{SEC(2011)1141 final}

{SEC(2011)1142 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Komisija je 29. junija 2011 sprejela predlog naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020: Proračun za strategijo Evropa 2020[1]. Glavne značilnosti naslednjega svežnja programov so poenostavitev izvajanja politik, osredotočenost na rezultate in okrepljena uporaba pogojenosti.

Poenostavitev je bila opredeljena kot glavni cilj v Sporočilu o pregledu proračuna EU[2], Programu za pametno pravno ureditev[3] in navedenem sporočilu o naslednjem večletnem finančnem okviru. Izkušnje kažejo, da v trenutnem programskem obdobju raznolikost in razdrobljenost pravil za izvajanje programov porabe pogosto velja za po nepotrebnem zapleteno, obenem pa se pojavljajo težave pri izvajanju in nadzoru. To povzroča veliko upravno breme upravičencem ter tudi Komisiji in državam članicam, njegov neželen učinek pa je, da lahko potencialne kandidate odvrača od udeležbe v programih, povečuje stopnje napak in povzroča zamude pri izvajanju. To pomeni, da možne koristi programov EU niso v celoti uresničene.

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in prihodnji Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) (v nadaljevanju: skladi skupnega strateškega okvira – skladi SSO) si prizadevajo za dopolnilne cilje politik, upravljajo pa jih skupaj države članice in Komisija. Zato je pomembno, da se kar najbolj poveča učinkovitost vseh strukturnih instrumentov pri doseganju splošnih in posameznih ciljev iz programov ter da se čim bolje izkoristijo sinergije in učinkovitost različnih instrumentov. To bo možno doseči z učinkovito politiko, pogoji za trden institucionalni in regulativni okvir skladov, večjo usmerjenostjo na rezultate in spremljanjem doseganja dogovorjenih splošnih in posameznih ciljev iz programov ter približevanjem pravil izvajanja in zahtev v zvezi z nadzorom v kar največji meri.

Na podlagi tega ta uredba določa skupen niz osnovnih pravil. Razdeljena je na dva dela.

V prvem delu je določena vrsta skupnih določb za upravljanje vseh strukturnih instrumentov, zajetih v skupnem strateškem okviru. Te določbe zadevajo splošna načela podpore, kot je partnerstvo, upravljanje na več ravneh, enakost moških in žensk, trajnost in skladnost z veljavnim pravom EU in nacionalnim pravom. Predlog vsebuje tudi skupne elemente strateškega načrtovanja in programiranja, vključno s seznamom skupnih tematskih ciljev, ki izhajajo iz strategije Evropa 2020, določbami o skupnem strateškem okviru na ravni Unije in pogodbami o partnerstvu, ki morajo biti sklenjene z vsako državo članico. Določa skupen pristop za krepitev naravnanosti k učinkovitosti kohezijske politike, politike razvoja podeželja ter politike pomorstva in ribištva, zato vključuje določbe o pogojenosti in pregledu uspešnosti, pa tudi način spremljanja, poročanja in ocenjevanja. Skupne določbe o izvajanju skladov SSO so določene tudi ob upoštevanju pravil o upravičenosti, za finančne instrumente in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, pa so opredeljene posebne ureditve. Nekatere ureditve upravljanja in nadzora so skupne vsem skladom SSO.

V drugem delu so posebne določbe za ESRR, ESS in KS. Te vključujejo določbe, ki se nanašajo na nalogo in cilje kohezijske politike, finančni okvir, posebne ureditve glede programiranja in poročanja, velike projekte in skupne akcijske načrte. V drugem delu so navedene zahteve za sistem upravljanja in nadzora pri kohezijski politiki ter oblikovane posebne ureditve za nadzor in finančno poslovodenje.

Obenem bo Komisija zagotovila, da se bodo ohranile sinergije skupne kmetijske politike, dosežene s poenostavitvijo in uskladitvijo prvega (EKJS – Evropski kmetijski jamstveni sklad) in drugega stebra (EKSRP). Močna povezava med EKJS in EKSRP bo torej ostala, ohranile pa se bodo tudi delujoče strukture v državah članicah.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA 2.1. Posvetovanje in strokovna mnenja

Uredba je rezultat obsežnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi, vključno z državami članicami, regijami, socialnimi in ekonomskimi partnerji, akademskimi strokovnjaki in mednarodnimi institucijami v okviru priprave predloga za vsak strukturni sklad v finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Uporabili so se rezultati naknadnih ocen programov iz obdobja 2000–2006 ter najrazličnejše študije in nasveti strokovnjakov.

Strokovno mnenje za naslednji okvir kohezijske politike so prispevale skupina na visoki ravni za razpravo o prihodnji kohezijski politiki, ki se je med letoma 2009 in 2011 sestala desetkrat, neformalna platforma, ustanovljena za pomoč Komisiji pri razvoju prihodnjih smernic kohezijske politike, in projektna skupina za opredelitev pogojenosti, ki se je sestala trikrat na začetku leta 2011. Javno posvetovanje o sklepih petega poročila o koheziji je potekalo med 12. novembrom 2010 in 31. januarjem 2011. Skupaj je prispelo 444 prispevkov. Povzetek rezultatov je bil objavljen 13. maja 2011.[4]

Javno posvetovanje o prihodnosti razvoja podeželja je potekalo med 23. novembrom 2010 in 25. januarjem 2011, 12. januarja 2011 pa se je svetovalni odbor sestal z zainteresiranimi stranmi[5]. Komisija je prejela skupaj 517 prispevkov. 44 % prispevkov organizacij je prišlo iz sektorja gojenja in predelave, 40 % pa so jih prispevale nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, okoljske organizacije, možganski trusti in raziskovalni inštituti, pa tudi razvojne organizacije, sektor trgovine in potrošniške organizacije. V posvetovanju so sodelovale tudi druge organizacije (12 %): organizacije za varovanje zdravja, organi za upravljanje voda in predstavniki civilne družbe.

Aprila 2009 je bila po javnem posvetovanju sprejeta zelena knjiga o reformi skupne ribiške politike[6]. Poleg javnega posvetovanja je bilo organiziranih tudi približno 200 srečanj z državami članicami, Svetovalnim odborom za ribištvo in akvakulturo (ACFA) in regionalnimi svetovalnimi sveti, ribiško industrijo, sektorjem predelave in trženja, sindikati, nevladnimi organizacijami in raziskovalno skupnostjo. Med pomembnejše spadajo: (i) dve srečanji z državami članicami, na katerih se je razpravljalo o prihodnjem financiranju, v Gentu (12.–14. septembra 2010) in Noordwijku (9.–11. marca 2011); (ii) poseben seminar o prihodnosti Evropskega sklada za ribištvo (ESR), na katerem so sodelovale zainteresirane strani iz industrije, sindikatov in držav članic v Bruslju (13. aprila 2010 ); (iii) konferenca o prihodnosti lokalnega razvoja ribiških območij v Bruslju (12.–13. aprila 2011).

Iz rezultatov različnih javnih posvetovanj, ki so potrdila naslednje, je mogoče ugotoviti več skupnih sklepov:

– večina zainteresiranih strani je pozvala k nadaljnji finančni podpori teh politik;

– podpora EU bi se morala osredotočati na številne prednostne naloge, različne politike pa bi morale biti usklajene s strategijo Evropa 2020;

– zainteresirane strani so zlasti glede kohezijske politike pozvale k bolj ciljno usmerjenem pristopu in odločno podprle preglednejši in poenostavljen sklop postopkov finančnega poslovodenja.

Večina zainteresiranih strani je pozvala k celovitejšem pristopu ali združenim strategijam z drugimi politikami in finančnimi instrumenti EU.

2.2. Ocena učinka

Ta predlog temelji na treh ocenah učinka: eni za ESRR, KS in ESS skupaj; ter po eni za EKSRP in ESPR. V teh ocenah učinka so analizirane teme, kot so dodana vrednost EU, učinkovitost in izvajanje politik ter poenostavitev in uskladitev pravil. Možnosti, ocenjene v ocenah učinka, so se nanašale na (i) izboljšanje zmogljivosti politik za zagotavljanje evropske dodane vrednosti, (ii) povečanje uspešnosti politik in (iii) poenostavitev – zmanjšanje upravnih stroškov in zmanjšanje tveganja napake.

2.2.1. Zagotavljanje evropske dodane vrednosti

Za zagotavljanje večje evropske dodane vrednosti morajo strukturnimi programi: a) svojo podporo osredotočati na prednostne naloge EU in b) se usklajevati z drugimi politikami EU in finančnimi instrumenti. Strategija Evropa 2020 kot jasen okvir za opredelitev prioritet pri dodeljevanju sredstev določa pregledne skupne cilje, vključno z glavnimi cilji in vodilnimi pobudami. Med zainteresiranimi stranmi obstaja široko soglasje o vlogi različnih politik (kohezijske politike, politike razvoja podeželja ter politike pomorstva in ribištva) glede prispevka k doseganju ciljev strategije Evropa 2020[7]

Glede osredotočenja na prednostne naloge EU so obravnavane možnosti vključevale prožen pristop k osredotočenju na podlagi določb o namenitvi sredstev, bolj prepoznavno in poglobljeno povezavo z glavnimi cilji strategije Evropa 2020 in celovite smernice, zagotovitev kritične mase za ESS ter osredotočenje prednostnih nalog EU samo na manj razvite države članice. Prednostna je možnost, ki se nanaša na vzpostavitev močne povezave s cilji strategije Evropa 2020, kar bi najbolj spodbudilo doseganje glavnih ciljev.

