegajo okvirov, ki so za to potrebni. Predlagana uredba je združljiva s tem načelom in vzpostavlja ustrezno ravnovesje med zadevnim javnim interesom in stroškovno učinkovitostjo predlaganih ukrepov. Predlog v celoti upošteva potrebo po doseganju ravnovesja med varnostjo, učinkovitostjo trgov in stroški za zainteresirane strani.

3.3.        Podrobna obrazložitev predloga

Predlagana uredba ima dva glavna dela: ukrepe za vse upravljavce trga v okviru poravnave vrednostnih papirjev (naslov II) in ukrepe posebej za CDD (naslovi III, IV in V). Ostali naslovi, tj. o področju uporabe in opredelitvi pojmov (naslov I) ter prehodnih in končnih določbah (naslov VI), se uporabljajo za oba dela predloga.

3.3.1.     Področje uporabe predloga (naslov I)

Predlagana uredba zajema vse CDD, vendar so iz zahtev za dovoljenje in nadzor izvzete članice ESCB in drugi nacionalni ali javni organi, ki zagotavljajo podobne storitve, kot so nacionalni organi držav članic, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju in bi bili sicer uvrščeni med CDD. Za te institucije kljub temu veljajo vse zahteve za CDD. Izvzete so iz naslova IV, ki ločuje med pomožnimi bančnimi storitvami za poravnavo in drugimi storitvami CDD, ker te institucije že po svoji naravi zagotavljajo takšne pomožne storitve.

Predlog zajema vse finančne instrumente, kar zadeva zahteve za CDD, vendar za namene naslova II o poravnavi vrednostnih papirjev zajema zlasti prenosljive vrednostne papirje, kot so opredeljeni v točki (18) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES (MiFID) (predvsem delnice in obveznice).

3.3.2.     Poravnava vrednostnih papirjev (naslov II)

Ključni cilj predlagane uredbe je povečati varnost poravnav. Naslov II vsebuje tri sklope ukrepov za doseganje tega cilja. Prvič, uvaja tako imenovano dematerializacijo/imobilizacijo vrednostnih papirjev, kar pomeni izdajo vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki. Ta ukrep naj bi povečal učinkovitost poravnave, tako da bi olajšal skrajšanje obdobij poravnave in zagotovil integriteto izdaje vrednostnih papirjev z omogočanjem lažjega usklajevanja imetja vrednostnih papirjev. Nematerializiranih vrednostnih papirjev ni treba nujno vpisati v CDD, preden se z njimi trguje ali preden se zastavijo kot zavarovanje. Lahko jih na primer vpišejo registratorji. Če pa se z njimi začne trgovati na mestih trgovanja, ki jih ureja Direktiva 2004/39/ES (MiFID), jih je treba vpisati v CDD, da se lahko vključijo v sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi Direktive 98/26/ES ter uskladijo vpisani vrednostni papirji na eni strani in vrednostni papirji, s katerimi se trguje, na drugi strani. Predlagana uredba omogoča dovolj dolgo prehodno obdobje, do 1. januarja 2018, da bo upravljavcem trgov iz držav članic, kjer je veliko vrednostnih papirjev še vedno v papirni obliki, omogočeno, da izpolnijo zahteve tega ukrepa.

Drugič, naslov II usklajuje obdobja poravnave transakcij z vrednostnimi papirji po vsej EU. V Evropi se večina transakcij z vrednostnimi papirji poravna v dveh ali treh dneh po datumu posla, odvisno od posameznega trga. Obdobje poravnave bo usklajeno na dva dneva po datumu posla, čeprav bodo dovoljena tudi krajša obdobja poravnave. Tretjič, naslov II usklajuje ukrepe discipline pri poravnavi po vsej EU. Ti zajemajo predhodne ukrepe za preprečevanje neuspešnih poravnav in naknadne ukrepe za obravnavanje neuspešnih poravnav. Ključni cilj je zmanjšati število neuspešnih poravnav in preprečiti kakršno koli konkurenco, ki bi zniževala standarde za disciplino pri poravnavi, na primer med trgi z različnimi kazenskimi sistemi. Predlagane določbe presegajo raven CDD, saj je njihov cilj udeležence na trgu, ki ne zagotovijo vrednostnih papirjev na načrtovani datum poravnave, podvreči usklajenemu postopku kritnega nakupa, ki ga lahko v primeru obračunanih transakcij izvrši centralna nasprotna stranka ali je kako drugače vključen v lastna pravila mest trgovanja.

3.3.3.     CDD (naslov III)

Dovoljenja za CDD in nadzor CDD (poglavje I)

V Direktivi 98/26/ES so sistemi poravnave vrednostnih papirjev že opredeljeni kot formalni dogovori, ki omogočajo prenose vrednostnih papirjev med različnimi udeleženci. Vendar navedena direktiva ne zajema institucij, ki so odgovorne za upravljanje takšnih sistemov. Zaradi vse večje zapletenosti takšnih sistemov in tveganj, povezanih s poravnavo, je bistveno, da so institucije, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev, pravno opredeljene, imajo dovoljenja in so nadzirane na podlagi skupnih bonitetnih standardov. CDD je opredeljena kot pravna oseba, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev in opravlja vsaj še eno drugo osrednjo storitev („notarska“ storitev ali storitev centralnega vodenja računov). Poleg tega lahko CDD opravljajo le nekatere „pomožne“ storitve, ki so večinoma povezane z osrednjimi storitvami. Če takšne pomožne storitve vključujejo davčne storitve, bi CDD morale zagotoviti, da spoštujejo davčno zakonodajo zadevnih držav članic. V primeru postopkov za oprostitev davčnega odtegljaja bi CDD morale spoštovati vse zahteve, ki jih država članica vira plačil, ki so predmet davčnega odtegljaja, naloži finančnim posrednikom, da jim dovoli, da uporabijo odtegljaj in uveljavljajo oprostitev davčnega odtegljaja v imenu upravičenih lastnikov plačil. To lahko še posebej vključuje obveznost poročanja informacij o vlagateljih neposredno državi članici vira (v zameno za možnost uveljavljanja oprostitve od davčnega odtegljaja pri viru), ki jih lahko nato posreduje državi članici rezidentstva upravičenega lastnika finančnih instrumentov.

CDD bodo morali pristojni organi države članice, v kateri imajo CDD sedež, izdati dovoljenje in jih nadzirati. Vendar se bodo morali glede na vse pomembnejši element čezmejnosti dejavnosti CDD posvetovati z drugimi organi, povezanimi s sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD, in z drugimi subjekti v skupini. ESMA bo imel pomembno vlogo pri pripravi osnutkov tehničnih standardov za uskladitev postopka izdaje dovoljenj in zagotovitev sodelovanja med organi.

V skladu s predlogom CDD z dovoljenjem pridobijo „potni list“, na podlagi katerega lahko opravljajo storitve v Uniji, in sicer lahko storitev opravljajo neposredno v drugi državi članici ali z ustanovitvijo podružnice v tej državi članici. CDD iz tretje države se lahko odobri dostop do Unije, če jo prizna ESMA. Takšno priznanje se lahko dodeli le, če Komisija potrdi, da je pravni in nadzorni okvir v tej tretji državi enakovreden pravnemu in nadzornemu okviru Unije ter da tretja država zagotavlja učinkovito enakovredno priznanje regulativnega in nadzornega okvira Unije, če ima CDD veljavno dovoljenje in je učinkovito nadzirana v tej tretji državi ter so sklenjeni dogovori o sodelovanju med ESMA in pristojnimi organi v tej tretji državi.

Zahteve za CDD in kolizijsko pravilo (poglavji II in III)

Ker so CDD sistemsko pomembne in opravljajo ključne storitve za trg vrednostnih papirjev, morajo zanje veljati visoki bonitetni standardi, da se zagotovita njihova stabilnost in zaščita njihovih udeležencev. Zahteve za CDD so v poglavju II razvrščene v več kategorij: organizacijske zahteve (oddelek 1), pravila vodenja poslov (oddelek 2), zahteve za storitve CDD (oddelek 3), bonitetne zahteve (oddelek 4) in zahteve za povezave CDD (oddelek 5).

V skladu z oddelkom 1 morajo imeti CDD stabilne ureditve upravljanja, izkušeno in ustrezno višje vodstvo, upravni odbor in delničarje ter morajo za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev ustanoviti odbore uporabnikov, ki zastopajo izdajatelje in udeležence. Nobeno zunanje izvajanje storitev ali dejavnosti ne sme zmanjšati odgovornosti CDD do udeležencev ali izdajateljev ali ogroziti izvajanje nadzornih funkcij s strani različnih organov. Pomembna izjema je predvidena za dogovore o zunanjem izvajanju, sklenjene z javnimi organi, kot je projekt T2S, ki ga vodi Evrosistem, saj takšne dogovore ureja poseben okvir, o katerem se dogovorijo pristojni organi.

Oddelek 2 uvaja pomembne zahteve za CDD, in sicer da morajo imeti nediskriminacijska, pregledna in samo na tveganju temelječa merila za udeležbo v sistemih poravnave vrednostnih papirjev. Te zahteve so okrepljene z določbami o dostopu, ki so določene v poglavju IV. Uvaja tudi pomembna načela o preglednosti v zvezi z razkritjem cen javnosti in razkritjem stroškov in prihodkov pri posamezni zagotovljeni storitvi javnim organom.

Oddelek 3 v členu 34 o zahtevah za storitve CDD priznava pomembno vlogo CDD pri zagotavljanju integritete pri izdaji vrednostnih papirjev in vključuje obveznosti o uskladitvi računov znotraj enega dne. Kar zadeva ločevanje računov zaradi zaščite sredstev udeležencev, predlog presega zahteve iz Direktive 2004/39/ES (MiFID) ter določa, da morajo CDD ločiti račune posameznega udeleženca od računov drugih udeležencev in omogočiti udeležencem, da ločijo račune svojih posameznih strank. Kar zadeva poravnavo z denarnimi sredstvi, predlog določa, da morajo CDD izvesti poravnavo prek računov centralnih bank, kadar je to izvedljivo in možno. Poravnava prek poslovnih bank je dovoljena, vendar mora biti, v nasprotju z nekaterimi sedanjimi praksami, izvedena prek ločene kreditne institucije, ki deluje kot posrednica za poravnavo.

Bonitetne zahteve za same CDD iz oddelka 4 vsebujejo pomembne določbe o zmanjševanju operativnega tveganja. Ker CDD ne bodo smele neposredno opravljati bančnih storitev, bo ključno tveganje CDD operativno tveganje. Te določbe vsebujejo ustrezne ukrepe za zagotovitev nemotenega izvajanja operacij, vključno s poravnavo, v vseh okoliščinah. Določene so tudi kapitalske zahteve glede na operativne stroške – CDD morajo imeti kapital, zadržani dobiček in rezerve za kritje vsaj šestmesečnih poslovnih odhodkov.

Ker so CDD vse bolj medsebojno povezane in se pričakuje, da se bo to še pospešilo z uvedbo projekta T2S, člen 45 določa pomembne bonitetne zahteve za povezane CDD, vključno z vzpostavitvijo enakih pravil o dokončnosti poravnave.

Cilj poglavja III je povečati pravno varnost za transakcije z vrednostnimi papirji, in sicer s predlaganjem kolizijskega pravila glede lastniških vidikov v zvezi z vrednostnimi papirji, ki jih drži CDD.

Dostop do CDD (poglavje IV)

Odprtje trga za storitve CDD in odprava ovir za dostop sta eden od ciljev te pobude. Poglavje IV obravnava tri vrste dostopa: (a) med izdajatelji in CDD, (b) med CDD ter (c) med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami.

Izdajatelji morajo v skladu z zakonodajo v več državah članicah izdajati nekatere vrste vrednostnih papirjev, predvsem delnice, v okviru njihovih nacionalnih CDD. Člen 47 uvaja pravico izdajateljev, da svoje vrednostne papirje vpišejo v katero koli CDD z dovoljenjem v Uniji, in pravico CDD, da opravljajo storitve za vrednostne papirje, ki jih ureja zakonodaja druge države članice. Nacionalne posebnosti se upoštevajo s priznavanjem, da ta pravica ne sme posegati v gospodarsko pravo, ki ureja te vrednostne papirje.

Oddelka 2 in 3 določata načela o dostopu. CDD mora imeti pravico, da na podlagi nediskriminacijskih in na tveganju temelječih načel postane udeleženec sistema poravnave vrednostnih papirjev druge CDD. CDD mora imeti na podlagi enakih načel tudi pravico, da od druge CDD zahteva razvoj posebnih funkcij, ki se zaračunavajo na osnovi strošek plus pribitek. Podobno mora imeti CDD pravico, da prejema sezname transakcij od centralnih nasprotnih strank in mest trgovanja, pri čemer morajo imeti te infrastrukture dostop do sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD. Kakršen koli spor med zadevnimi pristojnimi organi je mogoče predložiti v razrešitev ESMA.

3.3.4.     Kreditne institucije, imenovane kot posrednice za poravnavo (naslov IV)

Kot je opisano zgoraj, lahko CDD, kadar poravnava prek centralne banke ni izvedljiva ali možna, svojim udeležencem ponudijo poravnavo prek poslovne banke. CDD kljub temu ne smejo same opravljati pomožnih bančnih storitev za poravnavo, ampak jih morajo njihovi pristojni organi pooblastiti, da imenujejo kreditno institucijo, ki deluje kot posrednica za poravnavo, da odpre gotovinske račune in odobri posojila za lažjo poravnavo, razen če pristojni organi z razpoložljivimi dokazi dokažejo, da izpostavljenost ene kreditne institucije kreditnim in likvidnostnim tveganjem ni zadostno omejena. To ločevanje med CDD in posredniki za poravnavo je pomemben ukrep za obravnavanje in povečanje varnosti CDD. Zaradi pomožnih bančnih storitev za poravnavo so tveganja, ki so jim izpostavljene CDD, večja, zato obstaja verjetnost, da CDD ne izpolnijo svojih obveznosti ali pa so izpostavljene izjemnim situacijam. Čeprav nekatere CDD bančne storitve običajno opravljajo znotraj enega dne in so te storitve omejene na pomožne storitve za poravnavo, so zneski kljub temu visoki, zato bi kakršna koli neizpolnitev obveznosti takšnih CDD imela negativne posledice za trge vrednostnih papirjev in plačil. Zahteva, da bančne storitve opravlja druga pravna oseba, ki ne opravlja osrednjih storitev CDD, bo preprečila prenos tveganj z bančnih storitev na opravljanje osrednjih storitev CDD, zlasti v primeru insolventnosti ali izjemnih situacij, ki izhajajo iz bančnih storitev. Ta zahteva bo CDD in javnim organom zagotovila tudi več možnosti, da poiščejo ustrezne rešitve, kadar posrednik za poravnavo, ki opravlja bančne storitve, ne izpolni svojih obveznosti. Za CDD, ki trenutno opravljajo bančne storitve, so stroški, povezani s tem ukrepom, večinoma pravni stroški zaradi ustanovitve ločene pravne osebe za opravljanje bančnih storitev, medtem ko CDD, ki bodo želele take storitve razviti v prihodnosti, ne bodo imele visokih dodatnih stroškov za ustanovitev ločene pravne osebe. Manj strogih alternativnih zahtev za ločevanje bančnih storitev, s katerimi bi se lahko v celoti odpravila nevarnost prenosa tveganj z bančnih storitev na osrednje storitve CDD, ni.

Da bi se zagotovila učinkovitost, ki izhaja iz opravljanja tako storitev CDD kot bančnih storitev v isti skupini podjetij, zahteva, da bančne storitve izvaja ločena kreditna institucija, slednji ne bi smela preprečiti, da pripada isti skupini podjetij kot CDD. Vendar, če se tako storitve CDD kot bančne storitve izvajajo v isti skupini podjetij, bi morale dejavnosti kreditne institucije, ki opravlja bančne storitve, biti omejene na opravljanje pomožnih bančnih storitev za poravnavo. Namen te druge omejitve je zmanjšati splošni profil tveganja skupine, ki izhaja iz prisotnosti kreditne institucije v skupini.

Pristojni organ bi moral za vsak primer posebej biti sposoben dokazati odsotnost sistemskega tveganja, do katerega pride zaradi opravljanja tako storitev CDD kot bančnih storitev s strani iste pravne osebe. V takšnem primeru bi se Evropski komisiji lahko predložila utemeljena zahteva, na osnovi katere bi lahko dovolila odstopanje. V vsakem primeru bi morale biti dejavnosti CDD, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti kreditne institucije, omejene na opravljanje pomožnih bančnih storitev za poravnavo.

Kreditna institucija, ki deluje kot posrednica za poravnave, mora pridobiti dovoljenje v skladu z Direktivo 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij[4]. Ker morajo biti sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, čim bolj zaščiteni pred morebitnimi tveganji, ki jih povzročijo posredniki za poravnave, morajo takšni posredniki kljub temu izpolnjevati dodatne zahteve za zmanjševanje kreditnih in likvidnostnih tveganj v zvezi z vsakim sistemom poravnave vrednostnih papirjev, za katerega delujejo kot posrednik za poravnave.

Ker Direktiva 2006/48/ES posebej ne obravnava kreditnih in likvidnostnih tveganj znotraj enega dne, ki bi nastala zaradi opravljanja pomožnih bančnih storitev za poravnavo, morajo za kreditne institucije prav tako veljati posebne strožje zahteve za zmanjševanje kreditnega in likvidnostnega tveganja, ki se morajo uporabljati za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, za katerega delujejo kot posrednice za poravnavo. Predlagane zahteve za posrednike za poravnavo temeljijo na mednarodnih standardih CPSS-IOSCO za infrastrukture finančnih trgov in sedanjih tržnih praksah. Vključujejo polno zavarovanje za kreditne izpostavljenosti, spremljanje likvidnosti znotraj enega dne, pri čemer se upošteva likvidnostno tveganje zaradi neizpolnitve obveznosti dveh največjih udeležencev, in omejitve koncentracije ponudnikov likvidnosti.

3.3.5.     Sankcije (naslov V)

Pregled obstoječih pooblastil za sankcioniranje in njihovega izvajanja v praksi, katerega cilj je bil spodbuditi uskladitev sankcij za celoten sklop nadzornih dejavnosti, je bil izveden v sporočilu Komisije z naslovom Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev[5]. Na podlagi pregleda stanja veljavnih nacionalnih ureditev je bilo ugotovljeno, da se na primer višina denarnih sankcij zelo razlikuje med državami članicami, da nekateri pristojni organi nimajo nekaterih pomembnih pooblastil za sankcioniranje ter da nekateri pristojni organi sankcij ne morejo naložiti fizičnim ali pravnim osebam. Zato Komisija zdaj predlaga, da bi morale države članice zagotoviti, da je za kršitve Uredbe mogoče uporabiti ustrezne upravne sankcije in ukrepe. V ta namen morajo pristojni organi imeti na voljo minimalni sklop upravnih sankcij in ukrepov, vključno z odvzemom dovoljenja, javnimi opozorili, razrešitvijo vodstva, vračilom dobička, ustvarjenega s kršitvami te uredbe, kadar ga je mogoče določiti, in upravnimi kaznimi. Najvišja raven upravnih kazni ne sme biti nižja od ravni iz Uredbe, tj. 10 % letnega prometa pravne osebe ali pet milijonov EUR ali 10 % letnega prihodka v primeru fizične osebe. Pri določitvi vrste in višine sankcij morajo pristojni organi upoštevati več meril iz Uredbe, vključno z velikostjo in finančno trdnostjo odgovorne osebe, učinkom kršitve in sodelovanjem odgovorne osebe. Predlagana uredba posameznim državam članicam ne preprečuje, da določijo višje standarde.

3.3.6.     Skladnost s členoma 290 in 291 PDEU

Komisija je 23. septembra 2009 sprejela predloge uredb o ustanovitvi Evropskega bančnega organa (EBA), Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). V zvezi s tem Komisija opozarja na svoje izjave v zvezi s členoma 290 in 291 PDEU, ki jih je dala ob sprejetju uredb o ustanovitvi evropskih nadzornih organov: „Komisija v zvezi s postopkom sprejemanja regulativnih standardov poudarja edinstven značaj sektorja finančnih storitev, ki izhaja iz Lamfalussyjeve strukture in je izrecno priznan v izjavi št. 39 k PDEU. Vendar ima Komisija resne dvome o tem, ali so omejitve glede njene vloge pri sprejemanju delegiranih aktov in izvedbenih ukrepov skladne s členoma 290 in 291 PDEU.“

4.           Proračunske posledice

Predlog ima posledice za proračun Evropske unije, ki so povezane z nalogami ESMA, opredeljenimi v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

2012/0029 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji, centralnih depotnih družbah (CDD) in spremembi Direktive 98/26/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[7],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Centralne depotne družbe (CDD) skupaj s centralnimi nasprotnimi strankami (CCP) bistveno prispevajo k ohranjanju potrgovalnih infrastruktur, ki ščitijo finančne trge in pri udeležencih na trgu vzbujajo zaupanje, da se transakcije z vrednostnimi papirji izvajajo pravilno in pravočasno, tudi v obdobjih izjemnih situacij.

(2) Sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, so zaradi svoje vloge na koncu postopka poravnave sistemsko pomembni za delovanje trgov vrednostnih papirjev. Ker so sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, na vrhu verige držanja vrednostnih papirjev, so tudi pomembno orodje za nadzor nad integriteto pri izdaji, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju zaupanja vlagateljev. Poleg tega so sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, intenzivno vključeni v zagotavljanje zavarovanj za operacije denarne politike in v postopek zagotavljanja zavarovanj med kreditnimi institucijami, zaradi česar so pomembni udeleženci na trgu zavarovanj.

(3) Čeprav se z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev[8] zmanjšujejo motnje sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki jih povzročajo postopki zaradi insolventnosti udeležencev tega sistema, je treba obravnavati druga tveganja, ki so jim izpostavljeni sistemi poravnave vrednostnih papirjev, in tveganje insolventnosti ali motenj v delovanju CDD, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev. Številne CDD so izpostavljene kreditnim in likvidnostnim tveganjem, ki izhajajo iz opravljanja pomožnih bančnih storitev za poravnavo.