Glede usklajevanja z drugimi politikami in finančnimi instrumenti EU so obravnavane možnosti vključevale ohlapno uskladitev na podlagi nezavezujočih strateških smernic Skupnosti, boljšo uskladitev s cilji strategije Evropa 2020 na podlagi skupnega strateškega okvira in pogodbe o partnerstvu ter možnost uskladitve z drugimi politikami in finančnimi instrumenti EU, ki ne presega formalne skladnosti. Šteje se, da ureditve za strateško načrtovanje, ki vključujejo skupni strateški okvir na ravni Unije in pogodbe o partnerstvu na nacionalni ravni, zagotavljajo učinkovito usklajevanje med politikami in instrumenti Unije.

2.2.2. Povečanje uspešnosti politike

Učinkovitost različnih strukturnih instrumentov je odvisna od učinkovitih političnih, regulativnih in institucionalnih okvirov. V mnogih sektorjih je za reševanje ozkih grl pri učinkoviti rasti potrebna kombinacija strateških in regulativnih pogojev ter javnih naložb. Možnosti, obravnavane v tem okviru, so bile: a) status quo (makrofiskalna pogojenost v okviru Kohezijskega sklada, postopkovna skladnost ter skladnost s sektorsko zakonodajo in strateškimi okviri EU, čeprav ob nesistematični uporabi, brez določb o uspešnosti); b) predhodne pogojenosti, ki morajo biti izpolnjene pred sprejetjem programov; c) naknadne pogojenosti, ki vključujejo okvir uspešnosti in rezervo za uspešnost; d) strožja makrofiskalna pogojenost in e) kombinirana možnost. Prednostna možnost je bila kombinirana možnost, saj bi omogočila obravnavanje predpogojev, potrebnih za učinkovito uporabo skladov SSO, in zagotovila spodbude za uresničitev vnaprej določenih splošnih in posameznih ciljev ter uskladila izvajanje programov z gospodarskim upravljanjem Unije.

2.2.3. Poenostavitev – zmanjšanje upravnih stroškov in zmanjšanje tveganja napake

Dobro, uspešno in učinkovito upravljanje strukturnih instrumentov zahteva ustrezne, učinkovite in pregledne sisteme, ki vključujejo vse zadevne uprave. Ti sistemi morajo za doseganje ciljev politike zagotoviti izbor visokokakovostnih dejavnosti in njihovo učinkovito izvajanje. Sistemi upravljanja in nadzora morajo tudi preprečevati in odkrivati nepravilnosti, vključno z goljufijami, in zagotoviti pravilnost izdatkov. Obenem mora biti sistem izvajanja čim bolj enostaven in racionaliziran, da se zagotovi učinkovito izvajanje in zmanjšajo upravne obremenitve za upravičence.

Obravnavane možnosti za kohezijsko politiko so vključevale različne možnosti povračila (na podlagi dejanskih stroškov in poenostavljenih metodologij za njihov izračun), e-upravljanja in zagotovila. Možnosti se razlikujejo predvsem glede stopnje sodelovanja Komisije v oceni sistemov upravljanja in nadzora, razpoložljivosti možnosti povračila, povezanega z rezultati, in mehanizmov za spodbujanje e-upravljanja v vsakodnevnem upravljanju sredstev EU. Prednostna možnost je sorazmerni pristop, ki vključuje ureditev nadzora na podlagi tveganja, vrsto možnosti povračila, in napredno e-upravljanje na ravni držav članic in regij, saj bi lahko omogočil znatno zmanjšanje stroškov nadzora, zmanjšanja obremenitev in bi tudi bolj upoštevalo načelo subsidiarnosti.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Ukrepanje EU utemeljujejo cilji iz člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in načelo subsidiarnosti. Pravica do ukrepanja iz člena 175 PDEU izrecno določa, da mora Unija to politiko izvajati v okviru strukturnih skladov, v povezavi s členom 177, ki opredeljuje vlogo KS. Cilji ESS, ESRR in KS so določeni v členih 162, 176 in 177 PDEU. Ukrepi v zvezi s kmetijstvom in ribištvom so upravičeni s členoma 38 in 39 PDEU.

V členu 174 PDEU je določeno, da se posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam.

Člen 349 PDEU določa sprejetje posebnih ukrepov za upoštevanje strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih razmer v najbolj oddaljenih regijah, katerih posebne značilnosti močno otežujejo njihov razvoj.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

V predlogu Komisije za večletni finančni okvir je za obdobje 2014–2020 predvidenih 376 milijard EUR za ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo.

Predlagani proračun 2014–2020 || milijard EUR

manj razvite regije regije v prehodu bolj razvite regije teritorialno sodelovanje Kohezijski sklad dodatna sredstva za najbolj oddaljene in redko poseljene regije || 162,6 38,9 53,1 11,7 68,7 0,926

Instrument za povezovanje Evrope za promet, energijo, IKT || 40 (z dodatnimi 10 milijardami EUR namenskih sredstev v Kohezijskem skladu)

*Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah za leto 2011.

Predlog Komisije je določil tudi minimalne deleže za ESS za vsako kategorijo regij z namenom, da se poveča prispevek skladov SSO k doseganju ključnih ciljev strategije Evropa 2020. Z uporabo teh deležev sredstva ESS predstavljajo najmanj 25 % celotnih proračunskih sredstev, namenjenih za kohezijsko politiko, tj. 84 milijard EUR. Vendar je treba opozoriti, da navedena minimalna sredstva, namenjena ESS, vključujejo proračun za prihodnji predlog Komisije v zvezi s pomočjo v hrani za najbolj ogrožene skupine prebivalstva.

Predlog Komisije za financiranje EKSRP in ESPR bo vključen v uredbe za posamezne sklade.

5. POVZETEK VSEBINE UREDBE 5.1. Skupne določbe, ki urejajo vse sklade SSO 5.1.1. Splošna načela

Splošna načela, ki urejajo podporo vsem skladom SSO, bodo vključevala partnerstvo in upravljanje na več ravneh, skladnost z veljavnim pravom EU in nacionalnim pravom, spodbujanje enakosti moških in žensk ter trajnostni razvoj.

Pri tem bo Komisiji v okviru ESS še naprej pomagal odbor iz člena 163 Pogodbe, sestavljen iz enega vladnega predstavnika, enega predstavnika organizacij delavcev in enega predstavnika organizacij delodajalcev iz vsake države članice.

5.1.2. Strateški pristop

Komisija za čim večji vpliv politike pri izvajanju evropskih prednostnih nalog predlaga okrepitev postopka strateškega načrtovanja programov. To vključuje določitev seznama tematskih ciljev v Uredbi v skladu s strategijo Evropa 2020:

(1)          krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;

(2)          povečanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti;

(3)          povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR);

(4)          podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih;

(5)          spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj;

(6)          varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov;

(7)          spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;

(8)          spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile;

(9)          spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini;

(10)        vlaganje v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje,

(11)        povečanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovite javne uprave.

Skupni strateški ovir bo zagotovil prenos splošnih in posameznih ciljev prednostnih nalog Unije, tj. pametna, trajnostna in vključujoča rast, v ključne ukrepe za ESRR, KS, ESS, EKSRP in ESPR, kar bo zagotovilo celovito uporabo skladov SSO pri uresničevanju skupnih ciljev.

V pogodbah o partnerstvu med Komisijo in posameznimi državami članicami se bodo določile obveznosti partnerjev na nacionalni in regionalni ravni ter Komisije. Pogodbe bodo povezane s cilji strategije Evropa 2020 in nacionalnimi programi reform. V njih bodo določeni celostni pristop za teritorialni razvoj, ki ga bodo podpirali vsi skladi SSO, ter cilji, določeni na podlagi dogovorjenih kazalnikov, strateških naložb in drugih pogojenosti. Vključevale bodo tudi obveznosti glede letnega poročanja o napredku v letnih poročilih o kohezijski politiki, politiki razvoja podeželja in drugih oblikah poročanja javnosti.

5.1.3. Pogojenosti in uspešnost

Za povečanje uspešnosti bodo uvedene nove določbe o pogojenosti, da se zagotovi, da bo financiranje EU močna pobuda državam članicam pri uresničevanju splošnih in posameznih ciljev strategije Evropa 2020. Pogojenost bo v obliki predhodnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden se sredstva izplačajo, in naknadnih pogojev, s katerimi bo sprostitev dodatnih sredstev vezana na uspešnost.

Razlog za zaostritev predhodne pogojenosti za te sklade je zagotoviti vzpostavitev pogojev, potrebnih za njihovo učinkovito podporo. Pretekle izkušnje kažejo, da so uspešnost naložb, financiranih s skladi, v nekaterih primerih zmanjšali ozka grla v politiki ter regulativni in institucionalni okviri. Pojem pogojenosti v okviru kohezijske politike ni nov. V zaporednih programskih obdobjih je bilo uvedenih več mehanizmov za povečanje učinkovitosti ukrepov. Nekateri so povezani z disciplino pri upravljanju in nadzoru, drugi s strateškimi in regulativnimi okviri ter upravnimi zmogljivostmi. Vendar pa izkušnje pri uporabi pogojenosti kažejo na razlike med programi. Zato je upravičena bolj pregledna in sistematična uporaba.