(4) Vedno večje število čezmejnih poravnav, ki je posledica razvoja sporazumov o povezovanju med CDD, povzroča skrbi v zvezi s prilagodljivostjo CDD pri prenosu tveganj, ki so jim izpostavljene CDD iz drugih držav članic, ker ni skupnih bonitetnih pravil. Poleg tega so zaradi različnih nacionalnih pravil, ki urejajo poravnave in dejavnosti CDD, ter omejene konkurence med CDD trgi poravnav v Uniji kljub povečanemu številu čezmejnih poravnav še vedno razdrobljeni, stroški čezmejnih poravnav pa so višji. Ta razdrobljenost predstavlja oviro ter ustvarja dodatna tveganja in stroške za čezmejne poravnave. Ker za upravljavce trga ne veljajo enake obveznosti in za CDD ne veljajo skupni bonitetni standardi, bodo morebitni različni ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni, imeli neposreden negativen vpliv na varnost in učinkovitost trga poravnav v Uniji ter na konkurenco na tem trgu. Odpraviti je treba te pomembne ovire za delovanje notranjega trga in preprečiti izkrivljanje konkurence ter preprečiti nastanek takšnih ovir in izkrivljanja v prihodnosti. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(5) Z Uredbo je treba uvesti več enotnih obveznosti v zvezi z nekaterimi vidiki cikla poravnave in discipline pri poravnavi za udeležence na trgu ter določiti skupne zahteve za CDD, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev. Neposredno veljavna pravila iz Uredbe morajo zagotoviti, da se za vse upravljavce trga in CDD uporabljajo enake neposredno veljavne obveznosti in pravila. Tako bi se s preprečevanjem različnih nacionalnih pravil, ki so posledica prenosa direktive, z Uredbo povečali varnost in učinkovitost poravnave v Uniji. Z Uredbo se bo zmanjšala regulativna zapletenost za upravljavce trga in CDD, ki je posledica različnih nacionalnih pravil, CDD pa bodo lahko opravljale svoje storitve na mednarodni ravni, ne da bi morale izpolnjevati različne sklope nacionalnih zahtev, na primer v zvezi z izdajo dovoljenja, nadzorom, organizacijo ali tveganji CDD. Prav tako bi morala Uredba, s katero se uvajajo enake zahteve za CDD, prispevati k odpravi izkrivljanja konkurence.

(6) Odbor za finančno stabilnost (FSB) je 20. oktobra 2010[9] pozval k stabilnejšim osrednjim tržnim infrastrukturam ter zahteval revizijo in okrepitev veljavnih standardov. Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) Banke za mednarodne poravnave (BIS) ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) končujeta pripravo osnutkov svetovnih standardov. Ti bodo nadomestili priporočila BIS iz leta 2001, ki sta jih leta 2009 z nezavezujočimi smernicami na evropski ravni prilagodila Evropski sistem centralnih bank (ESCB) in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR).

(7) Svet je v sklepih z dne 2. decembra 2008[10] poudaril potrebo po krepitvi varnosti in učinkovitosti sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter po odpravi pravnih ovir za potrgovalne storitve v Uniji.

(8) Ena od osnovnih nalog ESCB je spodbujanje nemotenega delovanja plačilnih sistemov. V zvezi s tem članice ESCB izvajajo nadzor z zagotavljanjem učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov. Članice ESCB pogosto delujejo kot posrednice za poravnavo za denarni del transakcij z vrednostnimi papirji. Prav tako so pomembne stranke CDD, ki pogosto upravljajo zagotavljanje zavarovanja za operacije denarne politike. Članice ESCB morajo biti prek posvetovanj bolj vključene v izdajanje dovoljenj za CDD in njihov nadzor, priznavanje CDD tretjih držav ter potrditev povezav CDD. Prav tako morajo biti prek posvetovanj bolj vključene v določanje regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov ter smernic in priporočil. Določbe te uredbe ne smejo posegati v pristojnosti Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov v Uniji in v drugih državah.

(9) Centralne banke držav članic ali kateri koli drugi organi s podobnimi funkcijami v nekaterih državah članicah, kot so nacionalni organi držav članic, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju, lahko opravljajo več storitev, na podlagi katerih bi bili uvrščeni med CDD. Takšne institucije morajo biti izvzete iz zahtev za dovoljenje in nadzor, vendar morajo zanje še naprej veljati vse bonitetne zahteve za CDD. Ker centralne banke delujejo kot posrednice za poravnavo, morajo biti izvzete tudi iz zahtev iz naslova IV te uredbe.

(10) Ta uredba se mora uporabljati za poravnavo transakcij pri vseh finančnih instrumentih in dejavnostih CDD, razen če ni določeno drugače. Ta uredba prav tako ne sme posegati v drugo zakonodajo Unije v zvezi s posebnimi finančnimi instrumenti, kot so Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES[11] ter ukrepi, sprejeti v skladu z navedeno direktivo.

(11) Vpis vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki je pomemben korak za povečanje učinkovitosti poravnave in zagotovitev integritete pri izdaji vrednostnih papirjev, zlasti zaradi vedno večje zapletenosti načinov držanja in prenosa. Ta uredba zaradi varnosti določa vpis v nematerializirani obliki za vse prenosljive vrednostne papirje. Ta uredba ne sme uvesti posebnega načina za začetni vpis v nematerializirani obliki, ki je lahko v obliki imobilizacije z izdajo globalnega obvestila ali v obliki neposredne dematerializacije. Ta uredba ne sme določiti vrste institucije, ki mora vpisovati vrednostne papirje v nematerializirani obliki ob izdaji, in dovoljuje različnim akterjem, vključno z registratorji, da izvajajo to funkcijo. Ko pa se s temi vrednostnimi papirji trguje na mestih trgovanja, ki jih ureja Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS in 93/6/EGS ter Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS[12], ali kadar so zagotovljeni kot zavarovanja pod pogoji iz Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju[13], je treba te vrednostne papirje vseeno vpisati v sistem CDD v nematerializirani obliki, da se med drugim zagotovi, da se lahko vsi ti vrednostni papirji poravnajo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev.

(12) Da se zagotovi varnost poravnave, mora vsak udeleženec sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki kupuje ali prodaja nekatere finančne instrumente, in sicer prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga, enote v kolektivnih naložbenih podjemih in pravice do emisij, svojo obveznost poravnati na načrtovani datum poravnave.

(13) Daljša obdobja poravnave transakcij s prenosljivimi vrednostnimi papirji povzročajo negotovost in povečano tveganje za udeležence sistemov poravnave vrednostnih papirjev. Različno dolga obdobja poravnave v različnih državah članicah ovirajo uskladitev stanj ter so viri napak za izdajatelje, vlagatelje in posrednike. Zato je treba določiti skupno obdobje poravnave, ki bo olajšalo določitev načrtovanega datuma poravnave in izvajanje ukrepov discipline pri poravnavi. Načrtovani datum poravnave transakcij s prenosljivimi vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na mestih trgovanja, ki jih ureja Direktiva 2004/39/ES, mora biti najpozneje drugi delovni dan po izvedenem poslu.

(14) CDD in druge tržne infrastrukture morajo sprejeti ukrepe za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav. Bistveno je, da se takšna pravila enotno in neposredno uporabljajo v Uniji. Zlasti morajo CDD in druge tržne infrastrukture vzpostaviti postopke, ki jim omogočajo sprejetje ustreznih ukrepov za začasno izključitev katerega koli udeleženca, ki sistematično povzroča neuspešne poravnave, in za razkritje njegove identitete javnosti, če je imel ta udeleženec pred sprejetjem te odločitve možnost za predložitev pripomb.

(15) Eden od najučinkovitejših načinov za obravnavanje neuspešnih poravnav je, da se od neuspešnih udeležencev zahteva, da so predmet kritnega nakupa, pri čemer morajo biti vrednostni papirji, ki bi morali biti zagotovljeni, kupljeni na trgu po načrtovanem datumu poravnave in zagotovljeni udeležencu prejemniku. Ta uredba mora zagotoviti enotna pravila v zvezi z nekaterimi vidiki transakcije kritnega nakupa za vse prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga, enote v kolektivnih naložbenih podjemih in pravice do emisij, kot so časovna razporeditev, odpovedni rok, določanje cen in kazni.

(16) Ker je glavni namen te uredbe uvedba več pravnih obveznosti neposredno za upravljavce trga, ki med drugim vključujejo vpis v nematerializirani obliki v CDD za vse prenosljive vrednostne papirje, ko se s temi vrednostnimi papirji enkrat trguje na mestih trgovanja, ki jih ureja Direktiva 2004/39/ES, ali ko so zagotovljeni kot zavarovanja pod pogoji iz Direktive 2002/47/ES, in poravnavo njihovih obveznosti najpozneje drugi delovni dan po izvedenem trgovanju, ter ker so CDD odgovorne za delovanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in uporabo ukrepov za zagotavljanje pravočasne poravnave v Uniji, je treba zagotoviti, da so vse CDD varne in zanesljive ter vedno v skladu s strogimi organizacijskimi in bonitetnimi zahtevami ter pravili vodenja poslov iz te uredbe. Enotna in neposredno veljavna pravila v zvezi z dovoljenji in tekočim nadzorom CDD so zato bistvena posledica pravnih obveznosti, ki jih udeležencem na trgu nalaga ta uredba, in so tudi povezana z njimi. Zato je nujno, da se pravila v zvezi z dovoljenji in nadzorom CDD vključijo v isti akt kot pravne obveznosti za udeležence na trgu.

(17) Ob upoštevanju, da morajo CDD izpolnjevati sklop skupnih zahtev, in da se odpravijo obstoječe ovire za čezmejne poravnave, bi morala vsaka CDD, ki je pridobila dovoljenje, svobodno opravljati storitve na ozemlju Unije z ustanovitvijo podružnice ali neposrednim opravljanjem storitev.

(18) Na brezmejnem trgu poravnav v Uniji je treba opredeliti pristojnosti različnih organov, ki uporabljajo to uredbo. Države članice morajo izrecno imenovati pristojne organe, odgovorne za uporabo te uredbe, ki jim je treba dodeliti nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za izvajanje njihovih nalog. CDD mora biti predmet izdaje dovoljenj in nadzora pristojnega organa v kraju njenega sedeža, ki je primeren ter mora imeti pooblastila za dnevno preučevanje delovanja CDD, izvajanje rednih pregledov in po potrebi sprejetje ustreznih ukrepov. Vendar se mora ta organ čim prej posvetovati in sodelovati z drugimi zadevnimi organi, ki vključujejo organe, pristojne za nadzor vsakega sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, in po potrebi ustreznih centralnih bank, ki delujejo kot posrednice za poravnavo za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ter po potrebi s pristojnimi organi drugih subjektov v skupini. To sodelovanje vključuje tudi takojšnje obveščanje sodelujočih organov v primeru izrednih razmer, ki vplivajo na likvidnost in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri imajo CDD ali njeni udeleženci sedež. Kadar CDD opravlja storitve v državi članici, v kateri nima sedeža, z ustanovitvijo podružnice ali neposrednim opravljanjem storitev, je za nadzor te CDD odgovoren predvsem pristojni organ v kraju njenega sedeža.

(19) Vsaka pravna oseba, ki je zajeta v opredelitvi CDD, mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti dovoljenje od pristojnih nacionalnih organov. Zaradi upoštevanja različnih poslovnih modelov je treba CDD opredeliti glede na nekatere osrednje storitve, ki jih sestavlja poravnava, kar vključuje upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev, notarske storitve in storitve centralnega vodenja računov vrednostnih papirjev. CDD mora najmanj upravljati sistem poravnave vrednostnih papirjev in opravljati še eno drugo osrednjo storitev. Iz te opredelitve morajo zato biti izključeni subjekti, ki ne upravljajo sistemov poravnave vrednostnih papirjev, kot so registratorji ali javni organi in organi, odgovorni za sistem registrov, ustanovljeni v skladu z Direktivo 2003/87/ES. Ta kombinacija je bistvena, da lahko CDD opravlja svojo vlogo pri poravnavi vrednostnih papirjev in zagotavljanju integritete pri izdaji vrednostnih papirjev.

(20) Da se prepreči kakršno koli tveganje CDD pri izvajanju dejavnosti, za katere nimajo dovoljenja v skladu s to uredbo, morajo biti dejavnosti CDD, ki so pridobile dovoljenje, omejene na opravljanje storitev, ki so zajete v njihovem dovoljenju, pri čemer ne smejo imeti nobene udeležbe, kot je določeno v Uredbi s sklicevanjem na Četrto direktivo Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe[14], ali kakršnega koli neposrednega ali posrednega lastništva 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v kateri koli instituciji, ki ni institucija, ki opravlja podobne storitve.

(21) Da se zagotovi varnost delovanja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, morajo te sisteme upravljati le CDD, za katere veljajo pravila iz te uredbe, ali centralne banke.

(22) Brez poseganja v posebne zahteve davčne zakonodaje držav članic morajo imeti CDD dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev za svoje osrednje storitve, ki prispevajo h krepitvi varnosti, učinkovitosti in preglednosti trgov vrednostnih papirjev. Če opravljanje takšnih storitev zadeva postopke za davčne odtegljaje, se izvaja še naprej v skladu z zakonodajo zadevnih držav članic.

(23) CDD, ki namerava izvajanje osrednje storitve oddati tretji stranki ali opravljati novo osrednjo ali pomožno storitev, upravljati drug sistem poravnave vrednostnih papirjev, uporabljati drugo centralno banko kot posrednico za poravnavo ali vzpostaviti povezavo CDD, mora zaprositi za dovoljenje po enakem postopku, kot je to potrebno za začetno dovoljenje, z izjemo, da mora pristojni organ CDD vlagateljico v treh mesecih obvestiti, ali je bilo dovoljenje izdano ali zavrnjeno.

(24) CDD, ki imajo sedež v tretjih državah, lahko svoje storitve, prek podružnic ali z neposrednim izvajanjem, ponujajo izdajateljem in udeležencem s sedežem v Uniji v zvezi z njihovimi dejavnostmi v Uniji ter lahko vzpostavijo povezave s CDD s sedežem v Uniji, pri čemer mora te povezave priznati ESMA. Glede na to, da so finančni trgi globalni, je ESMA najprimernejša za priznavanje CDD tretjih držav. ESMA lahko prizna CDD tretje države le, če Komisija sklene, da zanje velja pravni in nadzorni okvir, ki je enakovreden okviru iz te uredbe, če imajo dovoljenje in so učinkovito nadzirani v svoji državi ter če so med ESMA in pristojnimi organi CDD vzpostavljeni dogovori o sodelovanju. Priznanje ESMA je predmet učinkovitega enakovrednega priznanja bonitetnega okvira, ki se uporablja za CDD, ki imajo sedež v Uniji in imajo dovoljenje v skladu s to uredbo.

(25) Zaradi globalne narave finančnih trgov in sistemskega pomena CDD je treba zagotoviti mednarodno konvergenco bonitetnih zahtev, ki veljajo zanje. V določbah te uredbe je treba upoštevati veljavna priporočila, ki so jih oblikovali CPSS-IOSCO in ESCB-CESR. ESMA mora pri oblikovanju regulativnih tehničnih in izvedbenih standardov ter smernic in priporočil, ki jih zahteva ta uredba, ter pri predlogih za njihove spremembe upoštevati veljavne standarde in njihov prihodnji razvoj.

(26) Glede na zapletenost in sistemsko naravo CDD ter storitev, ki jih opravljajo, je treba s preglednimi pravili o upravljanju zagotoviti, da so višje vodstvo, člani upravnega odbora, delničarji in udeleženci, ki lahko izvajajo nadzor nad delovanjem CDD, kot je opredeljen s sklicevanjem na Sedmo direktivo Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe[15], primerni za zagotavljanje varnega in skrbnega upravljanja CDD.

(27) S preglednimi pravili o upravljanju je treba zagotoviti, da se upoštevajo interesi delničarjev, uprave in osebja CDD na eni strani ter interesi njihovih uporabnikov na drugi. Ta načela upravljanja se morajo uporabljati brez poseganja v model lastništva, ki ga je sprejela CDD. Za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, je treba ustanoviti odbore uporabnikov, ki bodo upravnemu odboru CDD svetovali o ključnih vprašanjih, ki zadevajo njene člane.

(28) Ta uredba mora zaradi pomembnosti nalog, zaupanih CDD, zagotoviti, da CDD ne prenašajo svojih odgovornosti na tretje stranke prek zunanjega izvajanja njihovih dejavnosti. Za zunanje izvajanje takšnih dejavnosti morajo veljati strogi pogoji, s katerimi se ohranja odgovornost CDD za njihove dejavnosti ter zagotavlja, da nadzor in pregled nad CDD nista zmanjšana. Oddajanje izvajanja dejavnosti CDD osebam javnega prava je lahko pod določenimi pogoji izvzeto iz teh zahtev.

(29) S pravili vodenja poslov je treba zagotoviti preglednost odnosov med CDD in njenimi uporabniki. CDD mora zlasti določiti javno razkrita, pregledna, objektivna in nediskriminacijska merila za udeležbo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki bi dovolila omejen dostop udeležencev le na podlagi prisotnih tveganj. Pristojni organi morajo imeti na voljo hitro in primerno sredstvo za obravnavanje vsakega primera, ko bi CDD neupravičeno zavrnila opravljanje storitev za udeležence. CDD mora javno razkriti cene in provizije za svoje storitve. Da se zagotovi odprt in nediskriminacijski dostop do storitev CDD ter glede na veliko tržno moč, ki jo CDD še vedno imajo na ozemlju zadevnih držav članic, CDD ne sme odstopati od svoje objavljene cenovne politike. CDD mora predvideti priznane komunikacijske postopke. Te določbe o udeležbi dopolnjujejo in krepijo pravico udeležencev na trgu, da uporabljajo sistem poravnave v drugi državi članici, kot je to določeno v Direktivi 2004/39/ES.

(30) Glede na osrednjo vlogo sistemov poravnave vrednostnih papirjev na finančnih trgih morajo CDD pri opravljanju svojih storitev zagotoviti pravočasno poravnavo, integriteto pri izdaji, ločevanje računov vrednostnih papirjev, ki se vodijo za vsakega udeleženca, ter na zahtevo možnost ponudbe dodatnega ločevanja računov strank udeležencev. CDD morajo zagotoviti, da se te zahteve uporabljajo ločeno za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravljajo.

(31) Da bi se izognili tveganjem poravnave zaradi insolventnosti posrednika za poravnavo, mora CDD, če je to praktično in izvedljivo, denarni del transakcije z vrednostnimi papirji poravnati prek računov, odprtih pri centralni banki. Če ta možnost ni praktična in izvedljiva, mora CDD imeti možnost za izvedbo poravnave prek računov, odprtih pri kreditni instituciji, ki je bila ustanovljena pod pogoji iz Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij[16] ter za katero veljajo poseben postopek izdaje dovoljenja in bonitetne zahteve iz naslova IV te uredbe. Če ta kreditna institucija deluje kot posrednica za poravnavo, mora biti sposobna udeležencem CDD zagotoviti storitve iz te uredbe, za katere velja dovoljenje, sicer pa lahko opravlja druge storitve, ki niso zajete v tej uredbi.

(32) Ker Direktiva 2006/48/ES posebej ne obravnava kreditnih in likvidnostnih tveganj znotraj enega dne, ki bi nastala zaradi opravljanja pomožnih bančnih storitev za poravnave, morajo za kreditne institucije, ki opravljajo takšne storitve, prav tako veljati posebne strožje zahteve za zmanjševanje kreditnega in likvidnostnega tveganja, ki se morajo uporabljati za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, za katerega delujejo kot posrednice za poravnavo. Da bi se zagotovilo popolno spoštovanje posebnih ukrepov za omejevanje kreditnih in likvidnostnih tveganj, bi morali pristojni organi imeti možnost zahtevati, da CDD imenujejo več kot eno kreditno institucijo, kadarkoli lahko z razpoložljivimi dokazi dokažejo, da izpostavljenost ene kreditne institucije kreditnim in likvidnostnim tveganjem ni zadostno omejena.

(33) Zahteva, da mora poravnavo za denarni del transakcij z vrednostnimi papirji izvesti ločen pravni subjekt, ki deluje kot posrednik za poravnavo, je pomemben ukrep za povečanje varnosti in prilagodljivosti CDD. Takšno ločevanje osrednjih storitev CDD in pomožnih bančnih storitev za poravnavo se dejansko zdi nujno za odpravo kakršnih koli nevarnosti prenosa tveganj z bančnih storitev, kot sta kreditno in likvidnostno tveganje, na opravljanje osrednjih storitev CDD. Za odpravo teh kreditnih in likvidnostnih tveganj ni na voljo manj posegajočih ukrepov, s katerimi bi se zagotovila predvidena raven varnosti in prilagodljivosti CDD. Vendar, da bi se zagotovila učinkovitost, ki izhaja iz opravljanja tako storitev CDD kot bančnih storitev v isti skupini podjetij, zahteva, da bančne storitve izvaja ločena kreditna institucija, slednji ne bi smela preprečiti, da pripada isti skupini podjetij kot CDD. Če se tako storitve CDD kot bančne storitve izvajajo v isti skupini podjetij, bi morale dejavnosti kreditne institucije, ki opravlja bančne storitve, biti omejene na opravljanje pomožnih bančnih storitev za poravnavo, tako da bi se povečali varnost in učinkovitost opravljenih storitev. Poleg tega bi moralo biti možno odstopanje od obveznosti ločevanja pomožnih bančnih storitev za poravnavo od osrednjih storitev CDD, kadar ne obstaja nobena nevarnost prenosa kreditnih in likvidnostnih tveganj z bančnih storitev na opravljanje osrednjih storitev CDD. Da bi se zagotovila dosledna uporaba možnosti odstopanja od obveznosti, da CDD ne opravljajo nobenih pomožnih bančnih storitev za poravnavo, bi morala biti Komisija pooblaščena, da na zahtevo pristojnega nacionalnega organa odloči, ali je kakršno koli tovrstno odstopanje dovoljeno zaradi odsotnosti sistemskega tveganja, ki bi izhajalo iz opravljanja tako osrednjih storitev CDD kot bančnih storitev s strani iste pravne osebe. V vsakem primeru bi morale biti dejavnosti CDD, za katero velja tovrstno odstopanje in ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti kreditne institucije, omejene izključno na opravljanje pomožnih bančnih storitev za poravnavo.

(34) Da bi se zagotovili zadostna stopnja varnosti in kontinuiteta storitev, ki jih opravljajo CDD, morajo za CDD veljati posebne enotne in neposredno uporabne bonitetne in kapitalske zahteve, ki zmanjšujejo njihova pravna, operativna in naložbena tveganja.

(35) V zvezi z varnostjo ureditev povezav, vzpostavljenih med CDD, morajo veljati posebne zahteve, da se omogoči dostop njihovih zadevnih udeležencev do drugih sistemov poravnave vrednostnih papirjev. Zahteva, da se pomožne bančne storitve izvajajo v ločeni pravni osebi, CDD ne bi smela preprečevati, da prejemajo takšne storitve, še posebej, če so udeleženci v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD. Zlasti je pomembno, da vsa morebitna tveganja, ki izhajajo iz vzpostavljenih povezav, kot so kreditno, likvidnostno, organizacijsko oz. vsako drugo relevantno tveganje za CDD, v čim večji meri omejena. Za interoperabilne povezave je pomembno, da imajo povezani sistemi poravnave vrednostnih papirjev enaka obdobja za vnos nalogov za prenos v sistem, nepreklicnost nalogov za prenos ter dokončnost prenosov vrednostnih papirjev in denarnih sredstev. Enaka načela morajo veljati za CDD, ki uporabljajo skupno infrastrukturo informacijske tehnologije za poravnavo.

(36) Kot upravljavke sistemov poravnave vrednostnih papirjev imajo CDD ključno vlogo v postopku prenosa vrednostnih papirjev na račune vrednostnih papirjev. Da se okrepi pravna varnost, zlasti v čezmejnem okviru, je treba določiti jasna pravila o zakonodaji, ki se uporablja za vidike lastništva v zvezi z vrednostnimi papirji, ki jih v svojih računih vodi CDD. V skladu s pristopom, ki ga upoštevajo veljavna kolizijska pravila, se mora uporabljati zakonodaja kraja, v katerem se računi CDD vodijo.

(37) V več državah članicah morajo izdajatelji v skladu z nacionalno zakonodajo izdajati nekatere vrste vrednostnih papirjev, predvsem delnice, v okviru njihovih nacionalnih CDD. Da bi se odpravila ta ovira za nemoteno delovanje potrgovalnega trga Unije in da se izdajateljem omogoči izbira najučinkovitejšega načina za upravljanje njihovih vrednostnih papirjev, morajo imeti izdajatelji pravico, da za vpis svojih vrednostnih papirjev in prejemanje vseh ustreznih storitev CDD, izberejo katero koli CDD s sedežem v Uniji. Pristojni organi morajo imeti na voljo hitro in primerno sredstvo za obravnavanje vsakega primera, ko bi CDD neupravičeno zavrnila opravljanje storitev za izdajatelje. Da se zaščitijo pravice delničarjev, pravica izdajateljev do izbire CDD ne sme preprečiti uporabe nacionalne zakonodaje o gospodarskih družbah, v skladu s katerim so vrednostni papirji izdani ter ki ureja odnos med izdajatelji in njihovimi delničarji.

(38) Z Evropskim kodeksom ravnanja za kliring in poravnavo z dne 7. novembra 2006[17] je bil oblikovan prostovoljni okvir za omogočanje dostopa med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami. Vendar je potrgovalni sektor še vedno razdrobljen glede na nacionalne meje, zaradi česar je čezmejna trgovina dražja. Določiti je treba enotne pogoje za povezave med CDD ter za dostop med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami. Da se CDD omogoči, da svojim udeležencem ponudijo dostop do drugih trgov, morajo imeti pravico, da postanejo udeleženci druge CDD ali da od druge CDD zahtevajo, da razvije posebne funkcije za omogočanje dostopa do slednje. Pristojni organi morajo imeti na voljo hitro in primerno sredstvo za obravnavanje vsakega primera, ko bi CDD neupravičeno zavrnila dostop do druge CDD. Ker s povezavami CDD lahko nastopijo dodatna tveganja za poravnavo, morajo dovoljenja za povezave CDD izdajati ustrezni pristojni organi, ki morajo izvajati tudi nadzor.

(39) CDD morajo imeti tudi dostop do seznamov transakcij centralnih nasprotnih strank ali mesta trgovanja, te tržne strukture pa morajo imeti dostop do sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD, razen če tak dostop ogroža izvajanje njihovih dejavnosti. Pristojni organi morajo imeti na voljo hitro in primerno sredstvo za obravnavanje vsakega primera, ko bi CDD ali tržne infrastrukture neupravičeno zavrnile zagotovitev dostopa do njihovih storitev.

(40) Zanesljiv bonitetni okvir in okvir vodenja poslov za finančni sektor morata temeljiti na trdnih sistemih nadzora in sankcij. Nadzorni organi morajo zato imeti ustrezna pooblastila za ukrepanje in možnost, da se oprejo na odvračilne sisteme sankcij, ki jih je treba uporabiti v primeru vsakega nezakonitega ravnanja. Pregled obstoječih pooblastil za sankcioniranje in njihovega izvajanja v praksi, katerega cilj je bil spodbuditi uskladitev sankcij za celoten sklop nadzornih dejavnosti, je bil izveden v sporočilu Komisije z dne 8. decembra 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev.

(41) Da se zagotovi učinkovita skladnost CDD, kreditnih institucij, imenovanih kot posrednice za poravnavo, članov njihovih upravnih odborov in katerih koli drugih oseb, ki učinkovito nadzirajo njihovo poslovanje, ali drugih oseb z zahtevami te uredbe, morajo pristojni organi imeti možnost, da uporabijo upravne sankcije in ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

(42) Da se zagotovita odvračilni učinek in skladna uporaba sankcij v vseh državah članicah, je treba v tej uredbi določiti seznam ključnih upravnih sankcij in ukrepov, ki jih morajo imeti na voljo pristojni organi, pristojnost za naložitev teh sankcij in ukrepov vsem pravnim ali fizičnim osebam, odgovornim za kršitev, seznam ključnih meril pri določanju stopnje in vrste teh sankcij in ukrepov ter višine upravnih denarnih sankcij. Upravne denarne kazni morajo upoštevati dejavnike, kot so vse ugotovljene finančne koristi, ki izhajajo iz kršitve, resnost in trajanje kršitve, morebitne oteževalne ali olajševalne okoliščine in potreba po odvračilnem učinku denarnih kazni, pri čemer morajo po potrebi vključevati znižanje kazni za sodelovanje s pristojnim organom. Pri sprejetju in objavi sankcij je treba spoštovati temeljne pravice v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8) ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47).

(43) Za odkrivanje morebitnih kršitev je treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah te uredbe pristojnim organom. Ti mehanizmi morajo vključevati ustrezno zaščito oseb, ki sporočijo morebitne ali dejanske kršitve te uredbe, in oseb, ki so obtožene teh kršitev. Vzpostaviti je treba ustrezne postopke za spoštovanje pravic obtožene osebe do varstva osebnih podatkov, obrambe in zaslišanja pred sprejetjem končne odločitve v zvezi z njo ter do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper kakršno koli odločitev ali ukrep v zvezi s to osebo.

(44) Ta uredba ne sme posegati v nobeno določbo zakonodaje držav članic v zvezi s kazenskimi sankcijami.

(45) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[18] ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v skladu s to uredbo. Vsaka izmenjava ali prenos osebnih podatkov s strani pristojnih organov držav članic mora biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[19] ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v skladu s to uredbo. Vsaka izmenjava ali prenos osebnih podatkov, ki jo izvede ESMA, mora biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(46) Ta uredba je skladna s temeljnimi pravicami in spoštuje načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, in svobodo gospodarske pobude, ter jo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(47) Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (ESMA) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES[20], mora imeti osrednjo vlogo pri uporabi te uredbe z zagotavljanjem dosledne uporabe predpisov Unije s strani nacionalnih pristojnih organov in reševanjem sporov med njimi.

(48) Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki na področju vrednostnih papirjev in trgov vrednostnih papirjev, je učinkovito in primerno, da pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo izbir politik, pri čemer se ti osnutki predložijo Komisiji. Kadar je tako določeno, mora ESMA tesno sodelovati tudi s članicami ESCB in Evropskega bančnega organa (EBA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24 novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES[21].

(49) Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 pooblastiti za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov v zvezi s podrobnimi elementi ukrepov za doseganje discipline pri poravnavi; informacijami in drugimi elementi, ki jih mora CDD vključiti v vlogo za pridobitev dovoljenja; informacijami, ki si jih morajo različni organi medsebojno posredovati pri nadzoru CDD; podrobnostmi dogovorov o sodelovanju med organi matične države in organi države gostiteljice; elementi ureditev upravljanja za CDD; podrobnostmi evidenc, ki jih morajo voditi CDD; podrobnostmi o ukrepih, ki jih morajo sprejeti CDD za ohranitev integritete pri izdaji; zaščito vrednostnih papirjev udeležencev; pravočasnim doseganjem poravnave; zmanjševanjem operativnih tveganj in tveganj, ki izhajajo iz povezav CDD; podrobnostmi o kapitalskih zahtevah za CDD; podrobnostmi o bonitetnih zahtevah za kreditna in likvidnostna tveganja za imenovane kreditne institucije.

(50) Komisijo je treba v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 pooblastiti tudi za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v zvezi s standardnimi obrazci in predlogami za vlogo za pridobitev dovoljenja s strani CDD; za izmenjavo informacij med različnimi pristojnimi organi za namene nadzora CDD; za ustrezne dogovore o sodelovanju med organi matične države in organi države gostiteljice; za oblike evidenc, ki jih morajo voditi CDD; za postopke v primerih, ko je udeležencu ali izdajatelju zavrnjen dostop do CDD, ko je CDD zavrnjen medsebojni dostop ali dostop med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami; za posvetovanja različnih organov pred podelitvijo dovoljenja posredniku za poravnavo.

(51) Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov. Delegirane akte je treba sprejeti zlasti v zvezi s posebnimi podrobnostmi glede opredelitev; merili, v skladu s katerimi je treba delovanje CDD v državi članici gostiteljici obravnavati kot zelo pomembno za to državo članico; storitvami, za katere CDD tretje države zaprosi za priznanje ESMA, in informacijami, ki jih CDD vlagateljica predloži ESMA v vlogi za pridobitev priznanja; tveganji, na podlagi katerih lahko CDD utemelji zavrnitev dostopa udeležencem, in elementi postopka, ki je na voljo udeležencem, ki dostop zahtevajo; oceno okoliščin, ko poravnava v centralnobančnem denarju ni praktična in izvedljiva; elementi postopka za dostop izdajateljev do CDD, medsebojni dostop CDD ter dostop med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami.

(52) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje sklepov o oceni pravil tretjih držav za namene priznavanja CDD tretjih držav in odstopanj od obveznosti ločevanja pomožnih bančnih storitev za poravnavo od osrednjih storitev CDD. Navedena pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[22].

(53) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, in sicer določitve enotnih zahtev za poravnavo in CDD, in ker je te cilje zaradi obsega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za izpolnitev navedenih ciljev.

(54) Direktivo 98/26/ES je treba spremeniti, da bo usklajena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)[23], v skladu s katero se o imenovanih sistemih poravnave vrednostnih papirjev ne obvešča več Komisije, ampak ESMA.

(55) Uporabo zahtev glede izdaje dovoljenja in priznavanja iz te uredbe je treba odložiti, da se CDD s sedežem v Uniji ali tretjih državah zagotovi dovolj časa za pridobitev dovoljenja in priznanja iz te uredbe.

(56) Prav tako je treba odložiti uporabo zahtev o vpisu nekaterih prenosljivih vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki in poravnavi obveznosti v sistemih poravnave vrednostnih papirjev najpozneje drugi delovni dan po izvedenem poslu, da se udeležencem na trgu, ki imajo vrednostne papirje v papirni obliki ali uporabljajo daljša obdobja poravnave, zagotovi dovolj časa za skladnost s temi zahtevami –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa enotne zahteve za poravnavo finančnih instrumentov v Uniji ter pravila o organizaciji in vodenju centralnih depotnih družb, da bi se spodbudila varna in nemotena poravnava.

2. Ta uredba se uporablja za poravnavo vseh finančnih instrumentov in dejavnosti CDD, razen če določbe te uredbe določajo drugače.

3. Ta uredba ne posega v določbe zakonodaje Unije v zvezi s posebnimi finančnimi instrumenti, zlasti Direktive 2003/87/ES.

4. Členi 9 do 18 in člen 20 ter določbe iz naslova IV ne veljajo za člane Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), druge nacionalne organe držav članic s podobnimi funkcijami ali javne organe držav članic, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju.

Člen 2 Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „centralna depotna družba“ (CDD) pomeni pravno osebo, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev iz točke 3 oddelka A Priloge in opravlja vsaj še eno drugo osrednjo storitev iz oddelka A Priloge;

(2) „poravnava“ pomeni zaključitev transakcije z vrednostnimi papirji, da bi udeleženci s prenosom sredstev ali vrednostnih papirjev izpolnili svoje obveznosti;

(3) „sistem poravnave vrednostnih papirjev“ pomeni sistem iz prve in druge alinee člena 2(a) Direktive 98/26/ES, katerega poslovanje obsega izvedbo nalogov za prenos, kakor je opredeljeno v drugi alinei člena 2(i) Direktive 98/26/ES;

(4) „obdobje poravnave“ pomeni obdobje med datumom sklenitve posla in načrtovanim datumom poravnave;

(5) „delovni dan“ pomeni delovni dan iz člena 2(n) Direktive 98/26/ES;

(6) „neuspešna poravnava“ pomeni neizvedbo poravnave transakcije z vrednostnimi papirji na načrtovani datum poravnave zaradi pomanjkanja vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, ne glede na temeljni vzrok;

(7) „načrtovani datum poravnave“ pomeni datum, na katerega se bo po dogovoru strank v transakciji z vrednostnimi papirji izvedla poravnava;

(8) „centralna nasprotna stranka (CCP)“ pomeni subjekt, ki posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca;

(9) „pristojni organ“ pomeni organ, ki ga imenuje posamezna država članica v skladu s členom 10;

(10) „udeleženec“ pomeni katerega koli udeleženca sistema poravnave vrednostnih papirjev iz člena 2(f) Direktive 98/26/ES, vključno s centralno nasprotno stranko;

(11) „udeležba“ pomeni udeležbo v smislu prvega stavka člena 17 Direktive 78/660/EGS ali neposredno ali posredno lastništvo 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala podjetja;

(12) „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je CDD pridobila dovoljenje;

(13) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, razen matične države članice, v kateri ima CDD podružnico ali opravlja storitve CDD;

(14) „podružnica“ pomeni kraj poslovanja, razen sedeža, ki je del CDD, nima pravne osebnosti in opravlja storitve CDD, za katere je CDD pridobila dovoljenje;

(15) „nadzor“ pomeni odnos med dvema podjetjema iz člena 1 Direktive 83/349/EGS;

(16) „neizpolnjevanje obveznosti udeleženca“ pomeni okoliščine, v katerih so zoper udeleženca sprejeti postopki zaradi insolventnosti iz člena 2(j) Direktive 98/26/ES;

(17) „dostava proti plačilu“ pomeni mehanizem za poravnavo vrednostnih papirjev, ki prenos vrednostnih papirjev povezuje s prenosom sredstev tako, da se dostava vrednostnih papirjev izvede le, če se izvede ustrezno plačilo;

(18) „račun vrednostnih papirjev“ pomeni račun, na katerem se lahko vrednostni papirji knjižijo v dobro ali v breme;

(19) „povezava CDD“ pomeni ureditev med dvema CDD, pri kateri ena CDD odpre račun v sistemu poravnave vrednostnih papirjev druge CDD, da bi olajšala prenos vrednostnih papirjev svojih udeležencev na udeležence te druge CDD. Povezave CDD vključujejo dostop do standardnih povezav, dostop do prilagojenih povezav in interoperabilne povezave;

(20) „dostop do standardne povezave“ pomeni povezavo CDD, pri kateri je ena CDD povezana z drugo CDD, tako kot je kateri koli udeleženec povezan s sistemom poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja ta CDD;

(21) „dostop do prilagojene povezave“ pomeni povezavo CDD, pri kateri ena CDD zagotavlja drugi CDD posebne storitve, drugačne od storitev, ki jih zagotavlja drugim udeležencem v njenem sistemu poravnave vrednostnih papirjev;

(22) „interoperabilne povezave“ pomenijo povezave CDD, pri katerih sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, postanejo interoperabilni v skladu s členom 2(o) Direktive 98/26/ES;

(23) „prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje iz člena 4(18) Direktive 2004/39/ES;

(24) „instrumenti denarnega trga“ pomenijo instrumente denarnega trga iz člena 4(19) Direktive 2004/39/ES;

(25) „enote v kolektivnih naložbenih podjemih“ pomenijo enote v kolektivnih naložbenih podjemih iz točke (3) oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES;

(26) „pravice do emisij“ pomenijo katere koli enote, za katere je ugotovljeno, da so skladne z zahtevami Direktive 2003/87/ES;

(27) „regulirani trg“ pomeni regulirani trg iz člena 4(14) Direktive 2004/39/ES;

(28) „večstranski sistem trgovanja (MTF)“ pomeni večstranski sistem trgovanja iz člena 4(15) Direktive 2004/39/ES;

(29) „organizirani sistem trgovanja (OTF)“ pomeni kateri koli sistem ali instrument, ki ni regulirani trg ali MTF, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga ter v katerem lahko medsebojno vpliva več nakupnih in prodajnih interesov tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti, pri čemer se sklene pogodba v skladu z določbami naslova II Direktive 2004/39/ES;

(30) „podrejeno podjetje“ pomeni podrejeno podjetje v smislu člena 1 Direktive 83/349/EGS;

(31) „posrednik za poravnavo“ pomeni posrednika za poravnavo iz člena 2(d) Direktive 98/26/ES.

2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 64 v zvezi z ukrepi za določitev tehničnih elementov opredelitev iz točk (17), (20), (21) in (22) odstavka 1 ter za določitev pomožnih storitev iz točk (1) do (4) oddelka B Priloge in storitev iz točk (1) in (2) oddelka C Priloge.

Naslov II Poravnava vrednostnih papirjev

Poglavje I Nematerializirana oblika

Člen 3 Nematerializirana oblika

1. Vsako podjetje, ki izda prenosljive vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranih trgih, poskrbi, da so ti vrednostni papirji predstavljeni v nematerializirani obliki, kot imobilizacija z izdajo globalnega papirja, ki predstavlja celotno izdajo, ali po neposredni izdaji vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki.

2. Kadar se z vrednostnimi papirji iz odstavka 1 trguje na reguliranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja (MTF), v organiziranih sistemih trgovanja (OTF) ali kadar so preneseni na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju iz člena 2(a) Direktive 2002/47/ES, te vrednostne papirje evidentira CDD v nematerializirani obliki pred datumom posla, razen če so že bili tako evidentirani.

Člen 4 Izvajanje

1. Organi države članice, v kateri ima podjetje, ki izdaja vrednostne papirje, sedež, so pristojni za zagotovitev uporabe člena 3(1).

2. Organi, pristojni za nadzor reguliranih trgov, MTF in OTF, zagotovijo uporabo člena 3(2), kadar se z vrednostnimi papirji iz člena 3(1) trguje na reguliranih trgih, v MTF ali OTF.

3. Organi držav članic, ki so odgovorni za uporabo Direktive 2002/47/ES, so pristojni za zagotovitev uporabe člena 3(2) te uredbe, kadar se vrednostni papirji iz člena 3(1) te uredbe prenesejo na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju iz člena 2(a) Direktive 2002/47/ES.

Poglavje II Obdobja poravnave

Člen 5 Načrtovani datumi poravnave

1. Vsak udeleženec sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki za svoj račun ali v imenu tretje osebe kupuje ali prodaja prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga, enote v kolektivnih naložbenih podjemih in pravice do emisij, poravna svojo obveznost v povezavi do sistema poravnave vrednostnih papirjev na načrtovani datum poravnave.

2. Kar zadeva prenosljive vrednostne papirje iz odstavka 1, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, MTF ali OTF, je načrtovani datum poravnave najpozneje drugi delovni dan po izvedenem poslu.

3. Zadevni organ države članice, katere zakonodaja se uporablja za sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, je pristojen za zagotovitev uporabe odstavkov 1 in 2.

Poglavje III Disciplina pri poravnavi

Člen 6 Ukrepi za preprečevanje neuspešnih poravnav

1. Vsak regulirani trg, MTF ali OTF vzpostavi postopke, ki omogočajo potrditev ustreznih podrobnosti transakcij s finančnimi instrumenti iz člena 5(1) na datum predložitve nalogov.

2. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi postopke za olajšanje poravnav transakcij s finančnimi instrumenti iz člena 5(1) na načrtovani datum poravnave. Z ustreznimi mehanizmi, kot je progresivna tarifna struktura, spodbuja zgodnjo poravnavo na načrtovani datum poravnave.

3. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi orodja za spremljanje, ki ji omogočajo, da vnaprej opredeli poravnave transakcij s finančnimi instrumenti iz člena 5(1), ki verjetno ne bodo uspele, pri čemer od udeležencev zahteva, da te transakcije poravnajo na načrtovani datum poravnave.

4. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) po posvetovanju s člani Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev podrobnosti postopkov, ki omogočajo potrditev ustreznih podrobnosti transakcij in olajšujejo poravnavo, iz odstavkov 1 in 2 ter podrobnosti orodij za spremljanje za opredelitev poravnav, ki verjetno ne bodo uspele, iz odstavka 3.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 7 Ukrepi za obravnavanje neuspešnih poravnav

1. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi sistem za spremljanje neuspešnih poravnav transakcij s finančnimi instrumenti iz člena 5(1). Pristojnemu organu in vsaki osebi, ki ima pravni interes, redno sporoča število in podrobnosti neuspešnih poravnav ter morebitne druge ustrezne informacije. Pristojni organi si z ESMA izmenjajo vse ustrezne informacije o neuspešnih poravnavah.

2. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi postopke za olajšanje poravnave transakcij s finančnimi instrumenti iz člena 5(1), ki niso poravnane na načrtovani datum poravnave. Ti postopki zagotavljajo mehanizem kazni z zadostnim odvračilnim učinkom za udeležence, ki so odgovorni za neuspešne poravnave.

3. Udeleženec sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki udeležencu prejemniku ne zagotovi finančnih instrumentov iz člena 5(1) na načrtovani datum poravnave, je predmet kritnega nakupa, pri čemer se ti instrumenti nakupijo na trgu najpozneje štiri dni po načrtovanem datumu poravnave in zagotovijo zadevnemu udeležencu prejemniku, ter drugih ukrepov v skladu z odstavkom 4.

4. Ukrepi iz odstavka 3 natančno opredelijo vsaj:

(a) dnevno kazen, ki jo udeleženec, ki ne izpolnjuje obveznosti, plača za vsak delovni dan med načrtovanim in dejanskim datumom poravnave;

(b) odpovedni rok za udeleženca, ki ne izpolnjuje obveznosti, pred izvedbo kritnega nakupa;

(c) cene in stroške kritnega nakupa;

(d) po potrebi stranko, ki izvede kritni nakup;

(e) znesek nadomestila za udeleženca prejemnika, če izvedba kritnega nakupa ni mogoča.

5. Z ukrepi iz odstavka 3 se zagotovi, da:

(a) udeleženec prejemnik finančne instrumente prejme vsaj po ceni, dogovorjeni ob prodaji;

(b) ima dnevna kazen, ki jo plača udeleženec, ki ne izpolnjuje obveznosti, zadosten odvračilni učinek za tega udeleženca;

(c) je znesek denarnega nadomestila, ki se plača udeležencu prejemniku, kadar izvedba kritnega nakupa ni mogoča, višji od cene finančnih instrumentov, ki je bila dogovorjena ob prodaji, in zadnje javno dostopne cene za takšne instrumente na mestu trgovanja, kjer je prišlo do prodaje, in da ima zadosten odvračilni učinek za udeleženca, ki ne izpolnjuje obveznosti;

(d) stranke iz odstavka 7, vključno s centralnimi nasprotnimi strankami, ki izvajajo transakcije kritnega nakupa, razkrijejo udeležencem pristojbine, ki jih zaračunajo za to storitev;

(e) če kritni nakup izvede stranka, ki ni udeleženec, ki ne izpolnjuje obveznosti, slednji stranki povrne vse plačane zneske v skladu z odstavkoma 3 in 4.

6. CDD, centralne nasprotne stranke, regulirani trgi, MTF in OTF vzpostavijo postopke, ki jim omogočijo, da začasno izključijo katerega koli udeleženca, ki sistematično ne zagotavlja finančnih instrumentov iz odstavka 1 ali denarnih sredstev na načrtovani datum poravnave, in razkrijejo njegovo identiteto javnosti šele po tem, ko se zadevnemu udeležencu omogoči predložitev pripomb.

7. Odstavki 2 do 6 se uporabljajo za vse transakcije z instrumenti iz člena 5(1), ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranih trgih, s katerimi se trguje v MTF ali OTF ali katerih kliring opravi centralna nasprotna stranka.

Pri transakcijah, za katere centralna nasprotna stranka kliring opravi pred poravnavo v okviru sistema poravnave vrednostnih papirjev, ukrepe iz odstavkov 3 do 5 izvede centralna nasprotna stranka.

Pri transakcijah, za katere centralna nasprotna stranka ne opravi kliringa, regulirani trgi, MTF in OTF v svoja notranja pravila vključijo obveznost, da morajo biti udeleženci predmet ukrepov iz odstavkov 3 do 5.

8. ESMA po posvetovanju s člani ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev podrobnosti sistema za spremljanje neuspešnih poravnav in poročil o neuspešnih poravnavah iz odstavka 1, podrobnosti postopkov za olajšanje poravnave transakcij po neuspešnih poravnavah iz odstavka 2 ter podrobnosti ukrepov iz odstavkov 3 do 5.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8 Izvajanje

1. Zadevni organ države članice, katere zakonodaja se uporablja za sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, je pristojen za zagotovitev uporabe členov 6 in 7 ter za spremljanje naloženih kazni, pri čemer tesno sodeluje z organi, pristojnimi za nadzor reguliranih trgov, MTF, OTF in centralnih nasprotnih strank iz člena 7. Organi zlasti spremljajo uporabo kazni iz člena 7(2) in (4) ter ukrepov iz člena 7(6).

2. Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse v povezavi s členoma 6 in 7 te uredbe, lahko ESMA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Naslov III Centralne depotne družbe

Poglavje I Dovoljenja za CDD in nadzor CDD

Oddelek 1 Organi, pristojni za izdajo dovoljenj za CDD in nadzor CDD

Člen 9 Pristojni organ

Pristojni organ države članice, v kateri ima CDD sedež, izda dovoljenje za CDD in jo nadzira.

Člen 10 Imenovanje pristojnega organa

1. Vsaka država članica imenuje pristojni organ, odgovoren za opravljanje nalog iz te uredbe v zvezi z izdajo dovoljenj za CDD in nadzorom CDD, ki ima sedež na njenem ozemlju, in o tem obvesti ESMA.

Če država članica imenuje več kot en pristojni organ, opredeli zadevne vloge in imenuje en organ, ki je odgovoren za sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic, zadevnimi organi iz člena 11, ESMA in EBA, kadar je to izrecno določeno v tej uredbi.

2. ESMA na svoji spletni strani objavi seznam pristojnih organov, imenovanih v skladu z odstavkom 1.

3. Pristojni organi imajo nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje njihovih funkcij.

Člen 11 Zadevni organi

1. Naslednji organi sodelujejo pri izdaji dovoljenj za CDD in nadzoru CDD, kadar je to izrecno določeno v tej uredbi:

(a) organ, odgovoren za nadzor sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD v državi članici, katere zakonodaja se uporablja za zadevni sistem;

(b) po potrebi centralna banka v Uniji, v poslovnih knjigah katere je poravnan denarni del sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, ali centralna banka v Uniji, ki je izdala zadevno valuto, če se poravnava izvede prek kreditne institucije v skladu z naslovom IV.

2. ESMA na svoji spletni strani objavi seznam zadevnih organov iz odstavka 1.

Člen 12 Sodelovanje med organi

1. Organi iz členov 9 in 11 ter ESMA tesno sodelujejo pri uporabi te uredbe, zlasti v izrednih razmerah iz člena 13. Kadar je to ustrezno in potrebno, to sodelovanje zajema druge javne organe, zlasti organe, ustanovljene ali imenovane v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse, vključno s sodelovanjem med organi iz členov 9 in 11 pri različnih ocenah, ki so potrebne za uporabo te uredbe, lahko ESMA izda smernice, naslovljene na organe iz člena 9, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2. Pristojni organi pri opravljanju svojih splošnih nalog na podlagi razpoložljivih informacij ustrezno upoštevajo morebiten vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v vseh drugih zadevnih državah članicah in zlasti v izrednih razmerah iz člena 13.

Člen 13 Izredne razmere

Organi iz členov 9 in 11 takoj obvestijo ESMA in drug drugega o kakršnih koli izrednih razmerah v zvezi s CDD, vključno s kakršnim koli razvojem na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplival na likvidnost trga in na stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, kjer ima CDD ali eden od njenih udeležencev sedež.

Oddelek 2 Pogoji in postopki za izdajo dovoljenja za CDD

Člen 14 Izdaja dovoljenja za CDD

1. Vsaka pravna oseba, ki je zajeta v opredelitvi CDD, pred začetkom izvajanja dejavnosti pridobi dovoljenje pristojnega organa države članice, v kateri ima sedež.

2. V dovoljenju so določene storitve iz oddelkov A in B Priloge, ki jih lahko opravlja CDD.

3. CDD vedno izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za pridobitev dovoljenja.

CDD brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ o morebitnih bistvenih spremembah, ki vplivajo na pogoje za pridobitev dovoljenja.

Člen 15 Postopek za izdajo dovoljenja

1. CDD vlagateljica predloži vlogo za dovoljenje pristojnemu organu.

2. Vlogi za dovoljenje so priložene vse potrebne informacije, na podlagi katerih se lahko pristojni organ prepriča, da ima CDD vlagateljica ob izdaji dovoljenja vzpostavljene vse potrebne ureditve za izpolnjevanje svojih obveznosti iz te uredbe. Vloga za dovoljenje vsebuje program poslovanja, ki določa vrste predvidenih poslov in organizacijsko strukturo CDD.

3. Pristojni organ v 20 delovnih dneh od dneva prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, pristojni organ določi rok, v katerem mora CDD vlagateljica predložiti dodatne informacije. Ko se vloga šteje za popolno, pristojni organ o tem obvesti CDD vlagateljico.

4. Takoj, ko se vloga šteje za popolno, pristojni organ posreduje vse informacije iz vloge zadevnim organom iz člena 11 in se s temi organi posvetuje glede značilnosti sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD vlagateljica.

5. Pristojni organ se pred izdajo dovoljenja CDD vlagateljici posvetuje s pristojnimi organi druge vključene države članice v naslednjih primerih:

(a) CDD je podrejeno podjetje CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(b) CDD je podrejeno podjetje nadrejenega podjetja CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(c) CDD obvladujejo iste fizične ali pravne osebe kot drugo CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici.

Posvetovanje iz prvega pododstavka vključuje:

(a) primernost delničarjev in udeležencev iz člena 25(4) ter ugled in izkušnje oseb, ki dejansko vodijo posle CDD, kadar so ti delničarji, udeleženci in osebe skupni CDD vlagateljici in CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(b) vprašanje, ali odnosi iz odstavka 5 med CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici, in CDD vlagateljico vplivajo na zmožnost CDD vlagateljice, da izpolni zahteve te uredbe.

6. Pristojni organ v šestih mesecih od predložitve popolne vloge pisno obvesti CDD vlagateljico o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja, pri čemer svojo odločitev v celoti utemelji.

7. ESMA po posvetovanju s člani ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih mora CDD vlagateljica v vlogi za dovoljenje predložiti pristojnemu organu.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za vlogo za dovoljenje.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 16 Učinki dovoljenja

1. Dejavnosti CDD, ki je pridobila dovoljenje, so omejene na opravljanje storitev, zajetih v njenem dovoljenju.

2. Sisteme poravnave vrednostnih papirjev lahko upravljajo le CDD, ki so pridobile dovoljenje, in centralne banke.

3. CDD, ki je pridobila dovoljenje, ne sme biti izpostavljena nobenim tveganjem v zvezi z opravljanjem pomožnih bančnih storitev s strani kreditne institucije, ki je bila imenovana za opravljanje teh storitev v skladu z naslovom IV.

4. CDD, ki je pridobila dovoljenje, je lahko udeležena samo v pravni osebi, katere dejavnosti so omejene na opravljanje storitev iz oddelkov A in B Priloge.

Člen 17 Razširitev in zunanje izvajanje dejavnosti in storitev

1. CDD, ki je pridobila dovoljenje, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, predloži vlogo za dovoljenje, kadar želi izvajanje osrednje storitve prenesti na tretjo stranko v skladu s členom 28 ali razširiti svoje dejavnosti na eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)     dodatne osrednje ali pomožne storitve iz oddelkov A in B Priloge, ki niso vključene v prvotno dovoljenje;

(b)     upravljanje drugega sistema poravnave vrednostnih papirjev;

(c)     popolna ali delna poravnava denarnega dela njenega sistema poravnave vrednostnih papirjev v poslovnih knjigah druge centralne banke;

(d)     vzpostavitev kakršne koli povezave CDD.

2. Izdaja dovoljenja iz odstavka 1 se izvede v skladu s postopkom iz člena 15.

Pristojni organ obvesti CDD vlagateljico o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja v treh mesecih od predložitve popolne vloge.

Člen 18 Odvzem dovoljenja

1. Pristojni organ države članice, v kateri ima CDD sedež, dovoljenje odvzame v naslednjih primerih:

(a) če CDD dovoljenja ni uporabila v 12 mesecih, če se mu je izrecno odpovedala ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravila nobenih storitev ali dejavnosti;

(b) če je CDD pridobila dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c) če CDD ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo izdano dovoljenje, in v določenem roku ni sprejela ukrepov za izboljšanje, ki jih je zahteval pristojni organ;

(d) če je CDD resno in sistematično kršila zahteve iz te uredbe.

2. Pristojni organ se takoj, ko se seznani z eno od okoliščin iz odstavka 1, posvetuje z zadevnimi organi iz člena 11 o potrebnosti odvzema dovoljenja, razen če je treba tako odločitev nujno sprejeti.

3. ESMA in kateri koli zadevni organ iz člena 11 lahko kadar koli zahtevata, da pristojni organ države članice, v kateri ima CDD sedež, preuči, ali CDD še vedno izpolnjuje pogoje, pod katerimi je bilo izdano dovoljenje.

4. Pristojni organ lahko odvzem dovoljenja omeji na določeno storitev, dejavnost ali finančni instrument.

Člen 19 Register CDD

1. Odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členi 14, 17 in 18, je treba takoj sporočiti ESMA.

2. Centralne banke takoj obvestijo ESMA o vseh CDD, ki jih upravljajo.

3. Ime vsake CDD, ki deluje v skladu s to uredbo in katere dovoljenje ali priznanje je bilo izdano v skladu s členi 14, 17 in 23, se vpiše na seznam, na katerem so določene storitve in razredi finančnih instrumentov, za katere je CDD pridobila dovoljenje. Seznam vključuje podružnice, ki jih CDD upravlja v drugih državah članicah, in povezave CDD. ESMA objavi seznam na za to namenjeni spletni strani in ga posodablja.

4. Pristojni organi iz člena 9 v 90 dneh od datuma veljavnosti te uredbe obvestijo ESMA o institucijah, ki delujejo kot CDD.

Oddelek 3 Nadzor CDD

Člen 20 Pregled in ocena

1. Pristojni organ vsaj enkrat letno pregleda usklajenost ureditev, strategij, postopkov in mehanizmov, ki jih izvaja CDD, s to uredbo ter oceni tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD.

2. Pristojni organ določi pogostost in temeljitost pregleda in ocene iz odstavka 1 glede na velikost, sistemsko pomembnost, naravo, obseg in zapletenost dejavnosti zadevne CDD. Pregled in ocena se posodobita vsaj enkrat letno.

3. Pristojni organ lahko v CDD izvede inšpekcijske preglede na kraju samem.

4. Med izvajanjem pregleda in ocene iz odstavka 1 se pristojni organ v začetni fazi posvetuje z zadevnimi organi iz člena 11 o delovanju sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD.

5. Pristojni organ redno in vsaj enkrat letno obvešča zadevne organe iz člena 11 o rezultatih pregleda in ocene iz odstavka 1, vključno z morebitnimi popravljalnimi ukrepi ali kaznimi.

6. Med izvajanjem pregleda in ocene iz odstavka 1 si pristojni organi, odgovorni za nadzor CDD, ki vzdržujejo odnose iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 15(5), izmenjujejo vse ustrezne informacije, ki bi jim lahko olajšale opravljanje njihovih nalog.

7. Pristojni organ od CDD, ki ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, zahteva, da v začetni fazi sprejme potrebne ukrepe za obravnavanje te okoliščine.

8. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev:

(a) informacij, ki jih CDD predloži pristojnemu organu za namene pregleda iz odstavka 1;

(b) informacij, ki jih pristojni organ predloži zadevnim organom iz odstavka 5;

(c) informacij, ki si jih izmenjajo pristojni organi iz odstavka 6.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

9.           ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za zagotavljanje informacij iz prvega pododstavka odstavka 8.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 4 Opravljanje storitev v drugi državi članici

Člen 21 Svoboda opravljanja storitev v drugi državi članici

1. CDD, ki je pridobila dovoljenje, lahko svoje dejavnosti opravlja na ozemlju Unije z ustanovitvijo podružnice ali neposrednim opravljanjem storitev, če njeno dovoljenje velja za zadevne vrste dejavnosti.

2. Katera koli CDD, ki želi prvič opravljati svoje storitve na ozemlju druge države članice ali spremeniti obseg storitev, ki jih opravlja, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, sporoči naslednje informacije:

(a) državo članico, v kateri namerava delovati;

(b) program poslovanja, zlasti z navedbo storitev, ki jih namerava opravljati;

(c) za podružnice organizacijsko strukturo podružnice in imena oseb, odgovornih za upravljanje podružnice.

3. Pristojni organ v treh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 2 te informacije posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice, razen če ima ob upoštevanju izvajanja predvidenih storitev razloge, da dvomi v ustreznost upravne strukture ali finančnega stanja CDD, ki želi opravljati storitve v državi članici gostiteljici.

4. Če pristojni organ zavrne posredovanje informacij pristojnemu organu države članice gostiteljice, zadevni CDD v treh mesecih od prejema vseh informacij predloži razloge za zavrnitev.

5. CDD lahko začne opravljati svoje storitve v državi članici gostiteljici pod naslednjimi pogoji:

(a) po prejemu sporočila pristojnega organa v državi članici gostiteljici, v katerem zadevni organ potrjuje prejem informacij iz odstavka 3;

(b) če sporočilo ni bilo prejeto, po dveh mesecih od datuma posredovanja informacij iz odstavka 3.

6. V primeru spremembe katere koli informacije, sporočene v skladu z odstavkom 2, CDD o tej spremembi pisno obvesti pristojni organ matične države članice vsaj en mesec pred začetkom veljavnosti spremembe. Pristojni organ države članice gostiteljice je o spremembi obveščen tudi s strani pristojnega organa matične države članice.

Člen 22 Sodelovanje med organi matične države in organi države gostiteljice

1. Če CDD, ki je pridobila dovoljenje v eni državi članici, ustanovi podružnico v drugi državi članici, lahko pristojni organ matične države članice CDD pri izvajanju svojih pristojnosti in po obvestilu pristojnega organa države članice gostiteljice v tej podružnici izvaja preglede na kraju samem.

2. Pristojni organi držav članic gostiteljic lahko zahtevajo, da jim CDD, ki izvajajo storitve v skladu s členom 21, redno poročajo o svojih dejavnostih v teh državah članicah gostiteljicah, zlasti za namen zbiranja statističnih podatkov.

3. Pristojni organ matične države članice CDD na zahtevo pristojnega organa države članice gostiteljice in v ustreznem časovnem okviru sporoči identiteto izdajateljev in udeležencev sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD, ki opravlja storitve v zadevni državi članici gostiteljici, ter vse druge ustrezne informacije v zvezi z dejavnostmi te CDD v državi članici gostiteljici.

4. Kadar dejavnosti CDD, ki je ustanovila podružnico ali vzpostavila interoperabilne povezave z drugimi CDD ali sistemi poravnave vrednostnih papirjev v državi članici gostiteljici, ob upoštevanju položaja na trgih vrednostnih papirjev v zadevni državi članici gostiteljici veljajo za zlasti pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici, pristojni organi matične države in države gostiteljice sklenejo dogovore o sodelovanju za nadzor dejavnosti te CDD v državi članici gostiteljici.

5. Če ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge za sum, da CDD, ki opravlja storitve na svojem ozemlju v skladu s členom 21, krši obveznosti, ki izhajajo iz določb te uredbe, o teh ugotovitvah obvesti pristojni organ matične države članice.

Če CDD kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali ker se taki ukrepi izkažejo za nezadostne, še naprej krši obveznosti iz določb te uredbe, pristojni organ države članice gostiteljice po obvestilu pristojnega organa matične države članice sprejme vse ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe na ozemlju države članice gostiteljice. ESMA je treba takoj obvestiti o takih ukrepih.

Pristojni organ države članice gostiteljice lahko zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 64 v zvezi z ukrepi za določitev meril, v skladu s katerimi lahko delovanje CDD v državi članici gostiteljici velja za zelo pomembno za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici.

7. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za dogovore o sodelovanju iz odstavkov 1, 3 in 5.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 5 Odnosi s tretjimi državami

Člen 23 Tretje države

1. CDD s sedežem v tretji državi lahko, prek podružnice ali z neposrednim izvajanjem storitev, za izdajatelje in udeležence s sedežem v Uniji opravlja storitve CDD, povezane z njihovimi dejavnostmi v Uniji, ter vzpostavlja povezave s CDD, ki ima sedež v Uniji, če je to CDD priznal ESMA.

2. ESMA po posvetovanju z organi iz odstavka 3 prizna CDD, ki ima sedež v tretji državi in je vložila vlogo za priznanje za opravljanje storitev iz odstavka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) Komisija je sprejela sklep v skladu z odstavkom 6;

(b) CDD ima veljavno dovoljenje in je učinkovito nadzirana, s čimer se zagotavlja popolna skladnost z bonitetnimi zahtevami, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi;

(c) v skladu z odstavkom 7 so sklenjeni dogovori o sodelovanju med ESMA in pristojnimi organi v zadevni tretji državi.

3. ESMA se pri ocenjevanju, ali so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni, posvetuje s:

(a) pristojnimi organi držav članic, v katerih namerava CDD tretje države opravljati storitve CDD;

(b) pristojnimi organi, ki nadzorujejo CDD, ki imajo sedež v Uniji in s katerimi je CDD tretje države vzpostavila povezave;

(c) organi iz člena 11(1)(a);

(d) organom tretje države, pristojnim za odobritev in nadzor CDD.

4. CDD iz odstavka 1 vlogo za priznanje predloži ESMA.

CDD vlagateljica predloži ESMA vse informacije, ki se štejejo kot nujne za priznanje. ESMA v 30 delovnih dneh od dneva prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora CDD vlagateljica predložiti dodatne informacije.

Sklep o priznanju temelji na merilih iz odstavka 2.