Naknadna pogojenost bo okrepila osredotočenost na uspešnost in izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020. Temeljila bo na doseganju mejnikov pri ciljih za učinke in rezultate programov, povezanih s cilji iz strategije Evropa 2020, iz pogodbe o partnerstvu. Pet odstotkov proračuna ustreznih skladov se bo prihranilo in med vmesnim pregledom uspešnosti dodelilo državam članicam, katerih programi dosegajo mejnike. Poleg rezerve za uspešnost se bo zaradi neuspeha pri doseganju mejnikov financiranje lahko začasno ustavilo, zaradi zelo slabih rezultatov pri izpolnjevanju ciljev programa pa preklicalo.

Komisija za zagotovitev, da učinkovitosti pri uporabi sredstev ne bodo zmanjševale neustrezne makrofiskalne politike, predlaga zaostritev pravil o makrofiskalni pogojenosti sredstev iz skladov ter njihovo uskladitev z novimi izvršilnimi ukrepi pakta za stabilnost in rast, sprejetimi v okviru šestega svežnja za gospodarsko upravljanje.

Obenem se lahko uporabi višja stopnja sofinanciranja (za 10 odstotnih točk), če država članica prejema finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU, s čimer bi bili nacionalni proračuni v času fiskalne konsolidacije nekoliko razbremenjeni, hkrati pa bi se ohranila enaka splošna raven financiranja EU.

5.1.4. Ureditve skupnega upravljanja

V predlogu je določen sistem upravljanja in nadzora, ki je podoben za vse instrumente z deljenim upravljanjem in temelji na skupnih načelih. Uvaja se sistem nacionalne akreditacije za poudarjanje zavezanosti držav članic dobremu finančnemu poslovodenju. Ureditve, ki podpirajo zagotovitev Komisije glede pravilnosti izdatkov, so bile usklajene, uvedeni pa so bili novi skupni elementi, kot so izjava o zanesljivosti upravljanja in letna potrditev obračuna.

5.1.5. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Države članice bodo imele možnost uporabe skupnih postopkov za pripravo, pogajanje, upravljanje in izvajanje, k uporabi te možnosti pa se bodo spodbujale zlasti, ko je potreba po boljšem usklajevanju človeškega kapitala in infrastrukturnih naložb največja.

Skladi SSO morajo obravnavati različne razvojne potrebe na podregionalni in lokalni ravni. Komisija za lažje izvajanje večrazsežnostnih in medsektorskih ukrepov predlaga okrepitev pobud, ki jih vodi skupnost, spodbujanje izvajanja celovitih lokalnih razvojnih strategij in oblikovanje lokalnih akcijskih skupin, ki temeljijo na izkušnjah pristopa Leader.

5.1.6. Finančni instrumenti

Poleg financiranja z nepovratnimi sredstvi se predlaga, da bi se podpora za podjetja in projekte, od katerih se pričakuje ustvarjanje znatnih finančnih donosov, zagotavljala predvsem prek inovativnih finančnih instrumentov.

Finančni instrumenti bodo sicer ostali podobni kot v obdobju 2007–2013, vendar bi bilo treba opozoriti na več elementov poenostavitve. Prvič, Komisija bo zagotovila vnaprej pripravljene rešitve z dostopom do finančnih instrumentov, vzpostavljenih na ravni EU, ter vzorce nacionalnega in regionalnega financiranja na podlagi standardnih pogojev, ki jih določi Komisija. Drugič, predlog zagotavlja jasen okvir za izvajanje teh instrumentov in odpravlja nejasnosti v zvezi s pravnim okvirom za obdobje 2007–2013, kar povečuje pravno varnost za vse pogodbene stranke. Tretjič, finančni instrumenti se bodo v prihodnosti lahko uporabljali za vse vrste naložb in upravičencev, kar pomeni znatno povečanje možnosti uporabe teh inovativnih instrumentov.

5.1.7. Spremljanje in ocenjevanje

Skupne določbe za vse sklade SSO na področju spremljanja in ocenjevanja vključujejo vlogo in sestavo odbora za spremljanje, letna poročila o izvajanju, letne pregledovalne sestanke, poročila o napredku pri izvajanju pogodbe o partnerstvu, predhodna in naknadna ocenjevanja.

5.1.8. Poenostavljena in racionalizirana pravila za upravičenost

Zdaj se številni upravičenci, ki uporabljajo sredstva iz različnih instrumentov Unije za financiranje, soočajo z različnimi pravili za upravičenost, kar povečuje zapletenost upravljanja in s tem tudi tveganje napak. Zato so bili poudarjeni ukrepi za zagotavljanje sorazmernosti upravnih stroškov in zmanjšanja upravnega bremena, povezanega z upravljanjem sredstev EU s strani upravičencev. Cilj je čim bolj uskladiti navedena osnovna pravila za instrumente, ki se izvajajo na podlagi deljenega upravljanja, da se zmanjša število različnih pravil, ki se uporabljajo. Poenostavljene možnosti obračuna stroškov, kot so pavšalni zneski in povprečnine, zagotavljajo državam članicam sredstvo za uvedbo upravljanja, usmerjenega v učinkovitost, na ravni posameznih dejavnosti.

Skupne določbe o izvajanju vključujejo skupna pravila o upravičenih izdatkih, različnih oblikah finančne podpore, poenostavljenih stroških in trajnosti dejavnosti. V predlogu so določena tudi skupna načela za sisteme upravljanja in nadzora.

Veljavna pravila o upravnih stroških in sistemih nadzora bodo v okviru skupne kmetijske politike (SKP) ohranjena.

5.2. Splošne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS in KS

V tretjem delu te uredbe so opredeljeni naloga in cilji kohezijske politike, geografska pokritost podpore, finančni viri in načela pomoči, programiranje, veliki projekti, skupni akcijski načrti, teritorialni razvoj, spremljanje in ocenjevanje, obveščanje in komuniciranje, upravičenost izdatkov ter sistemi za upravljanje in nadzor.

5.2.1. Geografska pokritost podpore

To vključuje razlikovanje na manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije.

Manj razvite regije: V skladu s PDEU bo ostala podpora manj razvitim regijam pomembna prednostna naloga kohezijske politike. Glede na naraščajočo negotovost na svetovni ravni bo zmanjšanje zaostanka v ekonomskem in socialnem razvoju nekaterih regij zahtevalo dolgoročna stalna prizadevanja. V to kategorijo spadajo regije z BDP na prebivalca, ki je nižji od 75 % povprečnega BDP EU-27.

Regije v prehodu: Uvedena bo nova kategorija regij – regije v prehodu – s katero se bo nadomestil sedanji sistem postopnega opuščanja in postopnega uvajanja. Ta kategorija bo zajemala vse regije, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečja EU-27.

Bolj razvite regije: Medtem ko ukrepanje v manj razvitih regijah ostaja prednostna naloga kohezijske politike, obstajajo pomembni izzivi, ki zadevajo vse države članice, kot so svetovna konkurenčnost gospodarstva, ki temelji na znanju, prehod na nizkoogljično gospodarstvo in družbena polarizacija, ki jo zaostrujejo trenutne gospodarske razmere. Ta kategorija zadeva regije z BDP na prebivalca nad 90 % povprečnega BDP EU-27.

Vse regije, v katerih je bil v obdobju 2007–2013 BDP na prebivalca manj kot 75 % povprečja EU-25 v referenčnem obdobju, vendar je presegel 75 % povprečja EU-27, bodo prejele dve tretjini sredstev, dodeljenih za obdobje 2007–2013.

Za vsako kategorijo regij se določijo minimalni deleži ESS (25 % za regije iz cilja konvergenca, 40 % za regije v prehodu in 52 % za regije iz cilja konkurenčnost).

KS bo z naložbami v prometna omrežja TEN-T in okolje podpiral države članice, katerih BND na prebivalca ne dosega 90 % povprečja EU-27. Del sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) bo namenjenih financiranju ključnih prometnih omrežij v okviru instrumenta za povezovanje Evrope.

Izkušnje v zvezi s sedanjim finančnim okvirom kažejo, da ima veliko držav članic težave pri črpanju velikih zneskov sredstev EU v omejenem časovnem obdobju. Poleg tega so nekatere države zaradi svojih proračunskih razmer težje sprostile sredstva, potrebna za zagotovitev nacionalnega sofinanciranja. Komisija za izboljšanje črpanja sredstev predlaga več ukrepov:

– določitev zgornje meje za dodelitev kohezijskih sredstev na 2,5 % BDP;

– določitev zgornje meje sofinanciranja vsake prednostne osi v okviru operativnih programov na 85 % v manj razvitih in najbolj oddaljenih regijah (v nekaterih primerih 80 % oziroma 75 %), 60 % v regijah v prehodu in 50 % v bolj razvitih regijah;

– vključitev nekaterih pogojev glede izboljšanja upravnih zmogljivosti v pogodbe o partnerstvu.