ESMA v šestih mesecih od predložitve popolne vloge pisno obvesti CDD vlagateljico o odobritvi ali zavrnitvi dovoljenja, pri čemer svojo odločitev v celoti utemelji.

5. ESMA po posvetovanju z organi iz odstavka 3 pregleda priznanje CDD s sedežem v tretji državi, če zadevna CDD v Uniji razširi dejavnosti iz odstavka 1 v skladu s postopkom iz odstavkov 1 do 4.

ESMA prekliče priznanje zadevne CDD, če pogoji in zahteve v skladu z odstavkom 2 niso več izpolnjeni ali v okoliščinah iz člena 18.

6. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 66 sprejme sklep, s katerim potrdi, da pravne in nadzorne ureditve tretje države zagotavljajo, da CDD, ki so pridobile dovoljenje v tej tretji državi, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe, da so te CDD predmet učinkovitega stalnega nadzora in izvrševanja v zadevni tretji državi ter da pravni okvir zadevne tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznanje CDD, ki so pridobile dovoljenje v pravnih ureditvah tretjih držav.

7. ESMA v skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 sklene dogovore o sodelovanju z zadevnimi pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili priznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 6. V takšnih dogovorih se natančno opredeli vsaj naslednje:

(a) mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, ki ga zahteva ESMA, vključno z dostopom do vseh informacij o CDD, ki so pridobile dovoljenje v tretjih državah;

(b) mehanizem za takojšnje obveščanje ESMA, kadar pristojni organ tretje države meni, da CDD, ki jo nadzoruje, krši pogoje iz dovoljenja ali druge zakonodaje, ki jo mora upoštevati;

(c) postopke v zvezi s sodelovanjem nadzornih dejavnosti, vključno s pregledi na kraju samem, kadar je to potrebno.

Kadar dogovor o sodelovanju določa prenos osebnih podatkov s strani države članice, ta prenos upošteva določbe Direktive 95/46/ES, kadar pa določa prenos osebnih podatkov s strani ESMA, ta prenos upošteva določbe Uredbe (ES) št. 45/2001.

8. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 64 v zvezi z ukrepi za opredelitev storitev, za katere bo CDD, ki ima sedež v tretji državi, vložila vlogo za priznanje s strani ESMA v skladu z odstavkom 1, in informacij, ki jih CDD vlagateljica zagotovi ESMA v vlogi za priznanje v skladu s členom 4.

Poglavje II Zahteve za CDD

Oddelek 1 Organizacijske zahteve

Člen 24 Splošne določbe

1. CDD ima zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, obvladovanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila CDD izpostavljena, ter primerne politike prejemkov in mehanizme notranjega nadzora, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki.

2. CDD sprejme politiko in postopke, ki so dovolj učinkoviti za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno z zagotovitvijo, da njeni vodje in zaposleni upoštevajo vse določbe te uredbe.

3. CDD vzdržuje in vodi učinkovite pisne organizacijske in upravne ureditve za opredelitev in upravljanje vseh morebitnih navzkrižij interesov znotraj CDD same, vključno z njenimi upravitelji, zaposlenimi, člani upravnega odbora ali vsemi osebami, neposredno ali posredno povezanimi z njimi, ter njenimi udeleženci ali njihovimi strankami. CDD vzdržuje in izvaja ustrezne postopke za razrešitev, kadar pride do morebitnih navzkrižij interesov.

4. CDD da svoje ureditve upravljanja in pravila, ki urejajo njeno dejavnost, na voljo javnosti.

5. CDD ima vzpostavljene ustrezne postopke, da lahko zaposleni prek posebnega kanala interno poročajo o morebitnih kršitvah.

6. CDD je predmet pogostih in neodvisnih revizij. Rezultati teh revizij se sporočijo upravnemu odboru in dajo na voljo pristojnemu organu.

7. CDD, ki je na podlagi kapitalskih povezav povezana z drugo CDD, finančnim holdingom ali kreditno institucijo iz naslova IV, sprejme podrobne politike in postopke, v okviru katerih je opredeljeno, kako se zahteve iz tega člena uporabljajo za skupino in različne subjekte skupine.

8. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo orodja za spremljanje tveganj CDD iz odstavka 1 in odgovornosti ključnega osebja v zvezi s temi tveganji, morebitna navzkrižja interesov iz odstavka 3 ter metode revizije iz odstavka 6 na ravni CDD in ravni skupine.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 25 Višje vodstvo, upravni odbor in delničarji

1. Višje vodstvo CDD ima zadosten ugled in izkušnje za zagotovitev varnega in preudarnega upravljanja CDD.

2. CDD ima upravni odbor, v katerem je vsaj ena tretjina članov, vendar ne manj kot dva, neodvisnih.

3. Prejemki neodvisnih in drugih neizvršnih članov upravnega odbora niso odvisni od poslovnih rezultatov CDD.

4. Upravni odbor sestavljajo primerni člani z ustreznimi spretnostmi, izkušnjami in znanjem o subjektu ter trgu.

5. CDD jasno določi vloge in odgovornosti upravnega odbora ter da zapisnike sej upravnega odbora na voljo pristojnemu organu.

6. Delničarji in udeleženci CDD, ki lahko neposredno ali posredno izvajajo nadzor nad upravljanjem CDD, so primerni za zagotavljanje varnega in skrbnega upravljanja CDD.

7. CDD:

(a) pristojnemu organu predloži informacije v zvezi z lastništvom CDD in zlasti v zvezi z identiteto in obsegom interesov vseh strani, ki lahko nadzirajo delovanje CDD, ter te informacije objavi;

(b) pristojni organ obvesti o vseh prenosih lastništva, ki povzročijo spremembo identitete oseb, ki izvajajo nadzor nad delovanjem CDD, in te informacije objavi.

8. Pristojni organ v 60 delovnih dneh od prejema informacij iz odstavka 7 sprejme odločitev o predlaganih spremembah v nadzoru CDD. Pristojni organ zavrne odobritev predlaganih sprememb nadzora CDD, kadar obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za sum, da bi te spremembe ogrožale varno ter skrbno upravljanje CDD ali zmožnost CDD za izpolnjevanje zahtev te uredbe.

Člen 26 Odbor uporabnikov

1. CDD ustanovi odbore uporabnikov za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, pri čemer te odbore sestavljajo predstavniki izdajateljev in udeležencev takih sistemov poravnave vrednostnih papirjev. Nasveti odbora uporabnikov so neodvisni od kakršnih koli neposrednih vplivov vodstva CDD.

2. CDD določi mandat za vsak ustanovljen odbor uporabnikov, ureditev upravljanja, potrebno za zagotavljanje njegove neodvisnosti, operativne postopke ter merila za sprejem in mehanizem za izvolitev članov odbora uporabnikov. Ureditev upravljanja je javno dostopna in določa, da odbor uporabnikov poroča neposredno upravnemu odboru ter se redno sestaja.

3. Odbori uporabnikov svetujejo upravnemu odboru CDD o ključnih ureditvah, ki vplivajo na njihove člane, vključno z merili za sprejem izdajateljev ali udeležencev v njihove sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ravnijo storitve in cenovno strukturo.

4. Brez poseganja v pravico pristojnih organov, da so ustrezno obveščeni, člane odborov uporabnikov zavezujejo pravila o zaupnosti. Kadar predsednik odbora uporabnikov presodi, da je kateri izmed članov v dejanskem ali morebitnem navzkrižju interesov pri določeni zadevi, se temu članu prepove glasovanje o tej zadevi.

5. CDD takoj obvesti pristojni organ o vsakem sklepu upravnega odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora uporabnikov.

Člen 27 Vodenje evidenc

1. CDD vsaj pet let hrani vse evidence o opravljenih storitvah in dejavnostih ter tako pristojnemu organu omogoči spremljanje izpolnjevanja zahtev iz te uredbe.

2. CDD pristojnemu organu in zadevnim organom iz člena 11 na zahtevo predloži evidence iz odstavka 1, da bi lahko ti organi izvajali svoja pooblastila.

3. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev podrobnosti evidenc iz odstavka 1, ki jih je treba hraniti za namen spremljanja skladnosti CDD z določbami te uredbe.

ESMA predloži Komisiji te osnutke v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko evidenc iz odstavka 1, ki jih je treba hraniti za namen spremljanja skladnosti CDD z določbami te uredbe.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 28 Zunanje izvajanje

1. Če CDD odda storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje tretji strani, ostane v celoti odgovorna za izpolnjevanje vseh obveznosti iz te uredbe in vedno izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) zunanje izvajanje ne pomeni prenosa odgovornosti CDD;

(b) odnos in obveznosti CDD do njenih udeležencev ali izdajateljev ostane nespremenjen;

(c) pogoji za izdajo dovoljenja CDD se dejansko ne spremenijo;

(d) zunanje izvajanje ne preprečuje izvajanja nadzornih funkcij in funkcij pregledovanja, vključno z dostopom na kraju samem za pridobitev vseh ustreznih informacij, potrebnih za izpolnjevanje teh funkcij;

(e) zunanje izvajanje CDD ne onemogoča uporabe potrebnih sistemov in nadzora za obvladovanje tveganj, s katerimi se sooča;

(f) CDD ohrani potrebno strokovno znanje in sredstva za oceno kakovosti zagotovljenih storitev, organizacijske ter kapitalske ustreznosti ponudnika storitev, za učinkovit nadzor storitev, oddanih v zunanje izvajanje, in upravljanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem;

(g) CDD ima neposreden dostop do zadevnih informacij o storitvah, oddanih v zunanje izvajanje;

(h) izvajalec storitev sodeluje s pristojnim organom in zadevnimi organi iz člena 11 v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;

(i) CDD zagotovi, da izvajalec storitev izpolnjuje standarde iz ustrezne zakonodaje o varstvu podatkov, ki bi veljala, če bi imeli izvajalci storitev sedež v Uniji. CDD je odgovorna za zagotavljanje, da so ti standardi določeni v pogodbi med strankami in da se ti standardi ohranjajo.

2. CDD v pisnem sporazumu določi svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti izvajalca storitev. Sporazum o zunanjem izvajanju vključuje možnost, da CDD prekine sporazum.

3. CDD pristojnemu organu in zadevnim organom iz člena 11 na zahtevo predloži vse potrebne informacije, ki jih ti organi potrebujejo za oceno, ali so dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, skladne z zahtevami te uredbe.

4. Za zunanje izvajanje osrednje storitve dovoljenje v skladu s členom 17 izda pristojni organ.

5. Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo, če CDD odda nekatere storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje javnemu subjektu in če to zunanje izvajanje ureja namenski pravni, regulativni in operativni okvir, ki sta ga skupaj sprejela ter potrdila javni subjekt in zadevna CDD ter sprejeli pristojni organi na podlagi zahtev iz te uredbe.

Oddelek 2 Pravila vodenja poslov

Člen 29 Splošne določbe

1. CDD je namenjena izpolnjevanju potreb svojih udeležencev in trgov, na katerih deluje.

2. CDD ima jasno opredeljene cilje, ki so merljivi in dosegljivi, na primer na področjih minimalnih ravni storitev, pričakovanj v zvezi z obvladovanjem tveganj ter prednostnih poslovnih ciljev.

3. CDD ima pregledna pravila za obravnavanje pritožb.

Člen 30 Zahteve za udeležbo

1. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, javno razkrije merila za udeležbo, ki omogočajo pravičen in odprt dostop. Ta merila so pregledna, objektivna, nediskriminatorna ter temeljijo na tveganju, da se zagotovi pravičen in odprt dostop do CDD. Merila, ki omejujejo dostop, so dovoljena le, če je njihov cilj obvladovanje tveganja za CDD.

2. CDD zahtevke za dostop obravnava hitro, pri čemer odgovor na takšne zahtevke zagotovi najkasneje v roku enega meseca, in postopke za obravnavo zahtevkov za dostop objavi.

3. CDD lahko zavrne dostop udeležencu, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1, le na podlagi ustrezne pisne utemeljitve in celovite analize tveganja.

Udeleženec, ki je predložil zahtevo, ima v primeru zavrnitve pravico do pritožbe pristojnemu organu CDD, ki je zavrnila dostop.

Odgovoren pristojni organ na podlagi ocene razlogov za zavrnitev pritožbo ustrezno prouči in udeležencu, ki je predložil zahtevo, pošlje utemeljen odgovor.

Odgovoren pristojni organ se s pristojnim organom v kraju sedeža udeleženca, ki je predložil zahtevo, posvetuje o njegovi oceni pritožbe. Če se organ udeleženca, ki je predložil zahtevo, s to oceno ne strinja, se zadeva posreduje ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Če se zavrnitev CDD, da omogoči dostop udeležencu, ki je predložil zahtevo, šteje za neutemeljeno, odgovoren pristojni organ odredi, da mora ta CDD omogočiti dostop udeležencu, ki je predložil zahtevo.

4. CDD ima objektivne in pregledne postopke za začasno ter pravilno izključitev udeležencev, ki ne izpolnjujejo več meril za udeležbo iz odstavka 1.

5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 64 v zvezi z ukrepi za opredelitev tveganj, zaradi katerih lahko CDD zavrne dostop udeležencev, in elementov postopka iz odstavka 3.

6. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev in predlog za postopek iz odstavka 3.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 31 Preglednost

1. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, in tudi za vse druge storitve, ki jih opravlja, javno objavi cene in pristojbine za storitve, ki jih ponuja. Cene in pristojbine za vsako posamezno storitev in funkcijo razkrije posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji upravičenosti do teh znižanj. CDD svojim strankam omogoči ločen dostop do posameznih storitev.

2. CDD objavi svoj cenik, s čimer olajša primerjavo ponudb in strankam omogoči, da so vnaprej seznanjene s ceno, ki jo bodo morale plačati za uporabo storitev.

3. CDD zavezuje njena objavljena cenovna politika.

4. CDD svojim strankam zagotovi informacije, ki omogočajo uskladitev računa z objavljenimi ceniki.

5. CDD vsem udeležencem razkrije tveganja, povezana z opravljenimi storitvami.

6. CDD ločeno obračunava stroške in prihodke opravljenih storitev ter te informacije razkrije pristojnemu organu.

Člen 32 Komunikacijski postopki z udeleženci in drugimi tržnimi infrastrukturami

CDD v svojih komunikacijskih postopkih z udeleženci sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo, in s tržnimi infrastrukturami, s katerimi se povezujejo, uporabljajo priznane komunikacijske postopke ter standarde za sporočanje in referenčne podatke za spodbujanje učinkovitega evidentiranja, plačevanja in poravnave.

Oddelek 3 Zahteve za storitve CDD

Člen 33 Splošne določbe

CDD ima za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, ustrezne predpise in postopke, vključno z zanesljivimi računovodskimi metodami ter nadzorom, za zagotavljanje integritete pri izdaji vrednostnih papirjev, zmanjševanje in obvladovanje tveganj, povezanih s hranjenjem ter poravnavo transakcij z vrednostnimi papirji.

Člen 34 Integriteta pri izdaji

1. CDD sprejme ustrezne ukrepe usklajevanja za preverjanje, da je število vrednostnih papirjev, ki sestavljajo izdajo ali del izdaje vrednostnih papirjev, predložene CDD, enako vsoti vrednostnih papirjev, zabeleženih v računih vrednostnih papirjev udeležencev sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD. Taki ukrepi usklajevanja se izvajajo znotraj enega dne.

2. CDD po potrebi in če so v postopek usklajevanja za določeno izdajo vrednostnih papirjev vključeni drugi subjekti, kot so izdajatelj, registratorji, posredniki za izdajo, posredniki za prenos, druge CDD ali drugi subjekti, od takih subjektov zahteva ustrezno sodelovanje in ukrepe za izmenjavo informacij s CDD, da se ohrani integriteta pri izdaji.

3. Prekoračitve vrednostnih papirjev, negativna stanja ali oblikovanje vrednostnih papirjev niso dovoljeni v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD.

4. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev ukrepov usklajevanja, ki jih CDD sprejme v skladu z odstavki 1 do 3.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 35 Zaščita vrednostnih papirjev udeležencev

1. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vodi evidenco in račune, ki ji pri računih, odprtih pri CDD, omogočajo, da lahko kadar koli in takoj loči med vrednostnimi papirji udeleženca in vrednostnimi papirji katerega koli drugega udeleženca ter po potrebi lastnimi sredstvi CDD.

2. CDD vodi evidenco in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči med vrednostnimi papirji zadevnega udeleženca in vrednostnimi papirji strank zadevnega udeleženca.

3. CDD vodi evidence in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči med vrednostnimi papirji posameznih strank zadevnega udeleženca, če in kakor to zahteva zadevni udeleženec („ločevanje posameznih strank“).

4. CDD javno razkrije raven zaščite in stroške, povezane z različnimi ravnmi ločevanja, ki jih zagotavlja, ter te storitve ponuja pod razumnimi poslovnimi pogoji.

5. CDD vrednostnih papirjev udeleženca brez izrecnega soglasja zadevnega udeleženca ne uporablja za kakršen koli namen.

6. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo nematerializirane metode in strukture računov, ki omogočajo razlikovanje med matičnimi podjetji iz odstavkov 1 do 3 ter metode za njihovo ocenjevanje.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 36 Dokončnost poravnave

1. CDD zagotovi, da sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, zagotavlja ustrezno zaščito udeležencev. Sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, je določen in priglašen v skladu s postopki iz člena 2(a) Direktive 98/26/ES.

2. CDD določi postopke za svoje sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki omogočajo pravočasno doseganje poravnave, minimalno izpostavljenost njihovih udeležencev tveganju nasprotne stranke in likvidnostnemu tveganju ter nizko stopnjo neuspešnih poravnav.

3. CDD jasno opredeli, kdaj postanejo nalogi za prenos v sistemu poravnave vrednostnih papirjev nepreklicni, pravno izvršljivi in zavezujoči za tretje strani.

4. CDD razkrije, kdaj postanejo prenosi sredstev in vrednostnih papirjev v sistemu poravnave vrednostnih papirjev nepreklicni, pravno izvršljivi in zavezujoči za tretje strani.

5. Odstavka 3 in 4 se uporabljata brez poseganja v določbe, ki veljajo za povezave ter skupno infrastrukturo informacijske tehnologije za poravnavo iz člena 45.

6. CDD doseže dokončnost poravnave najpozneje do konca delovnega dne načrtovanega datuma poravnave. Na zahtevo svojega odbora uporabnikov namesti sisteme, ki omogočajo poravnavo znotraj enega dne ali v realnem času.

7. Denarni prihodki poravnav vrednostnih papirjev so prejemnikom na voljo za uporabo najpozneje do konca delovnega dne na načrtovani datum poravnave.

8. Vse gotovinske transakcije z vrednostnimi papirji med neposrednimi udeleženci v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD, se poravnajo po načelu „dostava proti plačilu“.

9. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev elementov postopkov iz odstavka 2, ki omogočajo pravočasno doseganje poravnave.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 37 Poravnava z denarjem

1. CDD za transakcije, denominirane v valuti države, v kateri poteka poravnava, poravna gotovinska plačila svojega sistema poravnave vrednostnih papirjev prek računov, odprtih pri centralni banki, ki posluje v taki valuti, kadar je to praktično in na voljo.

2. Če poravnava prek računov pri centralni banki ni praktična in ni na voljo, lahko CDD ponudi poravnavo gotovinskih plačil za vse sisteme poravnave vrednostnih papirjev ali njihov del prek računov, odprtih pri kreditni instituciji. Če CDD ponudi poravnavo prek računov, odprtih pri kreditni instituciji, to stori v skladu z določbami naslova IV.

3. Če CDD ponudi poravnavo prek računov pri centralni banki in računov, odprtih pri kreditni instituciji, imajo njeni udeleženci pravico do izbire med tema možnostma.

4. CDD zagotovi udeležencem na trgu zadostne informacije, da jim omogoči opredelitev in oceno tveganj ter stroškov, povezanih s temi storitvami.

5. Komisija je v skladu s členom 64 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi, ki opredeljujejo primere, v katerih poravnava gotovinskih plačil v določeni valuti prek računov, odprtih pri centralni banki, ni praktična in na voljo, ter metode za njihovo oceno.

Člen 38 Pravila in postopki v primeru neizpolnjevanja obveznosti udeleženca

1. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, določi učinkovita in jasno opredeljena pravila ter postopke za upravljanje neizpolnjevanja obveznosti udeleženca, s katerimi se zagotovi, da lahko CDD pravočasno ukrepa, da prepreči izgube in likvidnostne pritiske ter še naprej izpolnjuje svoje obveznosti.

2. CDD da svoja pravila in postopke v primeru neizpolnjevanja obveznosti na voljo javnosti.

3. CDD s svojimi udeleženci in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi redno preskuša in pregleduje svoje postopke v primeru neizpolnjevanja obveznosti, da se zagotovita njihova praktičnost in učinkovitost.

4. ESMA lahko za zagotavljanje skladne uporabe tega člena izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 4 Bonitetne zahteve

Člen 39 Splošne zahteve

CDD sprejme zanesljiv okvir za celovito obvladovanje pravnih, poslovnih, operativnih in drugih tveganj.

Člen 40 Pravna tveganja

1. CDD ima za namen odobritve in nadzora nad njo ter tudi za obveščanje njenih strank vzpostavljena jasna in razumljiva pravila, postopke in pogodbe, med drugim za vse sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja.

2. CDD svoja pravila, postopke in pogodbe oblikuje tako, da se lahko izvršujejo v vseh ustreznih sodnih pristojnostih tudi v primeru neizpolnjevanja obveznosti udeleženca.

3. CDD, ki posluje v različnih sodnih pristojnostih, opredeli in zmanjša tveganja, ki nastanejo zaradi morebitnih kolizij zakonov med pristojnostmi.

Člen 41 Splošno poslovno tveganje

CDD ima zanesljiva orodja informacijske tehnologije za upravljanje in nadzor, s katerimi se opredelijo, spremljajo in obvladujejo splošna poslovna tveganja, vključno s poslovno strategijo, denarnimi tokovi in poslovnimi odhodki.