5.2.2. Okrepljeno strateško programiranje, usmerjeno v rezultate

Komisija predlaga postopek programiranja, ki je bolj usmerjen k rezultatom, s čimer bi zagotovili, da bi imeli programi kohezijske politike jasno logiko ukrepanja, bili usmerjene k rezultatom, in vključevali ustrezne določbe za celostni pristop k razvoju in učinkovitemu izvajanju skladov. Komisija še zlasti predlaga uvedbo skupnih akcijskih načrtov – to so dejavnosti, ki vključuje skupino projektov kot del operativnega programa, s posebnimi cilji, kazalniki rezultatov in učinka, dogovorjene med državo članico in Komisijo. Zagotavljajo poenostavljen sistem upravljanja in nadzora, ki je usmerjen k rezultatom.

5.2.3. Racionalizacija finančnega poslovodenja in nadzora

V okviru sistema upravljanja in nadzora je treba zagotoviti ravnotežje med stroški upravljanja in nadzora ter vključenimi tveganji.

Vloga Komisije v predhodnem pregledu nacionalnih sistemov upravljanja in nadzora bo sorazmerna, ker bo obvezni pregled Komisije nadomestil pristop, ki temelji na oceni tveganja. Manjši programi bodo izvzeti iz pregleda Komisije. Pristop, ki temelji na oceni tveganja, zmanjšuje upravne stroške, povezane z manjšimi programi in dobrim upravljanjem. Tak pristop tudi krepi zagotovila, ker se viri Komisije lahko učinkoviteje uporabijo in usmerijo v bolj tvegana področja.

Z elektronskim upravljanjem podatkov se lahko najbolj zmanjša upravno breme ter hkrati povečajo možnosti nadzora nad projekti in izdatki. Zato se predlaga, naj vse države članice do konca leta 2014 vzpostavijo sisteme, ki bodo upravičencem omogočali predložitev vseh informacij z elektronsko izmenjavo podatkov.

Ena od težav, povezanih s sistemom finančnega poslovodenja v programskem obdobju 2007–2013, je splošno pravilo, da je treba vsa dokazila za posamezne dejavnosti hraniti tri leta po zaključku programa. V predlogu je zato predvideno obvezno letno zaprtje zaključenih dejavnosti ali izdatkov v okviru letne potrditve obračuna. Cilj tega je zmanjšati breme, povezano z dolgotrajnim hranjenjem dokumentov za posamezne upravičence, in tveganja, povezana z izgubo revizijske sledi.

2011/0276 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 177 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča[10],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 174 Pogodbe določa, da si Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadeva zmanjšati razlike v stopnji razvoja različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, zlasti podeželja, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Unija mora v skladu s členom 175 Pogodbe podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov.

(2) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, s katerimi je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, morajo Unija in države članice izvajati pametno, trajnostno in vključujočo rast, spodbujati skladen razvoj Unije in zmanjševati regionalne razlike.

(3) Za izboljšanje usklajevanja in uskladitev izvajanja skladov za podporo v okviru kohezijske politike, to so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad (KS), s skladi za razvoj podeželja, to je Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ter pomorstvom in ribištvom, in sicer Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR), je treba sprejeti skupne določbe za vse te sklade (skladi skupnega strateškega okvira – skladi SSO). Poleg tega ta uredba vsebuje določbe, ki so skupne ESRR, ESS in KS, vendar se ne uporabljajo za EKSRP in ESPR. Zaradi posebnosti vsakega sklada SSO je v ločenih uredbah treba opredeliti posebna pravila, ki se uporabljajo za vsak sklad SSO in cilj evropskega teritorialnega sodelovanja v okviru ESRR.

(4) Glede skupne kmetijske politike (SKP) so bile s prilagajanjem in usklajevanjem pravil upravljanja in nadzora za prvi (Evropski kmetijski jamstveni sklad – EKJS) in drugi steber (EKSRP) SKP dosežene znatne sinergije. Močna povezava med EKJS in EKSRP torej mora ostati, ohraniti pa se morajo tudi delujoče strukture v državah članicah.

(5) Najbolj oddaljene regije morajo biti upravičene do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja, da se izravnajo omejitve, ki so posledica dejavnikov iz člena 349 Pogodbe.

(6) Za zagotavljanje pravilne in dosledne razlage določb ter večje pravne varnosti držav članic in upravičencev je treba opredeliti nekatere pojme, ki se uporabljajo v uredbi.

(7) Ta uredba je sestavljena iz treh delov, od katerih prvi del vsebuje uvodne izjave in opredelitve, drugi pravila, ki se uporabljajo za vse sklade SSO, tretji pa določbe, ki se uporabljajo samo za ESRR, ESS in KS (skladi).

(8) V skladu s členom 317 Pogodbe je treba glede deljenega upravljanja določiti pogoje, ki Komisiji omogočajo izvrševanje pristojnosti za izvajanje splošnega proračuna Evropske unije, in razjasniti pristojnosti pri sodelovanju z državami članicami. Ti pogoji morajo Komisiji omogočiti, da se prepriča, ali države članice uporabljajo sklade SSO zakonito in pravilno ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[11]. Države članice in organi, ki so jih države članice določile za navedeni namen, morajo biti odgovorni za izvajanje programov na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom države članice. Te določbe zagotavljajo tudi, da je pozornost namenjena potrebi po zagotavljanju komplementarnosti in doslednosti ukrepanja Unije, sorazmernosti upravnih ureditev in zmanjšanju upravnih bremen upravičencev skladov SSO.

(9) Država članica mora za pogodbo o partnerstvu in vsak posamezen program organizirati partnerstvo s predstavniki pristojnih regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, gospodarskimi in socialnimi partnerji, organi, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami, in organi, odgovornimi za enakost in nediskriminacijo. Namen takega partnerstva je spoštovati načelo upravljanja na več ravneh, zagotoviti lastništvo načrtovanih ukrepov zainteresiranih strani ter razvijanje izkušenj in strokovnega znanja zadevnih akterjev. Komisijo je treba pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov, ki vzpostavljajo kodeks dobre prakse, da se zagotovi dosledna vključenost partnerjev v pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje pogodb o partnerstvu in programov.

(10) Dejavnosti skladov SSO in dejavnosti, ki jih podpirajo, morajo biti skladne z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, ki je neposredno ali posredno povezan z izvajanjem dejavnosti.

(11) Unija mora imeti v okviru prizadevanj za krepitev ekonomske, teritorialne in socialne kohezije na vseh stopnjah izvajanja skladov SSO za cilj odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(12) Cilji skladov SSO se morajo uresničevati v okviru trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Unije o varovanju in izboljšanja okolja iz člena 11 in 19 Pogodbe, ob upoštevanju načela, da onesnaževalec plača. Države članice morajo z metodologijo, ki jo z izvedbenim aktom sprejme Komisija, zagotoviti informacije o podpori ciljev na področju podnebnih sprememb, ki so v skladu z načrtom, da se vsaj 20 % proračuna Unije nameni temu cilju.

(13) Skladi SSO morajo za uresničitev splošnih in posameznih ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast svojo podporo osredotočiti na omejeno število skupnih tematskih ciljev. Natančno področje uporabe skladov SSO se določi v pravilih za posamezne sklade in je lahko omejeno na le nekatere tematske cilje, opredeljene v tej uredbi.

(14) Komisija mora z delegiranim aktom sprejeti skupni strateški okvir, ki oblikuje cilje Unije v ključne ukrepe za sklade SSO, da se zagotovi jasnejša strateška usmeritev programiranja na ravni držav članic in regij. Skupni strateški okvir mora olajšati sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije.

(15) Skupni strateški okvir mora zato opredeliti ključna področja podpore, teritorialne izzive, ki jih je treba obravnavati, cilje politike, prednostna področja za dejavnosti sodelovanja, usklajevalne mehanizme in mehanizme za skladnost in doslednost z gospodarskimi politikami držav članic in Unije.

(16) Vsaka država članica mora na podlagi skupnega strateškega okvira, ki ga sprejme Komisija, v sodelovanju s partnerji in po posvetovanju s Komisijo pripraviti pogodbo o partnerstvu. Pogodba o partnerstvu mora prenesti elemente iz skupnega strateškega okvira v nacionalni kontekst in določiti trdne zaveze doseganju ciljev Unije s programiranjem skladov SSO.

(17) Države članice morajo svojo podporo osredotočiti na zagotavljanje znatnega prispevka k doseganju ciljev Unije v skladu s posebnimi nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi potrebami. Predhodne pogojenosti morajo biti opredeljene, da se zagotovijo potrebni okvirni pogoji za učinkovito uporabo podpore Unije. Izpolnjevanje navedenih predhodnih pogojenosti mora Komisija oceniti v okviru svoje ocene pogodbe o partnerstvu in programov. Kadar predhodna pogojenost ni izpolnjena, je treba Komisijo pooblastiti za začasno ustavitev plačil programom.