Člen 42 Operativna tveganja

1. CDD opredeli vse morebitne notranje in zunanje vire operativnega tveganja ter z uvedbo ustreznih orodij informacijske tehnologije, nadzora in postopkov zmanjša njihov vpliv, med drugim za vse sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja.

2. CDD vzdržuje ustrezna orodja informacijske tehnologije, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti delovanja ter so dovolj zmogljiva. Z orodji informacijske tehnologije se ustrezno obravnavajo zapletenost, raznolikost in raznovrstnost izvedenih storitev in dejavnosti, s čimer se zagotovijo visoki varnostni standardi ter celovitost in zaupnost shranjenih informacij.

3. CDD vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja za svoje notarske storitve, storitve centralnega vodenja računov in vse sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja, da zagotovi ohranitev svojih storitev, pravočasno ponovno vzpostavitev delovanja in izpolnjevanje svojih obveznosti v primeru dogodkov, ki bi lahko povzročili motnje pri delovanju.

4. Načrt iz odstavka 3 v primeru motenj zagotovi vsaj ponovno vzpostavitev vseh transakcij, kar udeležencem CDD omogoči, da še naprej zanesljivo delujejo in poravnavo zaključijo na načrtovani datum. Vključuje vzpostavitev drugega kraja obdelave, ki ima ustrezno raven ključnih virov, zmogljivosti in funkcij, vključno z ustrezno usposobljenim in izkušenim osebjem.

5. CDD načrtuje in izvaja program preskusov ureditev iz odstavkov 1 do 4.

6. CDD opredeli, spremlja in obvladuje tveganja, ki bi jih lahko ključni udeleženci v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja, ponudniki javnih storitev in drugih storitev, druge CDD ali tržne infrastrukture pomenili za njeno delovanje.

7. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev operativnih tveganj iz odstavkov 1 in 6, metod za preskus, obravnavo ali zmanjšanje teh tveganj, vključno s politikami neprekinjenega poslovanja in načrti ponovne vzpostavitve delovanja iz odstavkov 3 in 4, ter metod za njihovo presojo.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 43 Naložbena tveganja

1. CDD svoja finančna sredstva hrani v centralnih bankah ali kreditnih institucijah, ki imajo dovoljenje in uporabljajo zanesljive računovodske metode ter postopke za hranjenje in notranji nadzor, ki omogočajo celovito zaščito teh sredstev.

2. CDD ima po potrebi takojšen dostop do svojih sredstev.

3. CDD svoja finančna sredstva vlaga samo v denarna sredstva ali v visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem. Naložbe so takšne, da jih je mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom.

4. CDD pri svojih naložbenih odločitvah upošteva svojo celotno izpostavljenost kreditnim tveganjem zaradi izpostavljenosti posamezni instituciji in zagotovi, da je celotna izpostavljenost tveganjem zaradi izpostavljenosti posamezni instituciji v sprejemljivih mejah koncentracije.

Člen 44 Kapitalske zahteve

1. Kapital je skupaj z zadržanim dobičkom in rezervami CDD sorazmeren s tveganji zaradi dejavnosti CDD. V vseh okoliščinah zadostuje, da se:

(a) zagotovi ustrezna zaščita CDD pred operativnimi, pravnimi, poslovnimi, skrbniškimi in naložbenimi tveganji;

(b) krijejo morebitne splošne poslovne izgube, da lahko CDD še naprej zagotavlja storitve kot delujoča družba;

(c) v primeru neizpolnjevanja obveznosti zagotovi urejeno prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti CDD v ustreznem časovnem obdobju;

(d) CDD v primeru različnih izjemnih situacij omogoči, da najmanj šest mesecev krije svoje tekoče in načrtovane poslovne odhodke.

2. CDD ima načrt za:

(a) zbiranje dodatnega kapitala, če se njen lastniški kapital približa zahtevam iz odstavka 1 ali jim ne ustreza več;

(b) doseganje urejenega prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti in storitev CDD, če ta ne more zbrati novega kapitala v ustreznem časovnem obdobju.

Ta načrt potrdi upravni odbor ali ustrezna komisija odbora in se redno posodablja.

3. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev kapitala, zadržanega dobička in rezerv CDD iz odstavka 1 ter delov načrta iz odstavka 2.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 5 Zahteve za povezave CDD

Člen 45 Povezave CDD

1. Vse zadevne CDD pred vzpostavitvijo povezave CDD in redno po vzpostavitvi povezave opredelijo, ocenjujejo, spremljajo in obvladujejo vse možne vire tveganja zanje in za udeležence, ki so posledica vzpostavitve povezave.

2. Za vzpostavitev povezave je treba pridobiti dovoljenje v skladu s točko (d) člena 17(1).

3. Povezava povezanim CDD in njihovim udeležencem zagotavlja ustrezno zaščito, zlasti v zvezi z možnimi posojili, ki bi jih prejele CDD, in tveganjem koncentracije in likvidnostnim tveganjem, ki bi izhajala iz ureditve povezave.

V podporo povezavi je sklenjen ustrezen pogodbeni dogovor, ki določa pravice in obveznosti povezanih CDD in po potrebi udeležencev CDD. Pogodbeni dogovor, ki velja v več pristojnostih, omogoča nedvoumno izbiro prava, ki ureja vse vidike delovanja povezave.

4. V primeru začasnega prenosa vrednostnih papirjev med povezanimi CDD so povratni prenosi vrednostnih papirjev, preden je prvotni prenos postal dokončen, prepovedani.

5. CDD, v imenu katere povezavo z drugo CDD upravlja posrednik, meri, spremlja in obvladuje dodatna tveganja zaradi sodelovanja posrednika.

6. Povezane CDD za zagotavljanje točnosti svojih evidenc uporabljajo zanesljive postopke usklajevanja.

7. Povezave CDD dopuščajo poravnavo transakcij med udeleženci povezanih CDD po načelu dostava proti plačilu, kadar je to praktično in izvedljivo. O razlogih za morebitno poravnavo, ki ni izvedena po načelu dostava proti plačilu, je treba obvestiti pristojne organe.

8. Interoperabilni sistemi poravnave vrednostnih papirjev in CDD, ki uporabljajo skupno infrastrukturo za poravnavo, vzpostavijo enaka obdobja za:

(a) vnos nalogov za prenos v sistem;

(b) nepreklicnost nalogov za prenos;

(c) dokončnost prenosov vrednostnih papirjev in denarnih sredstev.

9. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev pogojev iz odstavka 3, v skladu s katerimi vse vrste povezav zagotavljajo ustrezno zaščito povezanih CDD in njihovih udeležencev, zlasti če CDD namerava sodelovati v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD, spremljanja in upravljanja dodatnih tveganj iz odstavka 5 zaradi sodelovanja posrednikov, metod usklajevanja iz odstavka 6, primere iz odstavka 7, v katerih je poravnava s povezavami po načelu dostava proti plačilu praktična in izvedljiva, in metod za oceno teh povezav.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje III Kolizija zakonov

Člen 46 Zakonodaja, ki se uporablja za lastniške vidike

1. Vsa vprašanja v zvezi z lastniškimi vidiki, povezanimi s finančnimi instrumenti, ki jih drži CDD, ureja pravo države, v kateri se vodi račun.

2. Če se račun uporablja za poravnavo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, se uporablja zakonodaja, ki velja za ta sistem poravnave vrednostnih papirjev.

3. Če se račun ne uporablja za poravnavo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, se šteje, da se vodi na kraju sedeža CDD iz člena 19 Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[24].

4. Uporaba prava katere koli države iz tega člena vključuje uporabo veljavnih materialnih pravil v tej državi, razen pravil mednarodnega zasebnega prava te države.

Poglavje IV Dostop do CDD

Oddelek 1 Dostop izdajateljev do CDD

Člen 47 Pravica do izdaje v CDD, ki je pridobila dovoljenje v EU

1. Izdajatelj ima brez poseganja v gospodarsko pravo, ki ureja njegove vrednostne papirje, pravico, da te vrednostne papirje vpiše pri kateri koli CDD, ki ima sedež v kateri koli državi članici.

2. Kadar izdajatelj poda zahtevo za vpis vrednostnih papirjev pri CDD, slednja to zahtevo obravnava hitro in pošlje izdajatelju odgovor v treh mesecih.

3. CDD lahko zavrne zagotavljanje storitev izdajatelju. Taka zavrnitev je mogoča le na podlagi celovite analize tveganja ali če CDD nima dostopa do seznama transakcij na trgu, kjer se trguje ali se bo trgovalo z vrednostnimi papirji izdajatelja, ki je predložil zahtevo.

4. Če CDD zavrne zagotavljanje storitev izdajatelju, izdajatelja, ki je predložil zahtevo, obvesti o vseh razlogih za zavrnitev.

Izdajatelj, ki je predložil zahtevo, ima v primeru zavrnitve pravico do pritožbe pristojnemu organu za CDD, ki je zavrnila zagotavljanje svojih storitev.

Organ, pristojen za to CDD, pritožbo na podlagi ocene razlogov za zavrnitev, ki jih je navedla CDD, ustrezno prouči in izdajatelju pošlje utemeljen odgovor.

Organ, pristojen za CDD, se s pristojnim organom v kraju sedeža izdajatelja, ki je predložil zahtevo, posvetuje o njegovi oceni pritožbe. Če se organ iz kraja sedeža izdajatelja, ki je predložil zahtevo, s to oceno ne strinja, se zadeva posreduje ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Če se zavrnitev zagotavljanja storitev CDD izdajatelju šteje za neutemeljeno, odgovoren pristojni organ odredi, da mora CDD izdajatelju, ki je predložil zahtevo, zagotoviti svoje storitve.

5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 64 v zvezi z ukrepi za opredelitev tveganj, zaradi katerih lahko CDD utemelji zavrnitev dostopa izdajateljem, in elementov postopka iz odstavka 4.

6. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev in predlog za postopek iz odstavka 2.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

oddelek 2 Dostop med CDD

Člen 48 Dostop do standardne povezave

CDD ima v skladu s členom 30 in ob upoštevanju odobritve povezave CDD na podlagi člena 17 pravico, da postane udeleženka druge CDD.

Člen 49 Dostop do prilagojene povezave

1. Če CDD od druge CDD zahteva, da razvije posebne funkcije, ki bodo prvi CDD omogočile dostop do druge, lahko CDD prejemnica tako zahtevo zavrne samo na podlagi tveganj. Zahteve ne sme zavrniti na podlagi zmanjšanja tržnega deleža.

2. CDD prejemnica lahko CDD, ki je predložila zahtevo, za dostop do prilagojene povezave na podlagi stroškov zaračuna takso, razen če se stranki dogovorita drugače.

Člen 50 Postopek za povezave CDD

1. Če CDD zahteva dostop do druge CDD, mora ta to zahtevo obravnavati takoj, CDD, ki je predložila zahtevo, pa mora odgovor poslati v treh mesecih.

2. CDD lahko zavrne dostop CDD, ki je predložila zahtevo, samo če bi njen dostop vplival na delovanje finančnih trgov in privedel do sistemskega tveganja. Taka zavrnitev je mogoča le na podlagi celovite analize tveganja.

Če CDD dostop zavrne, o vseh razlogih za zavrnitev obvesti CDD, ki je predložila zahtevo.

CDD, ki je predložila zahtevo, ima v primeru zavrnitve pravico do pritožbe pristojnemu organu CDD, ki je zavrnila dostop.

Odgovoren pristojni organ na podlagi ocene razlogov za zavrnitev, ki jih je navedla CDD, pritožbo ustrezno preuči in CDD, ki je predložila zahtevo, pošlje utemeljen odgovor.

Odgovoren pristojni organ se s pristojnim organom CDD, ki je predložila zahtevo, posvetuje o njegovi oceni pritožbe. Če se organ CDD, ki je predložila zahtevo, s to oceno ne strinja, lahko vsak od pristojnih organov zadevo posreduje ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Če se zavrnitev CDD, da omogoči dostop CDD, ki je predložila zahtevo, šteje za neutemeljeno, odgovoren pristojni organ odredi, da mora ta CDD zagotoviti svoje storitve CDD, ki je predložila zahtevo.

3. Če se CDD dogovorijo o vzpostavitvi povezave, svojo odločitev v skladu s členom 17 predložijo v odobritev pristojnim organom, ki ocenijo, ali so vsa morebitna tveganja, ki izhajajo iz ureditve povezave, kot so kreditno, operativno ali katerakoli druga relevantna tveganja, v čim večji meri omejena.

Pristojni organi CDD odobritev povezave zavrnejo, če bi ta lahko vplivala na delovanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD vlagateljice.

4. Pristojni organi CDD se o odobritvi povezave medsebojno posvetujejo in lahko, če je to potrebno zaradi različnih odločitev, zadevo posredujejo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5. Komisija je v skladu s členom 64 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi za opredelitev elementov postopkov iz odstavkov 1 do 3.

6. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev in predlog za postopke iz odstavkov 1 do 3.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

oddelek 3 Dostop med CDD in drugo tržno infrastrukturo

Člen 51 Dostop med CDD in drugo tržno infrastrukturo

1. Centralna nasprotna stranka in mesto trgovanja CDD na njeno zahtevo nediskriminatorno in pregledno zagotovita sezname transakcij in lahko CDD, ki je predložila zahtevo, za te sezname transakcij zaračunata provizijo na podlagi stroškov, razen če se stranki dogovorita drugače.

CDD centralni nasprotni stranki in mestu trgovanja nediskriminatorno in pregledno zagotovi dostop do svojih sistemov poravnave vrednostnih papirjev in lahko za ta dostop zaračuna provizijo na podlagi stroškov, razen če se stranki dogovorita drugače.

2. Kadar stranka zahteva dostop do druge stranke v skladu z odstavkom 1, se ta zahteva obravnava takoj, odgovor pa se stranki, ki je predložila zahtevo, pošlje v enem mesecu.

3. Stranka prejemnica lahko dostop zavrne samo, če bi ta vplival na delovanje finančnih trgov in privedel do sistemskega tveganja. Zahteve ne sme zavrniti na podlagi zmanjšanja tržnega deleža.

Stranka, ki zavrne dostop, mora stranko, ki je predložila zahtevo, na podlagi celovite analize tveganja obvestiti o vseh razlogih za zavrnitev. Stranka, ki je predložila zahtevo, ima v primeru zavrnitve pravico do pritožbe pristojnemu organu stranke, ki je zavrnila dostop.

Odgovoren pristojni organ na podlagi ocene razlogov za zavrnitev pritožbo ustrezno prouči in stranki, ki je predložila zahtevo, pošlje utemeljen odgovor.

Odgovoren pristojni organ se s pristojnim organom stranke, ki je predložila zahtevo, posvetuje o njegovi oceni pritožbe. Če se organ stranke, ki je predložila zahtevo, s to oceno ne strinja, lahko vsak od pristojnih organov zadevo posreduje ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Če se zavrnitev zagotavljanja storitev stranke šteje za neutemeljeno, odgovoren pristojni organ odredi, da mora ta stranka omogočiti dostop do svojih storitev.

4. Komisija je v skladu s členom 64 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi za opredelitev elementov postopka iz odstavkov 1 do 3.

5. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev in predlog za postopek iz odstavkov 1 do 3.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prejšnjega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Naslov IV

Kreditne institucije, imenovane za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev udeležencem CDD

Člen 52 Odobritev zagotavljanja pomožnih bančnih storitev

1. CDD sama sebi ne sme zagotavljati nobenih pomožnih bančnih storitev, ki so navedene v oddelku C Priloge.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko nacionalni pristojni organ iz člena 53(1) te uredbe, kadar meni, da ima CDD vzpostavljena vsa potrebna varovala za opravljanje pomožnih storitev, Komisiji predloži zahtevo, da tej CDD dovoli tudi izvajanje pomožnih storitev iz oddelka C Priloge. Ta zahteva vključuje:

(a) dokazila, ki opravičujejo zahtevo in podrobno opisujejo postopke, ki jih CDD uporablja za obravnavanje vseh povezanih tveganj;

(b) utemeljeno oceno, ali je ta rešitev najboljše sredstvo za zagotavljanje sistemske odpornosti;

(c) analizo pričakovanega vpliva na ustrezen finančni trg in na finančno stabilnost.

Po podrobni oceni učinka, preveritvi zadevnih podjetij in upoštevanju mnenj EBA, ESMA in ECB Komisija sprejme izvedbeni sklep v skladu s postopkom iz člena 66. Komisija poda razloge za izvedbeni sklep.

CDD, za katero velja odstopanje, ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti kreditne institucije, kot je določeno v naslovu II Direktive 2006/48/ES. Dovoljenje je omejeno izključno na opravljanje pomožnih bančnih storitev, ki jih lahko opravlja v skladu z odstavkom 4 in pomeni izpolnitev bonitetnih zahtev in zahtev za nadzor iz členov 57 in 58.

3. CDD, ki načrtuje poravnavo denarnega dela celotnega sistema poravnave vrednostnih papirjev ali njegovega dela v skladu s členom 37(2) te uredbe, mora pridobiti dovoljenje, da za to imenuje kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu z naslovom II Direktive 2006/48/ES, razen če pristojni organ iz člena 53(1) te uredbe z razpoložljivimi dokazi dokaže, da se izpostavljenost ene kreditne institucije koncentraciji tveganj iz člena 57(3) in (4) te uredbe ni dovolj zmanjšala. V tem primeru lahko pristojni organ iz člena 53(1) zahteva, da CDD imenuje več kot eno kreditno institucijo. Imenovane kreditne institucije se štejejo kot posrednice za poravnavo.

4. Dovoljenje iz odstavka 3 velja za pomožne storitve iz oddelka C Priloge, ki jih imenovana kreditna institucija ali CDD, ki ji je bilo dovoljeno odstopanje po odstavku 2 tega člena, morda želi zagotavljati svojim udeležencem.

5. Kadarkoli CDD in imenovana kreditna institucija pripadata skupini podjetij, ki jih obvladuje isto nadrejeno podjetje, je dovoljenje iz naslova II Direktive 2006/48/ES imenovane kreditne institucije omejeno izključno na izvajanje pomožnih bančnih storitev, za katerih izvajanje ima dovoljenje v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ista zahteva velja za CDD, ki ji je bilo dovoljeno odstopanje po odstavku 2 tega člena.

6. CDD in imenovane kreditne institucije morajo vedno izpolnjevati pogoje, potrebne za pridobitev dovoljenja v skladu s to uredbo.

CDD brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojne organe o morebitnih bistvenih spremembah, ki vplivajo na pogoje za dovoljenje.

Člen 53 Postopek za odobritev in zavrnitev dovoljenja

1. CDD vlogo za dovoljenje v zvezi z imenovanjem kreditnih institucij v skladu s členom 52 predloži pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2. Vloga vsebuje vse informacije, ki so potrebne, da se lahko pristojni organ prepriča, da so CDD in imenovane kreditne institucije v času izdaje dovoljenja storile vse potrebno za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. Vsebuje program poslovanja, ki določa predvidene pomožne bančne storitve, organizacijsko strukturo odnosov med CDD in imenovanimi kreditnimi institucijami in kako bo ta kreditna institucija izpolnila bonitetne zahteve iz člena 57(1), (3) in (4).

3. Pristojni organ uporabi postopek iz člena 15(3) in (6).

4. Pristojni organ se pred izdajo dovoljenja CDD posvetuje z:

(a) zadevnim organom iz točke (a) člena 11(1) o morebitnem vplivu predvidenega zagotavljanja storitev imenovane kreditne institucije na delovanje sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD vlagateljica;

(b) pristojnim organom iz člena 58(1) o sposobnosti kreditnih institucij za izpolnjevanje bonitetnih zahtev iz člena 57.

5. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih mora CDD vlagateljica predložiti pristojnemu organu.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za posvetovanje organov iz odstavka 4 pred izdajo dovoljenja.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 54 Razširitev pomožnih bančnih storitev

1. CDD, ki načrtuje razširitev pomožnih bančnih storitev, za katere imenuje kreditno institucijo, predloži zahtevo za razširitev pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2. Za zahtevo za razširitev velja postopek iz člena 53.

Člen 55 Odvzem dovoljenja

1. Pristojni organ države članice, v kateri ima CDD sedež, dovoljenje odvzame v naslednjih primerih:

(a) če CDD dovoljenja ni uporabila v 12 mesecih, če se mu je izrecno odpovedala ali če imenovana kreditna institucija v zadnjih šestih mesecih ni opravila nobenih storitev ali dejavnosti;

(b) če je CDD pridobila dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c) če CDD in imenovana kreditna institucija ne izpolnjujeta več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano in v določenem časovnem okviru nista sprejeli ukrepov za izboljšanje, ki jih je zahteval pristojni organ;

(d) če sta CDD in imenovana kreditna institucija resno in sistematično kršili zahteve iz te uredbe.

2. Pred odvzemom dovoljenja se pristojni organ o potrebnosti odvzema dovoljenja posvetuje z zadevnimi organi iz člena 11(1)(a) in organi iz člena 58(1), razen če je treba tako odločitev nujno sprejeti.

3. ESMA, kateri koli zadevni organ iz člena 11(1)(a) in kateri koli organ iz člena 58(1) lahko kadar koli zahtevajo, da pristojni organ države članice, v kateri ima CDD sedež, preuči, ali CDD in imenovana kreditna institucija še vedno izpolnjujeta pogoje, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.

4. Pristojni organ lahko odvzem omeji na določeno storitev, dejavnost ali finančni instrument.

Člen 56 Register CDD

1. Odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členi 52, 54 in 55, je treba sporočiti ESMA.

2. ESMA na seznamu, ki ga mora v skladu s členom 19(3) objaviti na svojem spletnem mestu, navede naslednje informacije:

(a) imena vseh CDD, za katere je bila sprejeta odločitev v skladu s členi 52, 54 in 55;

(b) imena vseh imenovanih kreditnih institucij;

(c) seznam pomožnih bančnih storitev, ki jih lahko imenovana kreditna institucija v skladu z dovoljenjem zagotavlja udeležencem CDD.

3. Pristojni organi morajo o institucijah, ki zagotavljajo pomožne bančne storitve, v skladu z zahtevami nacionalne zakonodaje v 90 dneh od začetka veljavnosti te uredbe obvestiti ESMA.

Člen 57 Bonitetne zahteve, ki se uporabljajo za kreditne institucije, imenovane za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev

1. Kreditna institucija, imenovana za zagotavljanje pomožnih storitev, zagotavlja storitve iz oddelka C Priloge, za katere velja dovoljenje.

2. Kreditna institucija, imenovana za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev, upošteva vso sedanjo in prihodnjo zakonodajo, ki se uporablja za kreditne institucije.

3. Kreditna institucija, imenovana za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev, mora izpolnjevati naslednje specifične bonitetne zahteve za kreditna tveganja, povezana s temi storitvami, v zvezi z vsakim sistemom poravnave vrednostnih papirjev:

(a) vzpostavitev trdnega okvira za obvladovanje ustreznih kreditnih tveganj;

(b) pogosta in redna opredelitev virov teh kreditnih tveganj, merjenje in spremljanje ustrezne kreditne izpostavljenosti ter uporaba ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj pri njihovem nadzoru;

(c) popolno kritje ustrezne kreditne izpostavljenosti posameznih posojilojemalcev z zavarovanjem in drugimi enakovrednimi finančnimi sredstvi;

(d) v primeru potrebe po zavarovanju za obvladovanje ustreznega kreditnega tveganja sprejemanje izključno zavarovanja z nizkim kreditnim, likvidnostnim in tržnim tveganjem;

(e) določitev in izvrševanje ustrezno razumnih odbitkov in mej koncentracije vrednosti zavarovanja, določenih za kritje kreditnih izpostavljenosti iz točke (c);

(f) vzpostavitev pravno zavezujočih ureditev, ki omogočajo takojšnjo prodajo ali zastavo zavarovanja, zlasti v primeru čezmejnega zavarovanja;

(g) določitev mejnih vrednosti svojih ustreznih kreditnih izpostavljenosti;

(h) analiza in načrtovanje obravnave morebitne preostale kreditne izpostavljenosti, prilagoditev pravil in postopkov za izvajanje takšnih načrtov;

(i) zagotavljanje kreditov izključno udeležencem, ki imajo gotovinske račune;

(j) zagotavljanje samodejnega postopka vračila posojil znotraj enega dne in zmanjševanje števila posojil čez noč z odvračilnimi sankcijskimi stopnjami.

4. Kreditna institucija, imenovana za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev, mora izpolnjevati naslednje specifične bonitetne zahteve za likvidnostna tveganja, povezana s temi storitvami, v zvezi z vsakim sistemom poravnave vrednostnih papirjev:

(a) trden okvir za merjenje, spremljanje in obvladovanje likvidnostnih tveganj za vse valute sistema poravnave vrednostnih papirjev, za katerega deluje kot posrednica za poravnavo;

(b) redno spremljanje količine likvidnih sredstev, ki jih poseduje, in določanje vrednosti svojih razpoložljivih likvidnih sredstev ob upoštevanju ustreznih odbitkov od teh sredstev;

(c) redno merjenje svojih likvidnostnih potreb in tveganj; pri tem je treba upoštevati likvidnostna tveganja zaradi neizpolnitve obveznosti obeh udeležencev, katerima je najbolj izpostavljena;

(d) zmanjšanje ustreznih likvidnostnih tveganj s takoj razpoložljivimi viri, kot je ureditev predplačila, in, če to ni mogoče, prizadevanje za pridobitev potrebnih kreditnih linij ali podobnih ureditev za kritje ustreznih likvidnostnih potreb samo pri institucijah z ustreznim profilom tveganja in tržnim profilom ter opredelitev, merjenje in spremljanje likvidnostnih tveganj, ki izhajajo iz teh institucij;

(e) določitev in izvrševanje ustreznih omejitev koncentracije za vse ustrezne ponudnike likvidnosti, vključno z njenim nadrejenim podjetjem in podrejenimi podjetji;

(f) določitev in preskus zadostnosti ustreznih virov z rednim in natančnim preskušanjem izjemnih situacij;

(g) analiza in načrtovanje obravnavanja morebitnega odkritega likvidnostnega primanjkljaja ter sprejetje pravil in postopkov za izvajanje takšnih načrtov;

(h) izvajanje storitev na področju posojil znotraj enega dne na podlagi sorazmernih virov, ki imajo vsaj enako zapadlost in so sestavljeni iz kapitala, gotovinskih vlog in posojilnih razmerij;

(i) polog ustreznih denarnih sredstev na za to namenjene račune pri centralnih bankah, kadar je to praktično in izvedljivo;

(j) zagotovilo, da lahko s prostovoljnim soglasjem stranke ponovno uporabi zavarovanje stranke, ki ni poravnala svojih obveznosti.

5. EBA po posvetovanju z ESMA in članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev:

(a) pogostosti okvira za merjenje in spremljanje kreditne izpostavljenosti iz točke (b) odstavka 3 in vrst instrumentov za obvladovanje tveganj, ki se bodo uporabljali za nadzor tveganj, ki izhajajo iz teh izpostavljenosti;

(b) katera so enakovredna finančna sredstva za namen točke (c) odstavka 3;

(c) vrst zavarovanja, za katere se lahko šteje, da imajo nizka kreditna, likvidnostna in tržna tveganja, za namen točke (d) odstavka 3;

(d) kateri so ustrezni odbitki za namen točke (e) odstavka 3 in točke (b) odstavka 4;

(e) omejitev koncentracije za vrednosti zavarovanja iz točke (e) odstavka 3, kreditnih izpostavljenosti iz točke (g) odstavka 3 in ponudnikov likvidnosti iz točke (e) odstavka 4;

(f) katere so odvračilne sankcijske stopnje za namen točke (j) odstavka 3;

(g) podrobnosti okvira za spremljanje iz točke (b) odstavka 4, metodologije za izračun vrednosti razpoložljivih likvidnih sredstev za namen točke (b) odstavka 4 ter za merjenje likvidnostnih potreb in tveganj iz točke (c) odstavka 4;

(h) kateri so takoj razpoložljivi viri ter ustrezen profil tveganja in tržni profil za namen točke (d) odstavka 4;

(i) pogostosti, vrste in časovnih okvirov preskusov izjemnih situacij za namen točke (f) odstavka 4;

(j) meril za oceno, kdaj je polog denarnih sredstev na račune pri centralnih bankah praktičen in izvedljiv, za namene točke (j) odstavka 4.

EBA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 58 Nadzor kreditnih institucij, imenovanih za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev

1. Pristojni organ iz Direktive 2006/48/ES je odgovoren za izdajo dovoljenj in nadzor v skladu s pogoji za kreditne institucije, imenovane za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev, iz navedene direktive in v skladu s členom 57(3) in (4) te uredbe.

2. Pristojni organ iz člena 9 po posvetovanju s pristojnim organom iz odstavka 1 vsaj enkrat letno pregleda in oceni, ali so imenovane kreditne institucije skladne s členom 57(1) ter ali so imenovane kreditne institucije in CDD storile vse potrebno za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe.

3. CDD zaradi zaščite udeležencev sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja, zagotovi, da ima imenovana kreditna institucija dostop do vseh potrebnih informacij za namen te uredbe in o vseh kršitvah Uredbe poroča pristojnim organom iz odstavka 1 in člena 9.

4. Da bi se v Uniji zagotovil usklajen, učinkovit in uspešen nadzor kreditnih institucij, imenovanih za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev, lahko EBA po posvetovanju z ESMA in članicami ESCB izda smernice, naslovljene na pristojne organe, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Naslov V Sankcije

Člen 59 Upravne sankcije in ukrepi

1. Države članice določijo pravila o upravnih sankcijah in ukrepih, ki se uporabljajo v okoliščinah iz člena 60 za osebe, odgovorne za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice najpozneje v 24 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe o pravilih iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo in ESMA. Komisijo in ESMA takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2. Pristojnim organom se omogoči uporaba upravnih sankcij in ukrepov zoper CDD, imenovane kreditne institucije, člane njihovih upravnih odborov in katere koli druge osebe, ki učinkovito nadzirajo njihovo poslovanje, ter katere koli drugo pravno ali fizično osebo, odgovorno za kršitev.

3. Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje v okoliščinah iz člena 60 tesno sodelujejo, da se z upravnimi sankcijami in ukrepi zagotovijo želeni rezultati te uredbe, in usklajujejo svoje dejavnosti, da se preprečita morebitno podvajanje in prekrivanje pri uporabi upravnih sankcij in ukrepov v čezmejnih primerih v skladu s členom 12.

Člen 60 Pooblastila za sankcioniranje

1. Ta člen se uporablja za naslednje določbe te uredbe:

(a) opravljanje storitev iz oddelkov A, B in C Priloge, pri čemer se kršijo členi 14, 23 in 52;

(b) pridobitev dovoljenj, ki se zahtevajo v skladu s členoma 14 in 52, z navajanjem napačnih navedb ali na kakršen koli drug nezakonit način iz členov 18(1)(b) in 55(1)(b);

(c) nezmožnost CDD za držanje potrebnega kapitala, s čimer se krši člen 44(1);

(d) nezmožnost CDD za izpolnjevanje organizacijskih zahtev, s čimer se kršijo členi 24 do 28;

(e) nezmožnost CDD za izpolnjevanje pravil vodenja poslov, s čimer se kršijo členi 29 do 32;

(f) nezmožnost CDD za izpolnjevanje zahtev za storitve CDD, s čimer se kršijo členi 34 do 38;

(g) nezmožnost CDD za izpolnjevanje bonitetnih zahtev, s čimer se kršijo členi 40 do 44;

(h) nezmožnost CDD za izpolnjevanje zahtev za povezave CDD, s čimer se krši člen 45;

(i) protipravne zavrnitve s strani CDD v zvezi z odobritvijo različnih vrst dostopa, s čimer se kršijo členi 47 do 51;

(j) nezmožnost imenovanih kreditnih institucij za izpolnjevanje določenih bonitetnih zahtev v zvezi s kreditnimi tveganji, s čimer se krši člen 57(3);

(k) nezmožnost imenovanih kreditnih institucij za izpolnjevanje določenih bonitetnih zahtev v zvezi z likvidnostnimi tveganji, s čimer se krši člen 57(4).

2. Brez poseganja v nadzorna pooblastila pristojnih organov so pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo v primeru kršitve iz odstavka 1 pooblaščeni vsaj za naslednje upravne sankcije in ukrepe:

(a) javno izjavo, v kateri sta navedeni oseba, odgovorna za kršitev, in vrsta kršitve;

(b) odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z njenim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c) odvzem dovoljenj, izdanih na podlagi členov 14 in 52, v skladu s členoma 18 in 55;

(d) razrešitev članov upravnih organov institucij, odgovornih za kršitev;

(e) upravne denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, kadar je ta znesek mogoče določiti;

(f) v primeru fizične osebe upravne denarne sankcije v višini do 5 milijonov EUR ali do 10 % njenega skupnega letnega prihodka v predhodnem koledarskem letu;

(g) v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % njenega skupnega letnega prometa v predhodnem koledarskem letu; če je podjetje podrejeno podjetje nadrejenega podjetja, je zadevni skupni letni promet določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov najvišjega nadrejenega podjetja skupine v predhodnem poslovnem letu.

3. Pristojni organi lahko imajo poleg pooblastil iz odstavka 2 tudi druga pooblastila za sankcioniranje in lahko določijo višje upravne denarne sankcije od sankcij iz navedenega odstavka.

4. Vsaka upravna sankcija ali ukrep, ki se naloži zaradi kršitev te uredbe, se takoj objavi, pri čemer se vključijo vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo stabilnost finančnih trgov. Če bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi ukrepe in sankcije objavijo anonimno.

Pri objavi sankcij se spoštujejo temeljne pravice v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravica do varstva osebnih podatkov.

Člen 61 Učinkovita uporaba sankcij

1. Pristojni organi pri določanju vrste in stopnje upravnih sankcij ali ukrepov upoštevajo naslednja merila:

(a) resnost in trajanje kršitve;

(b) stopnjo odgovornosti odgovorne osebe;

(c) velikost in finančno trdnost odgovorne osebe glede na skupni promet odgovorne pravne osebe ali letne prihodke odgovorne fizične osebe;

(d) obseg pridobljenega dobička, preprečenih izgub za odgovorno osebo ali izgub, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(e) raven sodelovanja odgovorne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečenih izgub na podlagi kršitve;

(f) prejšnje kršitve odgovorne osebe.

2. Pristojni organi upoštevajo dodatne dejavnike, če takšne dejavnike določa nacionalna zakonodaja.

Člen 62 Poročanje o kršitvah

1. Države članice vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o kršitvah te uredbe pristojnim organom.

2. Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a) posebne postopke za prejem in preučevanje poročil o kršitvah;

(b) ustrezno zaščito za osebe, ki poročajo o morebitnih ali dejanskih kršitvah;

(c) varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi morebitne ali dejanske kršitve, in obtožene osebe v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES;

(d) ustrezen postopek za zagotovitev pravice obtožene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem končne odločitve v zvezi z njo ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper kakršno koli odločitev ali ukrep v zvezi s to osebo.

Naslov VI Delegirani akti, prehodne določbe, sprememba Direktive 98/26/ES in končne določbe

Člen 63 Prenos pooblastil

Komisija je v skladu s členom 64 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s členi 2(2), 22(6), 23(1), 23(4), 30(1), 30(3), 37(1), 50(1), 50(2), 50(3), 51(2) in 51(3).

Člen 64 Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz člena 63 se podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3. Prenos pooblastila iz člena 63 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo, navedeno v tem sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 63, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega obdobja oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 65 Izvedbena pooblastila

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 23(6) in tretjim pododstavkom člena 52(2) sprejema izvedbene akte. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 66(2).

Člen 66 Postopek odbora

1. Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES[25]. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 se uporablja, kadar Komisija izvaja izvedbena pooblastila, podeljena s to uredbo.

Člen 67 Prehodne določbe

1. Institucije, ki so bile ESMA priglašene kot CDD pod pogoji iz člena 19(4), pridobijo vsa dovoljenja, ki so potrebna za namene te uredbe, v dveh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2. CDD s sedežem v tretji državi v dveh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe pridobi dovoljenje pristojnega organa države članice, v kateri opravlja storitve, če namerava svoje storitve opravljati na podlagi člena 14, ali priznanje ESMA, če namerava svoje storitve opravljati na podlagi člena 23.

3. Če CDD s sedežem v tretji državi na datum začetka veljavnosti te uredbe že opravlja storitve v državi članici v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, je tej CDD dovoljeno, da nadaljuje z opravljanjem storitev, dokler se ne odobri ali zavrne dovoljenje iz člena 14 ali priznanje iz člena 23.

4. Povezave med CDD s sedežem v tretji državi in CDD, ki so pridobile dovoljenje v državah članicah, se sprejmejo, dokler se ne odobri ali zavrne dovoljenje iz člena 14 ali priznanje iz člena 23.

Člen 68 Sprememba Direktive 98/26/ES

1. Tretja alinea prvega pododstavka člena 2(a) Direktive 98/26/ES se nadomesti z naslednjim:

„–      ki je določen za sistem, kar pa ne vpliva na strožje pogoje splošne uporabe, ki jih določa nacionalna zakonodaja, s tem da država članica, katere zakonodaja se uporablja, to sporoči Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, potem ko ta država članica ustrezno zadosti pravilom sistema.“

2. Države članice sprejmejo in objavijo ter sporočijo Komisiji ukrepe, potrebne za izpolnjevanje določb odstavka 1, najkasneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 69 Poročila in pregled

1. ESMA, v sodelovanju z EBA in organi iz členov 9 in 11, Komisiji predloži letna poročila z oceno trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi s priporočili za ukrepe za preprečevanje in izboljšanje na trgih storitev, ki jih pokriva ta uredba. Takšna poročila vključujejo vsaj:

(a) oceno učinkovitosti poravnave pri domačem in čezmejnem poslovanju za vsako državo članico na osnovi števila in obsega neuspešnih poravnav, števila kazni iz člena 7(4), števila in obsega transakcij kritnega nakupa iz člena 7(4) in vseh drugih ustreznih meril:

(b) oceno, ki meri poravnave, ki ne potekajo v okviru sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, na osnovi števila in obsega transakcij in vseh drugih ustreznih meril;

(c) oceno čezmejnega opravljanja storitev, ki jih pokriva ta uredba, na osnovi števila in vrst povezav CDD, števila tujih udeležencev v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, števila in obsega transakcij, ki vključujejo takšne udeležence, števila tujih izdajateljev, ki svoje vrednostne papirje vpisujejo pri CDD v skladu s členom 47, in vseh drugih ustreznih meril.

2. Poročila iz odstavka 1, ki pokrivajo koledarsko leto, se Komisiji posredujejo pred 30. aprilom naslednjega koledarskega leta.

Člen 70

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Člen 5 se uporablja od 1. januarja 2015.

3. Člen 3(1) se uporablja od 1. januarja 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7.3.2012

Za Evropski parlament                                                                 Za Svet

Predsednik                                                                                    Predsednik                                                                                                      

PRILOGA

Seznam storitev

Oddelek A Osrednje storitve centralnih depotnih družb

1. Začeten vpis vrednostnih papirjev v sistem v nematerializirani obliki („notarska storitev“);

2. vodenje računov vrednostnih papirjev na najvišji stopnji („storitev centralnega vodenja računov“);

3. vodenje sistema poravnave vrednostnih papirjev („storitev poravnave“).

Oddelek B Pomožne nebančne storitve centralnih depotnih družb

Storitve CDD, ki prispevajo h krepitvi varnosti, učinkovitosti in preglednosti trgov vrednostnih papirjev ter ki vključujejo:

1. Storitve v zvezi s storitvijo poravnave, na primer:

(a) organizacija mehanizma za posojanje vrednostnih papirjev kot posrednik med udeleženci sistema poravnave vrednostnih papirjev;

(b) zagotavljanje storitev upravljanja z zavarovanjem v vlogi posrednika za udeležence sistema poravnave vrednostnih papirjev;

(c) usklajevanje nalogov za poravnavo, usmerjanje nalogov, potrditev posla, preverjanje posla.

2. Storitve v zvezi z notarsko storitvijo in storitvijo centralnega vodenja računov, na primer:

(a) storitve v zvezi z registri delničarjev;

(b) začetek obdelave korporacijskih dejanj, vključno z davki, splošnimi sestanki in informacijskimi storitvami;

(c) storitve novih izdaj, vključno z dodeljevanjem in upravljanjem kod ISIN ter podobnih kod;

(d) usmerjanje in obdelava nalogov, pobiranje in obdelava pristojbin ter poročanje v zvezi s tem.

3. Vodenje računov vrednostnih papirjev v zvezi s storitvijo poravnave, storitvami upravljanja z zavarovanjem in drugimi pomožnimi storitvami.

4. Vse druge storitve, na primer:

(a) zagotavljanje splošnih storitev upravljanja z zavarovanjem v vlogi posrednika;

(a) zagotavljanje obveznega poročanja;

(b) zagotavljanje podatkov in statističnih podatkov tržnim/statističnim uradom;

(c) zagotavljanje storitev IT.

Oddelek C Pomožne bančne storitve

1. Bančne storitve za udeležence sistema poravnave vrednostnih papirjev v zvezi s storitvijo poravnave, na primer:

(a) zagotavljanje gotovinskih računov;

(b) sprejemanje gotovinskih vlog;

(c) zagotavljanje gotovinskih kreditov;

(d) posojanje vrednostnih papirjev.

2. Bančne storitve v zvezi z drugimi osrednjimi ali pomožnimi storitvami iz oddelkov A in B, na primer:

(a) zagotavljanje gotovinskih računov za poravnavo in sprejemanje gotovinskih vlog imetnikov računov vrednostnih papirjev ;

(b) posojanje vrednostnih papirjev imetnikom računov vrednostnih papirjev;

(c) bančne storitve za pospešitev obdelave korporacijskih dejanj, kot so:

– (i)            vnaprejšnje financiranje prihodkov in odkupov;

– (ii)           vnaprejšnje financiranje davčnih terjatev.

PRILOGA

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na operativna sredstva

              3.2.3. Ocenjeni učinek na administrativna sredstva

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji, centralnih depotnih družbah (CDD) in spremembi Direktive 98/26/ES

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[26]

Notranji trg – finančni trgi

1.3. Vrsta predloga/pobude

ý Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[27].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Povečanje varnosti in učinkovitosti finančnih trgov; izboljšanje notranjega trga finančnih storitev

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilji: Ob upoštevanju zgoraj navedenih splošnih ciljev so zastavljeni naslednji posebni cilji: · povečanje varnosti čezmejne poravnave; · povečanje učinkovitosti čezmejne poravnave; · zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za storitve CDD.