(18) Za vsak program mora biti opredeljen okvir uspešnosti z namenom spremljanja napredka pri doseganju splošnih in posameznih ciljev vsakega programa v programskem obdobju. Komisija mora leta 2017 in 2019 v sodelovanju z državami članicami izvesti pregled uspešnosti. Za leto 2019 je treba predvideti in dodeliti rezervo za uspešnost, če so bili doseženi mejniki, določeni v okviru uspešnosti. Zaradi raznolikosti in večnacionalne narave programov evropskega teritorialnega sodelovanja rezerva za uspešnost zanje ni predvidena. Kadar mejniki ali cilji niso doseženi, Komisija lahko začasno ustavi plačila programu oziroma ob koncu programskega obdobja uporabi finančne popravke, da se prepreči potratna ali neučinkovita poraba proračuna Unije.

(19) Z vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost izdatkov v okviru skladov SSO podprta z dobrimi gospodarskimi politikami in bodo lahko skladi SSO po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države. Ta postopek mora biti postopen, začeti pa se mora s spremembami pogodbe o partnerstvu in programov v podporo priporočilom Sveta za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter socialnih in ekonomskih težav. Če se država članica kljub okrepljeni uporabi skladov SSO ne odzove z učinkovitimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja, mora biti Komisija pooblaščena, da začasno ustavi del ali vsa plačila in obveznosti. Odločitve o začasni ustavitvi morajo biti sorazmerne in učinkovite ter morajo upoštevati učinek posameznih programov na obravnavo ekonomskih in socialnih razmer v ustrezni državi članici in prejšnje spremembe pogodbe o partnerstvu. Komisija mora pri odločanju o začasni ustavitvi spoštovati enako obravnavo držav članic, pri čemer mora upoštevati zlasti učinek začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Ko zadevna država članica ustrezno ukrepa, je treba začasno ustavitev prekiniti in državi članici znova omogočiti uporabo sredstev.

(20) Da se zagotovi poudarek na doseganju ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, je treba opredeliti skupne elemente za vse programe. Za zagotavljanje doslednosti ureditev programiranja za sklade SSO je treba uskladiti postopke za sprejem in spreminjanje programov. Programiranje mora zagotoviti usklajenost s skupnim strateškim okvirom in pogodbo o partnerstvu, usklajevanje skladov SSO med seboj in z drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti ter Evropsko investicijsko banko.

(21) S Pogodbo je bila k ciljem ekonomske in socialne kohezije dodana tudi teritorialna kohezija in pri tem je treba obravnavati vlogo mest, funkcionalnih geografskih območij in podregionalnih območij, ki se soočajo s posebnimi geografskimi in demografskimi težavami. Zato je za boljše sproščanje potenciala na lokalni ravni z določitvijo skupnih pravil in tesno usklajenostjo vseh skladov SSO treba okrepiti in olajšati izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Odgovornost za izvajanje lokalnih razvojnih strategij je kot bistveno načelo treba dati lokalnim akcijskim skupinam, ki zastopajo interese skupnosti.

(22) Finančni instrumenti so vse pomembnejši zaradi njihovega učinka finančnega vzvoda na sklade SSO, ker lahko združujejo različne javne in zasebne vire za podporo ciljev javne politike prek obnovljivih oblik financiranja, kar dolgoročno zagotavlja trajnostnejšo podporo.

(23) Finančni instrumenti, ki jih podpirajo skladi SSO, se morajo uporabljati za učinkovito zadovoljevanje posebnih tržnih potreb v skladu s cilji programov in ne smejo izriniti zasebnega financiranja. Odločitev o financiranju podpornih ukrepov s finančnimi instrumenti je zato treba sprejeti na podlagi predhodne analize.

(24) Finančni instrumenti morajo biti oblikovani in izvajani tako, da spodbujajo znatno udeležbo zasebnih vlagateljev in finančnih institucij na podlagi ustrezne delitve tveganja. Da so finančni instrumenti dovolj zanimivi za zasebni sektor, se morajo oblikovati in izvajati prožno. Zato se morajo organi upravljanja odločiti o najustreznejših oblikah izvajanja finančnih instrumentov za zadovoljevanje posebnih potreb ciljnih regij v skladu s cilji ustreznega programa.

(25) Upravni organi morajo imeti možnost, da vire iz programov prispevajo k finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije ali regionalni ravni. Organi upravljanja morajo imeti tudi možnost neposrednega izvajanja finančnih instrumentov prek posebnih skladov ali sredstev skladov.

(26) Znesek virov, ki se kadar koli plača finančnim instrumentom iz skladov SSO, mora ustrezati znesku, potrebnemu za izvedbo načrtovanih naložb in plačil končnim prejemnikom, vključno s stroški in provizijami za upravljanje, določenimi na podlagi poslovnih načrtov in napovedi denarnih tokov za vnaprej opredeljeno obdobje, ki ne bi smelo biti daljše od dveh let.

(27) Treba je določiti posebna pravila v zvezi z zneski, ki se sprejmejo kot upravičeni izdatki ob zaključku, da se zagotovi, da se zneski, vključno s stroški in provizijami za upravljanje, plačani finančnim instrumentom iz skladov SSO, učinkovito uporabijo za naložbe in plačila končnim prejemnikom. Določiti je treba tudi posebna pravila v zvezi s ponovno uporabo virov, ki jih je mogoče pripisati podpori iz skladov SSO, vključno z uporabo virov, ki ostanejo po zaključku programov.

(28) Države članice morajo spremljati programe, da preverijo izvajanje in napredek pri doseganju ciljev programov. Zato je ustanoviti odbore za spremljanje skladov SSO ter določiti njihovo sestavo in naloge. Za lažje usklajevanje med skladi SSO bi se lahko ustanovili skupni odbori za spremljanje. Za zagotovitev uspešnosti morajo imeti odbori za spremljanje možnost, da organom upravljanja izdajo priporočila v zvezi z izvajanjem programa, in morajo spremljati ukrepe, sprejete na podlagi njihovih priporočil.

(29) Za poenostavitev spremljanja na vseh ravneh je treba uskladiti spremljanje in poročanje v zvezi s skladi SSO. Pomembno je zagotoviti sorazmerne zahteve o poročanju in celovite informacije o doseženem napredku na ključnih področjih pregleda. Zato morajo zahteve o poročanju upoštevati potrebe po informacijah v danih letih in morajo biti usklajene z roki pregledov uspešnosti.

(30) Za spremljanje napredka programov je treba organizirati letno pregledovalno sejo države članice in Komisije. Vendar je treba dopustiti možnost, da se država članica in Komisija dogovorita, da ne organizirata seje in se tako izogneta nepotrebnim upravnim stroškom.

(31) Da lahko Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljev Unije, morajo države članice predložiti poročila o napredku pri izvajanju svojih pogodb o partnerstvu. Na podlagi teh poročil mora Komisija v letih 2017 in 2019 pripraviti strateško poročilo o napredku.

(32) Za izboljšanje kakovosti pri izvajanju in načrtovanju programov ter za ugotovitev učinka programov na doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter po potrebi na BDP in brezposelnost je treba oceniti uspešnost, učinkovitost in učinek pomoči iz skladov SSO. V zvezi s tem je treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.

(33) Za izboljšanje kakovosti in načrtovanja vsakega programa ter preveritev, ali se splošni in posebni cilji lahko dosežejo, je treba opraviti predhodno oceno vsakega programa.

(34) Organ, pristojen za pripravo programa, mora oblikovati ocenjevalni načrt. V programskem obdobju mora organ upravljanja oceniti uspešnost in učinek programa. Odbor za spremljanje in Komisijo je treba obvestiti o rezultatih ocen za lažje upravljavske odločitve.

(35) Za oceno uspešnosti in učinkovitosti skladov SSO in njihovega učinka na splošne cilje skladov SSO in strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast je treba opraviti naknadne ocene.

(36) Koristno je opredeliti vrste ukrepov, ki se lahko sprejmejo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč s pomočjo iz skladov SSO.

(37) Za zagotovitev učinkovite porabe virov Unije in za preprečevanje prekomernega financiranja dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, je treba določiti pravila za izračun prispevka iz skladov SSO k dejavnostim, ki ustvarjajo prihodek.

(38) Za zagotovitev enotnega in nepristranskega pravila za uporabo skladov SSO v Uniji je treba določiti začetni in končni datum upravičenosti izdatkov. Za lažje izvajanje programov je primerno določiti, da je lahko začetni datum upravičenosti izdatkov pred 1. januarjem 2014, če zadevna država članica predloži program pred tem datumom. Za zagotovitev učinkovite rabe sredstev EU in zmanjšanje tveganja za proračun EU je treba uvesti omejitve glede podpore za končane dejavnosti.

(39) V skladu z načelom subsidiarnosti in ob upoštevanju izjem iz uredb (EU) št. […][uredbe o ESRR, ESS, KS, ETS, EKSRP, ESPR] morajo države članice sprejeti nacionalna pravila o upravičenosti izdatkov.

(40) Za poenostavitev uporabe skladov SSO in zmanjšanje tveganja napak je ob potrebnem razlikovanju zaradi upoštevanja posebnosti politike primerno opredeliti oblike podpore, usklajene pogoje za vračilo nepovratnih sredstev in pavšalno financiranje, posebna pravila za upravičenost do nepovratnih sredstev ter posebne pogoje za upravičenost dejavnosti glede na lokacijo.

(41) Za zagotovitev uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka ukrepov v okviru skladov SSO je treba vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v podjetja in infrastrukturo ter preprečujejo uporabo skladov SSO za zagotavljanje neupravičene prednosti. Izkušnje so pokazale, da je 5 let primerno najkrajše obdobje, razen ko pravila o državni pomoči določajo drugačno obdobje. Ustrezno je izključiti ukrepe, ki jih podpirajo ESS in ne vključujejo donosnih naložb ali naložb v infrastrukturo iz splošne zahteve za trajnost, razen če te zahteve izhajajo iz veljavnih pravil o državni pomoči, in prispevke finančnim instrumentom ali iz njih.

(42) Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev ustrezne vzpostavitve svojih sistemov upravljanja in nadzora, da se zagotovi zakonita in redna uporaba skladov SSO. Zato je treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora ter glede preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti ter kršitev prava Unije.

(43) V skladu z načelom deljenega upravljanja morajo biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor dejavnosti iz programov. Za povečanje uspešnosti nadzora nad izbiro in izvajanjem dejavnosti ter delovanjem sistemov upravljanja in nadzora je treba podrobno opredeliti naloge organa upravljanja.

(44) Za zagotovitev ustreznega predhodnega zagotovila v zvezi z vzpostavitvijo in oblikovanjem glavnih sistemov upravljanja in nadzora morajo države članice imenovati akreditacijski organ, ki je pristojen za podelitev in preklic akreditacije organom upravljanja in nadzora.

(45) Določiti je treba pristojnosti in odgovornosti Komisije glede preverjanja uspešnosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora ter obveznosti držav članic glede ukrepanja. Komisijo je treba tudi pooblastiti za izvajanje revizij področij, povezanih z dobrim finančnim poslovodenjem, da se ugotovi, kako skladi delujejo.

(46) Proračunske obveznosti Unije je treba izvrševati letno. Za zagotovitev učinkovitega upravljanja proračuna je treba določiti skupna pravila za zahtevke za vmesna plačila, plačila letne razlike in po potrebi končne razlike brez poseganja v posebna pravila za vsak sklad SSO.

(47) Vnaprejšnje financiranje na začetku programov zagotavlja, da ima država članica od sprejetja programa na voljo sredstva za podporo upravičencem pri izvajanju programa. Zato je treba vključiti določbe o zneskih začetnega vnaprejšnjega financiranja iz skladov SSO. Začetno vnaprejšnje financiranje mora biti v celoti obračunano ob zaključku programa.

(48) Za varovanje finančnih interesov Unije je treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi za znatne pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora ali za nepravilnosti v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali kadar dokumenti za potrditev obračuna niso bili predloženi.

(49) Za zagotovitev, da se izdatki, sofinancirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, je treba oblikovati ustrezni okvir za letno potrditev obračuna. V skladu s tem okvirom morajo akreditirani organi Komisiji za vsak program predložiti izjavo o zanesljivosti upravljanja, skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, povzetkom poročila o nadzoru, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru.

(50) Za varovanje proračuna mora Komisija včasih sprejeti finančne popravke. Za zagotovitev pravne varnosti za države članice je pomembno opredeliti okoliščine, v katerih lahko kršitve veljavne zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje povzročijo finančne popravke Komisije. Za zagotovitev, da so finančni popravki, ki jih Komisija naloži državi članici, povezani z zaščito finančnih interesov EU, jih je treba omejiti na primere, ko kršitev prava Unije ali nacionalnega prava neposredno ali posredno zadeva upravičenost, pravilnost, upravljanje ali nadzor dejavnosti ter ustreznih izdatkov. Za zagotovitev sorazmernosti je pomembno, da Komisija pri odločitvi o znesku finančnega popravka upošteva vrsto in stopnjo kršitve.

(51) Za spodbujanje finančne discipline je primerno opredeliti ureditve za prenehanje katerega koli dela proračunskih obveznosti v programu, zlasti kadar je znesek lahko izvzet iz prenehanja in kadar so zaostanki v izvajanju posledica neobičajnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere zadevna stranka nima vpliva, in se njihovim posledicam kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče izogniti.

(52) Dodatne splošne določbe so potrebne glede posebnega delovanja skladov. Zlasti za povečanje njihove dodane vrednosti in njihovega prispevka k prednostnim nalogam iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast je treba delovanje teh skladov poenostaviti in usmeriti v cilja naložbe za rast in delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje.

(53) Dodatne določbe za posebno delovanje EKSRP in ESPR so določene v posebni zakonodaji za ti področji.

(54) Za spodbujanje ciljev Pogodbe glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije mora cilja naložbe za rast in delovna mesta podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja je treba vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU. Za zagotovitev dolgoročne stabilnosti naložb iz strukturnih skladov morajo regije, katerih BDP na prebivalca je bil v obdobju 2007–2013 nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar katerih BDP na prebivalca se je zvišal na več kot 75 % povprečja EU-27, prejeti najmanj dve tretjini sredstev, dodeljenih v obdobju 2007–2013. Države članice z bruto nacionalnim dohodkom (BND) na prebivalca, ki ne dosega 90 % povprečja Unije, morajo imeti koristi od Kohezijskega sklada v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta.

(55) Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, je treba določiti nepristranska merila. V ta namen mora ugotavljanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS)[12].

(56) Za določitev ustreznega finančnega okvira mora Komisija z izvedbenimi akti določiti okvirno letno razčlenitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti z uporabo objektivne in pregledne metode, da se vključijo tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, vključno s tistimi, ki prejemajo prehodno podporo.

(57) Določiti je treba zgornje meje navedenih virov za naložbe v rast in delovna mesta ter sprejeti nepristranska merila za njihovo dodelitev regijam in državam članicam. Za spodbuditev potrebne pospešitve razvoja infrastrukture na področju prometa in energetike ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Uniji je treba oblikovati instrument za povezovanje Evrope. Dodelitev letnih odobrenih proračunskih sredstev iz skladov in sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada v instrument za povezovanje Evrope državam članicam, je treba omejiti na zgornjo mejo, ki se določi ob upoštevanju zmogljivosti navedene zadevne države članice za črpanje teh odobritev. Poleg tega je treba v skladu z glavnim ciljem o zmanjšanju revščine zastaviti shemo za pomoč v hrani tako, da so prejemniki najbolj ogrožene skupine prebivalstva, in tako spodbujati socialno vključenost in skladni razvoj Unije. Predviden je mehanizem, ki bi prenesel vire v ta instrument in zagotovil, da jih sestavljajo dodelitve ESS, ki bi bile avtomatično odtegnjene od minimalnega odstotka sredstev strukturnih skladov, ki se dodelijo ESS v vsaki državi.

(58) Za večjo usmerjenost v rezultate in doseganje splošnih in posebnih ciljev iz strategije Evropa 2020 je treba pet odstotkov virov za cilj naložbe v rast in delovna mesta prihraniti kot rezervo za uspešnost za vsak sklad in kategorijo regij v vsaki državi članici.

(59) V zvezi s skladi ter za zagotovitev ustreznih dodelitev posameznim kategorijam regij se viri ne smejo prenašati med manj razvitimi regijami, regijami v prehodu in bolj razvitimi regijami, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, povezanih z izvajanjem enega ali več tematskih ciljev, vendar največ 2 % skupno odobrenih sredstev za navedeno kategorijo regije.

(60) Za zagotovitev pristnega gospodarskega učinka v skladu s to uredbo podpora iz skladov ne sme nadomestiti javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov držav članic. Poleg tega je treba za upoštevanje širšega gospodarskega okvira pri podpori iz skladov določiti višino javnih izdatkov glede na splošne makroekonomske razmere, v katerih poteka financiranje, na podlagi kazalnikov iz programov za stabilnost in konvergenčnih programov, ki jih letno predložijo države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/1997 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[13]. Preverjanje načela dodatnosti, ki ga opravi Komisija, mora biti zaradi višine dodeljenih finančnih virov osredotočeno na države članice, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj 15 % prebivalstva.

(61) Določiti je treba dodatne določbe glede programiranja, upravljanja, spremljanja in nadzora operativnih programov, ki jih podpirajo skladi. V operativnih programih je treba določiti prednostne osi, ki ustrezajo tematskim ciljem, pripraviti dosledno logiko ukrepanja za obravnavanje opredeljenih razvojnih potreb in določiti okvir za oceno delovanja. Vsebovati morajo tudi druge elemente, potrebne za uspešno in učinkovito uporabo teh skladov.

(62)             Za izboljšanje dopolnjevanja in poenostavitev izvajanja mora biti omogoča združitev podpore iz KS in ESRR s podporo iz ESS v skupnih operativnih programih v okviru cilja rast in delovna mesta.

(63) Veliki projekti predstavljajo bistven delež izdatkov Unije in so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato je upravičeno, da dejavnosti večjega obsega še naprej odobri Komisija v skladu s to uredbo. Za zagotovitev jasnosti je ustrezno opredeliti vsebino velikega projekta za ta namen. Komisija mora imeti tudi možnost, da zavrne podporo velikemu projektu, kadar odobritev takšne podpore ni upravičena.