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Cilj predloga je: · povečanje varnosti in učinkovitosti poravnave z uskladitvijo obdobij poravnave in zagotovitvijo, da je velika večina prenosljivih vrednostnih papirjev izdana v nematerializirani obliki; · izboljšanje discipline pri poravnavi z vzpostavitvijo ustreznega in usklajenega okvira za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav; · ustrezna ureditev vseh CDD, ki delujejo v EU; · zagotovitev skladnih zahtev za CDD in usklajevanja nadzora s strani nacionalnih regulatorjev; · zmanjšanje stroškov vlagateljev pri čezmejni poravnavi; · zagotovitev večje izbire izdajateljem in vlagateljem s povečanjem dostopa do CDD; · izboljšanje enakih konkurenčnih pogojev med storitvami CDD, kar lahko privede do boljše kakovosti in nižjih pristojbin za storitve CDD za izdajatelje in vlagatelje.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

· Poročilo, v katerem je ocenjena učinkovitost poravnave za vsak trg EU. Kazalniki bi lahko vključevali število in obseg neuspešnih poravnav (z razlikovanjem med domačimi in čezmejnimi transakcijami), obseg kazni CDD, število postopkov kritnega nakupa in število primerov začasne prekinitve članstva zaradi sistematičnega ponavljanja neuspešnih poravnav. · Poročilo o merjenju obsega tržnih zahtevkov, da se oceni, ali se je z uskladitvijo obdobij poravnave povečala učinkovitost korporacijskih dejanj. · Poročilo o merjenju internalizacije poravnave s strani skrbnikov zunaj sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD. Te informacije so pomembne z vidika sistemskega tveganja in se upoštevajo pri oceni, ali je v zvezi s tem potrebno posredovanje EU. · Poročilo, v katerem je ocenjeno, ali se čezmejna dejavnost povečuje. Kazalniki bi lahko vključevali število povezav CDD, število tujih udeležencev v CDD, obseg transakcij za tuje udeležence in število izdajateljev, ki dostopajo do tujih CDD. · Poročilo z analizo cen v EU za ključne storitve CDD, kot sta poravnava in hranjenje za čezmejne in domače transakcije. · Raziskava o CDD, izdajateljih in drugih tržnih infrastrukturah, da se oceni, v kolikšnem obsegu so se s sprejetimi ukrepi odpravile ovire pri dostopu oziroma ali so še prisotne (praktične ali pravne) ovire.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Na podlagi uporabe Uredbe v državah članicah: · se bodo uskladila obdobja poravnave; · bo velika večina prenosljivih vrednostnih papirjev izdana v nematerializirani obliki; · se bo izboljšala disciplina pri poravnavi z vzpostavitvijo ustreznega in usklajenega okvira za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav; · bodo vse CDD, ki delujejo v EU, ustrezno urejene na podlagi istega sklopa zahtev; · se bosta uskladila izdajanje dovoljenj za CDD in nadzor CDD ter izboljšalo usklajevanje med nacionalnimi regulatorji; · se bo povečal dostop do CDD (za izdajatelje, druge CDD in druge tržne infrastrukture) in za CDD (do drugih CDD in drugih tržnih infrastruktur), pri čemer se bodo uskladili pogoji dostopa.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

· Finančni trgi so čezmejni in se v tem smislu še širijo. Vrsta težav, ugotovljenih v zvezi s storitvami CDD in zlasti poravnavo v EU, zadeva predvsem čezmejne transakcije. Pravna sredstva, ki bi jih avtonomno in neusklajeno izvedle posamezne državne članice, zato v čezmejnem smislu najverjetneje ne bi bila zelo učinkovita. · Zaradi sistemske narave CDD in njihove vedno večje medsebojne povezanosti v Evropi je potrebno usklajeno ukrepanje. · Povezani vidiki so obravnavani v pravnem redu Unije, zlasti v direktivi o dogovorih o finančnem zavarovanju, direktivi o dokončnosti poravnave, direktivi o trgih finančnih instrumentov (MiFID), direktivi o kapitalskih zahtevah in morebitni prihodnji direktivi o zakonodaji o vrednostnih papirjih. Vsak nov predlog mora biti v celoti v skladu s temi ukrepi EU. To je mogoče najbolje doseči s skupnimi prizadevanji.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

CDD so pomembne institucije za finančne trge, ker zagotavljajo vpis in hranjenje vrednostnih papirjev ter upravljajo sisteme, ki zagotavljajo poravnavo transakcij z vrednostnimi papirji, kar pomeni učinkovito izdajo vrednostnih papirjev proti plačilu. Kot take so skupaj z mesti trgovanja, centralnimi nasprotnimi strankami in repozitoriji sklenjenih poslov pomembne infrastrukture finančnih trgov. Mesta trgovanja ureja Direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID), medtem ko bodo na ravni EU urejene tudi centralne nasprotne stranke in repozitoriji sklenjenih poslov, ko bosta Evropski parlament in Svet odobrila predlog uredbe o transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov ter bo uredba začela veljati. Direktiva MiFID se uporablja od novembra 2007, pri čemer se je zaradi njene uporabe povečala konkurenca med mesti trgovanja s finančnimi instrumenti, vlagatelji pa imajo večjo izbiro glede ponudnikov storitev in razpoložljivih finančnih instrumentov.

1.5.4. Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

Nekatera vprašanja so že zajeta v veljavni zakonodaji Unije. Sistemi poravnave vrednostnih papirjev so na primer že opredeljeni v Direktivi 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev[28], v Direktivi 2004/39/ES (MiFID) pa so določena nekatera pravila glede dostopa udeležencev na trgu do sistema poravnave vrednostnih papirjev po njihovi izbiri. Druga vprašanja so vključena v predloge Komisije. Predlog Komisije o prodaji na kratko in nekaterih vidikih zamenjav kreditnega tveganja na primer obravnava tudi disciplino pri poravnavi za nekatere kategorije finančnih instrumentov, predlog Komisije o transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov pa določa pravila za kliring, ki je tesno povezan s poravnavo. Predlagana uredba je v skladu s temi besedili Unije.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

¨ Časovno omejen predlog/pobuda:

– ¨  trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL,

– ¨  finančni učinek med letoma LLLL in LLLL.

ý Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma 2013 in 2015,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[29]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ý  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[30],

– ¨  nacionalne organe javne uprave/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe:

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Člen 81 osnutka uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) določa, da se v treh letih po dejanskem začetku delovanja organa ovrednotijo izkušnje, pridobljene pri njegovem delovanju. Komisija bo v ta namen objavila splošno poročilo, ki ga bo predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Izvedena je bila ocena učinka za predlog reforme sistema finančnega nadzora v EU, ki se priloži osnutkom uredb o ustanovitvi Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. Zaradi tega predloga ESMA potrebuje dodatna sredstva, da bo lahko opravljal naloge, ki so v njegovi pristojnosti, in predvsem svojo vlogo pri: · zagotavljanju usklajene in izboljšane ureditve za disciplino pri poravnavi z zagotovitvijo usklajenosti spremljanja neuspešnih poravnav in poročanja o njih ter z oblikovanjem standardov za ukrepe preprečevanja in obravnavanja neuspešnih poravnav; · zagotavljanju poenotenja in usklajenosti pravil, ki se uporabljajo za CDD, z oblikovanjem standardov; · krepitvi in zagotavljanju doslednega izvajanja nacionalnih regulativnih pooblastil z objavo smernic glede sodelovanja med organi in oblikovanjem standardov, ki določajo vsebino vloge za dovoljenje in informacije, ki jih je treba predložiti pristojnim organom in ki si jih organi izmenjajo zaradi nadzora; · zagotavljanju usklajenosti in poenotenja pogojev dostopa za podjetja tretje države; · zagotavljanju poenotenja in usklajenosti pravil glede dostopa do CDD za udeležence, izdajatelje in druge CDD ter med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami. Brez teh sredstev ESMA ne more zagotoviti pravočasnega in učinkovitega izpolnjevanja svoje vloge.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Sistemi upravljanja in nadzora iz uredbe o ESMA se bodo uporabljali tudi za vlogo ESMA v skladu s tem predlogom.

Komisija bo končne kazalnike za oceno delovanja ESMA določila ob izvedbi prvega zahtevanega vrednotenja. Pri končni oceni bodo kvantitativni kazalniki enako pomembni kot kvalitativni dokazi, zbrani med posvetovanji. Vrednotenje se ponovi vsaka tri leta.

2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preventivne in varovalne ukrepe.

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), brez omejitev uporabljajo za ESMA.

ESMA pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in takoj sprejme ustrezne določbe za svoje celotno osebje.

Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača ESMA, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice odhodkov

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [Opis……...……….] || dif./nedif. ([31]) || držav Efte[32] || držav kandidatk[33] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| 12.0404.01 [Subvencija ESMA iz naslovov 1 in 2 (Odhodki za osebje in upravni odhodki)] || dif. || DA || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || 1A || Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

GD: MARKT || || || Leto 2013[34] || Leto 2014 || Leto 2015 || || || SKUPAJ

Ÿ Operativna sredstva || || || || || || || ||

12.0404.01 || obveznosti || (1) || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

plačila || (2) || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

Administrativna sredstva, ki se financirajo iz sredstev za posebne programe[35] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || ||

Sredstva za GD MARKT SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

plačila || =2+2a +3 || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

Ÿ Operativna sredstva SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

plačila || (5) || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

Ÿ Administrativna sredstva, ki se financirajo iz sredstev za posebne programe, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Sredstva za RAZDELEK 1A večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || obveznosti || =4+6 || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

plačila || =5+6 || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

Opombe:

Navedena operativna sredstva se nanašajo na posebne naloge, dodeljene ESMA na podlagi predloga:

1) Naloge v zvezi z disciplino pri poravnavi (2 regulativna standarda, 1 smernica in naloge repozitorija)

Cilj teh ukrepov je uvedba doslednega spremljanja neuspešnih poravnav in poročanja o njih ter zmanjšanje števila neuspešnih poravnav z izvajanjem strogih preventivnih ukrepov in ukrepov za kaznovanje.

ESMA bo moral pripraviti osnutek dveh regulativnih tehničnih standardov v zvezi z ukrepi za preprečevanje neuspešnih poravnav, orodji spremljanja za opredelitev morebitnih neuspešnih poravnav, ukrepi za obravnavanje neuspešnih poravnav ter podrobnostmi sistema spremljanja neuspešnih poravnav in poročanja o njih.

ESMA bo moral tudi izdati smernice za organe, da se zagotovi skladno, učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav.

ESMA bo od pristojnih organov tudi prejemal zadevne podatke o neuspešnih poravnavah.

2) Naloge v zvezi z izdajanjem dovoljenj za CDD in nadzorom CDD (3 regulativni standardi, 4 izvedbeni standardi, 1 smernica, naloge repozitorija in trajne naloge)

Cilj teh ukrepov je uvedba usklajenega okvira za izdajanje dovoljenj za CDD in nadzor CDD ter povečanje sodelovanja med organi. Tako bi se med drugim zmanjšala regulativna obremenitev CDD, ki poslujejo čezmejno.

ESMA bo moral pripraviti osnutke treh regulativnih tehničnih standardov in štirih izvedbenih tehničnih standardov glede vsebine vloge za dovoljenje, informacij, ki jih CDD predložijo pristojnim organom, informacij, ki si jih organi izmenjajo za namene nadzora, ter sodelovanja med organi matične države in organi države gostiteljice.

ESMA bo moral pripraviti osnutke smernic za zagotovitev usklajenega, učinkovitega in uspešnega sodelovanja med organi pri različnih ocenah, ki so potrebne za uporabo uredbe.

ESMA bo moral voditi register s podrobnimi podatki o dejavnostih CDD v Uniji, vključno z imeni CDD, ki so pridobile dovoljenje, in sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, storitvami, ki se opravljajo, odgovornimi organi, CDD tretje države itd.

ESMA bo imel pomembno vlogo v zvezi s CDD, ki nimajo sedeža v EU in nameravajo ustanoviti podružnico ali opravljati storitve brez ustanovitve podružnice v Uniji ali ki nameravajo vzpostaviti povezavo s CDD v Uniji. ESMA bo moral predvsem oceniti, ali imajo te CDD veljavno dovoljenje in so učinkovito nadzirane v svojih matičnih državah, ter s pristojnimi organi teh držav skleniti sporazume o sodelovanju.

ESMA bo imel tudi veliko drugih trajnih nalog, vključno z ukrepanjem v primeru nesoglasij med organi matične države in organi države gostiteljice ter prejemanjem obvestil v primeru izrednih razmer.

3) Naloge v zvezi z zahtevami za CDD (8 regulativnih standardov, 2 izvedbena standarda, 1 smernica, trajne naloge)

Cilj teh ukrepov je uvesti skladne zahteve za CDD glede organizacijskih zadev in zadev upravljanja družb, vodenja poslov, storitev in bonitetnega okvira. S tem bi se vzpostavilo varnejše okolje za storitve CDD in tudi zmanjšala regulativna obremenitev CDD, ki poslujejo čezmejno.

ESMA bo moral pripraviti osnutke osmih regulativnih tehničnih standardov in dveh izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo nekatere podrobnosti v zvezi s številnimi regulativnimi zahtevami za CDD, in sicer glede organizacijskih zadev, vodenja evidenc, dostopa za udeležence, usklajevanja računov vrednostnih papirjev, ločevanja računov vrednostnih papirjev, dokončnosti poravnave, zmanjšanja operativnega tveganja, kapitalskih zahtev in povezav CDD.

ESMA bo moral tudi izdati smernice glede pravil in postopkov CDD za obravnavanje neizpolnjevanja obveznosti udeleženca.

ESMA bo imel tudi trajne naloge, ki bodo izhajale iz njegovega pooblastila za posredovanje v primeru nesoglasij med organi v zvezi z dostopom udeležencev do CDD.

4) Naloge v zvezi z zahtevami za dostop (3 izvedbeni standardi, trajne naloge)

Cilj teh ukrepov je povečanje učinkovitosti, tako da se izdajateljem in vlagateljem omogoči dostop do CDD po njihovi izbiri.

ESMA bo moral pripraviti osnutke treh izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopkom za dostop izdajateljev do CDD, medsebojni dostop CDD ter dostop med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami.

ESMA bo imel tudi trajne naloge, ki bodo izhajale iz njegovega pooblastila za ukrepanje v primeru nesoglasij med organi v zvezi z dostopom.

5) Naloge v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem predloga (2 letni poročili)

ESMA bo moral sestaviti dve letni poročili, pri čemer bo v enem na podlagi standardiziranih poročil subjektov na trgu o neuspešnih poravnavah ocenil učinkovitost poravnave za vsak trg EU, v drugem pa bo na podlagi podatkov, zabeleženih v registru ESMA, ocenil, ali se čezmejne dejavnosti povečujejo.

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Administrativni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || || || SKUPAJ

GD: MARKT ||

Ÿ Človeški viri || 0 || 0 || 0 || || || || ||

Ÿ Drugi administrativni odhodki || 0 || 0 || 0 || || || || ||

GD MARKT, SKUPAJ || sredstva || 0 || 0 || 0 || || || || ||

Sredstva za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 0 || 0 || 0 || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013[36] || Leto 2014 || Leto 2015 || || || SKUPAJ

Sredstva za RAZDELKE 1 do 5 večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || obveznosti || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

plačila || 0,385 || 0,354 || 0,354 || || || || || 1,093

3.2.2. Ocenjeni učinek na operativna sredstva

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva uporabe operativnih sredstev.

– ý  Predlog/pobuda zahteva uporabo operativnih sredstev, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Specifični cilji predloga so določeni v točki 1.4.2. Dosegli se bodo s predlaganimi zakonodajnimi ukrepi, ki se bodo izvajali na nacionalni ravni, in s sodelovanjem ESMA. Čeprav za vsak operativni cilj ni mogoče določiti dejanskih numeričnih vrednosti, je vloga ESMA in njegov prispevek k ciljem predloga podrobno opisana v točki 3.2.1.

3.2.3. Ocenjeni učinek na administrativna sredstva 3.2.3.1. Povzetek

– ý  Predlog/pobuda ne zahteva uporabe administrativnih sredstev.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo administrativnih sredstev, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ý  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Opomba:

Zaradi predloga ne bodo potrebni nobeni dodatni človeški in upravni viri v GD MARKT. Še naprej bodo na voljo viri, ki so trenutno na voljo za izvajanje Direktive 1997/9/ES.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ¨  Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ý  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Predlog določa dodatne naloge, ki jih mora izvajati ESMA. Za to bodo potrebna dodatna sredstva pod proračunsko vrstico 12.0404.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali revizijo večletnega finančnega okvira[37].

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– ¨  V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ý  V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

sredstva v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || || || Skupaj

Države članice prek nacionalnih nadzornikov EU * || 0,577 || 0,531 || 0,531 || || || || || 1,639

Sofinancirana sredstva SKUPAJ || 0,577 || 0,531 || 0,531 || || || || || 1,639

* Ocena, ki temelji na trenutnem finančnem mehanizmu iz uredbe o ESMA (države članice 60 %, Skupnost 40 %).

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

– ý  Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

Priloga k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji, centralnih depotnih družbah (CDD) in spremembi Direktive 98/26/ES

Stroški, ki so povezani z nalogami ESMA, so se v skladu z razvrstitvijo stroškov v osnutku proračuna ESMA za leto 2012, ki je bil predložen Komisiji, ocenili kot odhodki za zaposlene (naslov 1).

Predlog Komisije vključuje določbe, v skladu s katerimi mora ESMA pripraviti 13 regulativnih tehničnih standardov in 9 izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi bi se moralo zagotoviti dosledno izvajanje določb zelo tehnične narave po vsej EU. Poleg tega bo moral ESMA tudi oblikovati 3 smernice, predvsem za zagotovitev učinkovitega in uspešnega sodelovanja med organi, sestaviti 2 letni poročili o spremljanju in oceni učinkovitosti uredbe, voditi register CDD ter opravljati veliko drugih stalnih nalog.

Kar zadeva časovni okvir, je bilo predvideno, da bo uredba začela veljati v začetku leta 2013 in da bodo torej dodatna sredstva za ESMA potrebna od leta 2013. Potreba po dodatnem osebju je bila ocenjena le v zvezi s tehničnimi standardi, smernicami in poročili, ki jih mora pripraviti ESMA. Predvideva se, da lahko ESMA pri opravljanju drugih trajnih nalog, na primer v zvezi s priznavanjem CDD, ki nima sedeža v EU, in mediacijo med organi, uporabi obstoječe osebje. Kar zadeva vrsto delovnih mest, bodo za uspešno in pravočasno zagotovitev novih tehničnih standardov potrebni zlasti dodatni uradniki za politiko, strokovni sodelavci in uradniki za oceno učinka.

Za oceno učinka na število ekvivalentov polnega delovnega časa, ki so potrebni za pripravo tehničnih standardov, smernic in poročil, so se uporabile naslednje predpostavke:

· en uradnik za politiko pripravi povprečno 5 osnutkov tehničnih standardov na leto ter osnutke povezanih smernic in poročil. To pomeni, da so potrebni 4 uradniki za politiko;

· za navedene tehnične standarde je potreben en uradnik za oceno učinka;

· za navedene tehnične standarde in smernice je potreben en strokovni sodelavec.

To pomeni, da bo od leta 2013 potrebnih dodatnih 6 ekvivalentov polnega delovnega časa.

Predvidevalo se je, da se bo to povečanje ekvivalentov polnega delovnega časa nadaljevalo v letih 2014 in 2015, ker bodo standardi najverjetneje dokončani šele leta 2014, leta 2015 pa bodo morda potrebne spremembe.

Druge predpostavke:

· na podlagi razporeditve ekvivalentov polnega delovnega časa v osnutku proračuna za leto 2012 se predvideva, da bo 6 dodatnih ekvivalentov polnega delovnega časa zajemalo 4 začasne uslužbence (74 %), 1 napotenega nacionalnega strokovnjaka (16 %) in 1 pogodbenega uslužbenca (10 %);

· stroški povprečne letne plače za različne kategorije osebja temeljijo na smernicah GD BUDG;

· plačni ponderirani koeficient za Pariz 1,27;

· predvideni stroški usposabljanja so 1 000 EUR na ekvivalent polnega delovnega časa na leto;

· stroški za službene poti so 10 000 EUR in so ocenjeni na podlagi osnutka proračuna za leto 2012 za službene poti po osebi;

· stroški za zaposlovanje (potovanja, hoteli, zdravniški pregledi, nastanitveni in drugi stroški, stroški selitve itd.) znašajo 12 700 EUR in so ocenjeni na podlagi osnutka proračuna za leto 2012 za zaposlovanje po novi osebi.

Metoda za izračun povečanja potrebnih proračunskih sredstev za naslednja tri leta je podrobneje predstavljena v spodnji preglednici. Pri izračunu se upošteva dejstvo, da se 40 % stroškov financira iz proračuna Skupnosti.

Vrsta stroškov || Izračun || Znesek (v tisočih)

|| || 2013 || 2014 || 2015 || Total

|| || || || ||

Naslov 1: Izdatki za zaposlene || || || || ||

|| || || || ||

11 Plače in nadomestila || || || || ||

- od tega začasnih uslužbencev || =4*127*1,27 || 645 || 645 || 645 || 1 935

- od tega NNS || =1*73*1,27 || 93 || 93 || 93 || 278

- od tega pogodbenih uslužbencev || =1*64*1,27 || 81 || 81 || 81 || 244

|| || || || ||

12 Izdatki, povezani z zaposlovanjem || =6*12,7 || 76 || || || 76

|| || || || ||

13 Izdatki za službene poti || =6*10 || 60 || 60 || 60 || 180

|| || || || ||

15 Usposabljanje || =6*1 || 6 || 6 || 6 || 18

|| || || || ||

Naslov 1 skupaj: Izdatki za zaposlene || || 961 || 885 || 885 || 2 732

|| || || || ||

Od tega prispevek Skupnosti (40%) || || 385 || 354 || 354 || 1 093

Od tge prispevek države članice (60%) || || 577 || 531 || 531 || 1 639

V naslednji preglednici je predstavljen predlagan kadrovski načrt za štiri delovna mesta začasnega uslužbenca.

Funkcionalna skupina in razred || Začasna delovna mesta

||

AD 8 || 1

AD 7 || 1

AD 6 || 1

AD 5 || 1

||

AD skupaj || 4

[1]               UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

[2]               UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

[3]               UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

[4]               UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[5]               COM(2010) 716 z dne 8. decembra 2010.

[6]               UL C , , str. .

[7]               UL C , , str. .

[8]               UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

[9]               FSB „Reducing the moral hazard posed by systemically important financial institutions“, 20. oktober 2010.

[10]             Sklepi 2911. zasedanja Sveta, ECOFIN, 2. december 2008.

[11]             UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

[12]             UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

[13]             UL L 168, 27.6.2002, str. 43.

[14]             UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

[15]             UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

[16]             UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[17]             „Evropski kodeks ravnanja za kliring in poravnavo“, ki so ga 7. novembra 2006 podpisali FESE (Evropsko združenje borz), EACH (Evropsko združenje klirinških družb) in ECSDA (Evropsko združenje centralnih depotnih družb).

[18]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[19]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[20]             UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

[21]             UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

[22]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[23]             UL L 331, 15.12.2010, str. 120.

[24]             UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

[25]             UL L 191, 13.7.2001, str. 45.

[26]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[27]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[28]             UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

[29]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[30]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[31]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[32]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[33]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[34]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[35]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[36]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[37]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.