(64) Da lahko države članice izvajajo le del operativnega programa z uporabo pristopa, ki temelji na rezultatih, je koristno zagotoviti skupni akcijski načrt z nizom ukrepov, ki jih izvede upravičenec za prispevanje k ciljem operativnega programa. Za poenostavitev in okrepitev usmerjenosti skladov v sklade mora upravljanje skupnih akcijskih načrtov temeljiti izključno na podlagi skupno dogovorjenih mejnikov, učinkov in rezultatov, kot je opredeljeno v sklepu Komisije o sprejetju skupnega akcijskega načrta. Nadzor in revizija skupnih akcijskih načrtov morata biti omejena na doseganje teh mejnikov, učinkov in rezultatov. Zato je treba določiti pravila o pripravi, vsebini, sprejetju, finančnem poslovodenju in nadzoru skupnih akcijskih načrtov.

(65)             Kadar strategija razvoja mesta ali teritorialnega razvoja zahteva celovit pristop, ker vključuje naložbe v okviru več prednostnih osi enega ali več operativnih programov, je treba ukrepe, ki jih podpirajo skladi, izvajati kot celovito teritorialno naložbo v okviru operativnega programa.

(66) Sprejeti je treba posebna pravila delovanja odbora za spremljanje in letnih poročil o izvajanju operativnih programov, ki jih podpirajo skladi. Dodatne določbe za posebno delovanje EKSRP so določene v posebni zakonodaji za ti področji.

(67) Za zagotovitev razpoložljivosti osnovnih in posodobljenih informacij o izvajanju programa morajo države članice Komisiji redno pošiljajo ključne podatke. Za preprečitev dodatnega bremena za države članice je to treba omejiti na podatke, ki se redno zbirajo, prenos podatkov pa je treba opraviti z elektronsko izmenjavo podatkov.

(68) Komisija v skladu s členom 175 Pogodbe predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij vsaka tri leta poročila o koheziji glede napredka pri krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije. Treba je določiti vsebino tega poročila.

(69) Zdi se ustrezno, da Komisija v sodelovanju z državami članicami opravi naknadno oceno skladov za pridobitev informacij na ustrezni ravni o rezultatih in učinkih financiranih ukrepov. Za vzpostavitev postopka za odobritev načrtov za oceno skladov je treba vključiti posebne določbe.

(70) Pomembno je opozarjati splošno javnost na dosežke skladov Unije. Državljani imajo pravico vedeti, kam se vlagajo finančni viri Unije. Za zagotovitev ustreznega obveščanja javnosti morajo biti odgovorni predvsem organi upravljanja in upravičenci. Za zagotovitev večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in večje sinergije pri dejavnostih obveščanja na pobudo Komisije proračun, dodeljen komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispeva tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če so v zvezi s splošnimi cilje te uredbe.

(71) Za zagotovitev obsežnega razširjanja informacij o dosežkih skladov ter vlogi Unije pri tem ter za obveščanje mogočih upravičencev o možnostih financiranja je treba v tej uredbi opredeliti podrobna pravila o informiranju in obveščanju javnosti ter nekatere tehnične značilnosti takšnih ukrepov.

(72) Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost informacij o možnostih financiranja in upravičencih projektov je treba v vsaki državi članici dati na voljo enotno spletno stran ali spletni portal z informacijami o vseh operativnih programih, vključno s seznamom dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru posameznih operativnih programov.

(73) Treba je določiti elemente za prilagoditev stopnje sofinanciranja operativnih programov iz skladov, zlasti za povečanje multiplikacijskega učinka virov Unije. Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem nacionalne podpore je treba določiti tudi stopnje sofinanciranja po kategorijah regij.

(74) Države članice morajo za vsak operativni program imenovati organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno neodvisen revizijski organ. Da imajo države članice več prožnosti pri vzpostavitvi sistemov nadzora, je primerno zagotoviti možnost, da lahko organ upravljanja izvaja naloge organa za potrjevanje. Država članica mora imeti tudi možnost imenovati posredniške organe za izvajanje določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje. V tem primeru mora država članica jasno določiti njihove pristojnosti in naloge.

(75) Organ upravljanja je odgovoren za uspešno in učinkovito uporabo skladov in tako izpolnjuje znatno število nalog, povezanih z upravljanjem in spremljanjem programa, finančnim poslovodenjem, nadzorom in izbiro projektov. Določiti je treba njegove pristojnosti in naloge.

(76) Organ za potrjevanje mora pripraviti in Komisiji predložiti zahtevke za plačila. Pripraviti mora letne računovodske izkaze, ki potrjujejo popolnost, točnost in resničnost letnih računovodskih izkazov in dejstvo, da so izdatki, vneseni v izkaze, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili. Določiti je treba njegove pristojnosti in naloge.

(77) Revizijski organ mora zagotoviti, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti in letnih računovodskih izkazov. Določiti je treba njegove pristojnosti in naloge.

(78) Za upoštevanje posebne organizacije sistemov upravljanja in nadzora ESRR, ESS in KS ter potrebe po zagotovitvi sorazmernega pristopa je treba vključiti posebne določbe za podelitev in preklic akreditacije organom upravljanja in organom za potrjevanje.

(79) Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora je treba okrepiti sodelovanje med Komisijo in državami članicami na tem področju in opredeliti merila, ki bi Komisiji omogočala, da v skladu s svojo strategijo nadzora nad nacionalnimi sistemi ugotovi raven zanesljivosti zagotovil, ki jih mora pridobiti od nacionalnih revizijskih organov.

(80) Poleg splošnih pravil o finančnem poslovodenju je treba vključiti dodatne določbe o ESRR, ESS in Kohezijskem skladu. Zlasti za zagotovitev razumnega zagotovila Komisiji pred letno potrditvijo obračuna je treba zahtevke za vmesna plačila poplačati v višini 90°% zneska, ki je posledica uporabe stopnje sofinanciranja za vsako prednostno os v skladu s sklepom o operativnem programu za upravičeni izdatek v okviru prednostne osi. Neporavnani zneski morajo biti državam članicam izplačani po letni potrditvi obračuna, če so bila prejeta razumna zagotovila glede upravičenosti izdatkov za leto, ki ga zajema postopek potrditve.

(81) Za zagotovitev, da upravičenci prejmejo podporo čim prej, in za okrepitev zagotovila Komisiji je primerno zahtevati, da zahtevki za plačilo vključujejo le izdatke, za katere je bila upravičencem podpora že izplačana. Predvideti je treba vnaprejšnje financiranje za vsako leto, da se zagotoviti, da ima država članica zadostna sredstva za delovanje v okviru takih ureditev. Tako vnaprejšnje financiranje je treba potrditi vsako leto s potrditvijo obračuna.

(82) Za zagotovitev ustrezne uporabe splošnih pravil o prenehanju mora biti v pravilih o skladih natančno opisano, kako se določijo roki za prenehanje in kako se izračunajo ustrezni zneski.

(83) Opredeliti je treba natančen postopek za letno potrditev obračuna, ki se uporablja za sklade, da se zagotovita jasna podlaga in pravna varnost teh ureditev. Pomembno je predvideti manjšo možnost, da lahko država članica vključi določbo o znesku v letne računovodske izkaze, ki jih nenehno nadzira revizijski organ.

(84) Letno potrditev obračuna mora spremljati letno zaprtje končanih dejavnosti (za ESRR in KS) ali izdatkov (za ESS). Za znižanje stroškov, povezanih s končnim zaključkom operativnih programov, znižanje upravnega bremena upravičencev in za zagotovitev pravne varnosti mora biti letno zaprtje obvezno, s čimer se omeji obdobje, v katerem je treba voditi dokumente in v katerem se lahko revidirajo dejavnosti ter uvedejo finančni popravki.

(85) Za varovanje finančnih interesov Unije in zagotovitev sredstev za uspešno izvajanje programa morajo obstajati ukrepi, ki bi Komisiji omogočili začasno ustavitev plačil na ravni prednostne osi ali operativnega programa.

(86) Primerno je določiti posebne ureditve in postopke za finančne popravke, ki jih za zagotovitev pravne varnosti državam članicam uvedejo države članice in Komisija v zvezi s skladi.

(87) Pogostost revizij dejavnosti mora biti sorazmerna z višino podpore Unije iz skladov. Število revizijskih pregledov je treba zmanjšati zlasti, kadar skupni upravičeni izdatki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu je treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, ko obstajajo dokazi za nepravilnosti ali goljufijo, ali v okviru revizijskega vzorca po zaprtju končane dejavnosti. Da je raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, mora biti Komisija zmožna zmanjšati število svojih revizij operativnih programov, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ.

(88) Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s cilji in merili za podporo izvajanju partnerstva v kodeksu dobre prakse, sprejetjem skupnega strateškega okvira in dodatnih pravil glede določitve rezerve za rast in konkurenčnost, opredelitvijo območja in prebivalstva, ki so zajeti v lokalnih razvojnih strategijah, podrobnimi pravili o finančnih instrumentih (predhodna ocena, upravičenost izdatkov, vrste dejavnosti, ki se ne podpirajo, mešanica sredstev za podporo, transfer in poslovodenje, zahtevki za plačilo, kapitalizacija letnih obrokov), opredelitvijo pavšalnega zneska za dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, obveznostmi držav članic v zvezi s postopkom poročanja o nepravilnostih in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, izjavo o zanesljivosti upravljanja sistemov upravljanja in nadzora, pogoji za nacionalne revizije, merili za akreditacijo organov upravljanja in organov za potrjevanje, identifikacijo splošno sprejetih nosilcev podatkov, stopnjo finančnega popravka, ki se uporabi, ter spremembo prilog in posebnih ukrepov, ki so potrebni za lažji prehod z Uredbe (ES) št. 1083/2006. Zaradi upoštevanja prihodnjih potreb po prilagoditvi je treba Komisijo pooblastiti tudi za spremembe prilog I in IV. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim na ravni strokovnjakov.

(89) Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(90) Komisijo je treba pooblastiti, da za vse sklade SSO z izvedbenimi akti sprejme sklepe o odobritvi pogodb o partnerstvu, sklepe o dodelitvi rezerve za uspešnost in sklepe o začasni ustavitvi plačil zaradi ekonomskih politik držav članic, za sklade pa sklepe o odobritvi operativnih programov in velikih projektov, o zaustavitvi plačil in o finančnih popravkih.

(91) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe je treba izvedbena pooblastila v zvezi z metodologijo glede ciljev na področju podnebnih sprememb, standardnih pogojev za spremljanje finančnih instrumentov, metodologijo za izračun neto prihodkov za projekte, ki ustvarjajo prihodek, opredelitvijo regij in držav članic, ki izpolnjujejo merila za naložbe za rast in delovna mesta, vzorcem operativnega programa za sklade, obliko, v kateri se predložijo informacije o velikih projektih, metodologijo za izvedbo analize stroškov in koristi pri velikih projektih, standardno obliko skupnega akcijskega načrta, obliko letnih in končnih poročil o izvajanju, tehničnimi značilnostmi ukrepov informiranja in obveščanja, izmenjavo informacij s strani držav članic in preverjanja na kraju samem, vzorcem izjave o upravljanju, vzorci revizijske strategije, mnenjem in poročilom o letnem nadzoru, uporabo podatkov, zbranih med revizijo, in vzorcem zahtevka za plačilo izvajati v skladu s Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[14].

(92) Ta uredba nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999[15]. Zato je treba navedeno uredbo razveljaviti.

(93) Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, tj. zmanjševanje razlik v stopnji razvoja posameznih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, posebnih podeželskih območij, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, ter regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih in demografskih razmer, in ker je ta cilj lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL VSEBINA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1 Vsebina

Ta uredba določa splošna pravila, ki se uporabljajo za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki delujejo na podlagi skupnega strateškega okvira (skladi SSO). Vključuje tudi potrebne določbe za zagotovitev uspešnosti skladov SSO in uskladitev skladov med seboj in z drugimi instrumenti Unije.

Ta uredba določa tudi splošna pravila, ki urejajo ESRR, ESS (v nadaljnjem besedilu: strukturna sklada) in KS. Uredba opredeljuje naloge, prednostne cilje in organizacijo strukturnih skladov in KS (skladi), merila upravičenosti držav članic in regij do podpore iz skladov SSO, razpoložljive finančne vire in merila za njihovo dodeljevanje.

Pravila iz te uredbe se uporabljajo brez poseganja v določbe Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike[16] (v nadaljnjem besedilu: Uredba o SKP) in posebne določbe iz naslednjih uredb:

(1) Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[17] („Uredba o ESRR“);

(2) Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006[18] („Uredba o ESS“);

(3) Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1084/2006[19] („Uredba o Kohezijskem skladu“);

(4) Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem teritorialnem sodelovanju[20] („Uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju“);

(5) Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 11698/2005[21] („Uredba o EKSRP“); ter

(6) Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1198/2006[22] („Uredba o ESPR“).

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se opredelitve finančnih instrumentov, kot so določene v finančni uredbi, uporabljajo za finančne instrumente, ki jih podpirajo skladi SSO, razen če v tej uredbi ni drugače določeno.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ pomeni skupne in posebne cilje, ki usmerjajo ukrepanje držav članic in Unije, kot je določeno v Sporočilu Komisije: Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ter v Sklepih, ki jih Evropski svet sprejel 17. junija 2010 kot Priloga I (Nova evropska strategija za delovna mesta in rast, Glavni cilji EU), in Sklepu Sveta z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, ter kakršno koli spremembo takšnih skupnih in posebnih ciljev;

(2) „skupni strateški okvir“ pomeni dokument, ki splošne in posebne cilje iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast oblikuje v ključne ukrepe za sklade SSO in za vsak tematski cilj določa ključne ukrepe, ki jih podpira posamezni sklad SSO, ter določa mehanizme, ki zagotavljajo skladnost in doslednost načrtovanja programov skladov SSO z gospodarskimi in zaposlitvenimi politikami držav članic in Unije;

(3) „pravila za posamezne sklade“, pomenijo določbe iz tretjega dela te uredbe ali oblikovane na podlagi tretjega dela te uredbe ali iz posebne ali splošne uredbe, ki ureja enega ali več skladov SSO iz tretjega pododstavka člena 1;

(4) „programiranje“ pomeni večstopenjski postopek organiziranja, odločanja in dodeljevanja finančnih sredstev za večletno izvajanje skupnega ukrepa Unije in držav članic za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

(5) „program“ pomeni „operativni program“ iz tretjega dela te uredbe in Uredbe o ESPR ter „program za razvoj podeželja“ iz Uredbe o EKSRP;

(6) „prednostna naloga“ pomeni „prednostno os“ iz tretjega dela te uredbe in „prednostni cilj Unije“ iz Uredbe o ESPR in Uredbe o EKSRP;

(7) „dejavnost“ pomeni projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, ki jih izbere organ upravljanja zadevnega programa ali se izberejo pod njegovo pristojnostjo, ter prispeva k ciljem prednostne naloge ali prednostnih nalog, na katere se nanaša; v okviru finančnih instrumentov dejavnost sestavljajo finančni prispevki programa k finančnim instrumentom in nadaljnja finančna podpora teh finančnih instrumentov;

(8) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti; v okviru državne pomoči izraz „upravičenec“ pomeni organ, ki prejme pomoč; v okviru finančnih instrumentov izraz „upravičenec“ pomeni organ, ki izvaja finančni instrument;

(9) „končni prejemnik“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki prejme finančno podporo iz finančnega instrumenta;

(10) „državna pomoč“ pomeni pomoč iz člena 107(1) Pogodbe in se za namene te uredbe šteje, da vključuje tudi pomoč de minimis v smislu Uredbe (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis[23], Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje[24] in Uredbe Komisije (ES) št. 875/2007 z dne 24. julija 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/2004[25];

(11) „končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali popolnoma izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bil izplačan ustrezen javni prispevek;

(12) „javna podpora“ pomeni kakršno koli finančno podporo za financiranje dejavnosti iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, proračuna Unije za sklade SSO, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj organov ali oseb javnega prava;

(13) „oseba javnega prava“ pomeni kateri koli organ, ki ga ureja javno pravo v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta[26] in katero koli evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ustanovljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[27], ne glede na to, ali se v skladu z ustreznimi nacionalnimi izvedbenimi določbami EZTS šteje za osebo javnega prava ali osebo zasebnega prava;

(14) „dokument“ pomeni dokument na papirju ali elektronskem mediju, na katerem so informacije, pomembne v okviru te uredbe;

(15) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v odnosu do upravičencev, ki izvajajo dejavnosti;

(16) „lokalna razvojna strategija“ pomeni usklajene dejavnosti za doseganje lokalnih ciljev in potreb, kar prispeva k doseganju ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki se izvajajo v partnerskem sodelovanju na ustrezni ravni;

(17) „postopno zaključevanje“ pomeni zaključevanje dejavnosti zaradi letne potrditve obračuna in pred splošnim zaključkom programa;

(18) „pogodba o partnerstvu“ pomeni dokument, ki ga pripravi država članica skupaj s partnerji v skladu z načelom upravljanja na več ravneh, v katerem so opredeljene strategija države članice, prednostne naloge in ureditve za uspešno in učinkovito uporabo skladov SSO pri izvajanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki ga potrdi Komisija na podlagi ocene in pogovora z državo članico;

(19) „kategorija regij“ pomeni razvrstitev regij med „manj razvite regije“, „regije v prehodu“ ali „bolj razvite regije “ v skladu s členom 82(2);

(20) „zahtevek za plačilo“ pomeni vlogo za plačilo ali izjavo o izdatkih, ki jih je država članica predložila Komisiji;

(21) „EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad ali katero koli podružnico Evropske investicijske banke;

(22) „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES ali njegovih poznejših sprememb;

(23) „obračunsko leto“ pomeni za namene tretjega dela obdobje od 1. julija do 30. junija, razen za prvo obračunsko leto, ki se začne z dnem začetka upravičenosti do izdatkov in konča s 30. junijem 2015. Finančno obračunsko leto je obdobje od 1. julija 2022 do 1. junija 2023;

(24) „finančno leto“ pomeni za namene tretjega dela obdobje od 1. januarja do 31. decembra.

DRUGI DEL SKUPNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA SKLADE SSO

NASLOV I Načela podpore Unije za sklade SSO

Člen 3 Področje uporabe

Pravila iz tega dela se uporabljajo brez poseganja v določbe iz tretjega dela.

Člen 4 Splošna načela

1.           Skladi SSO v okviru večletnih programov zagotavljajo podporo, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju integriranih smernic in priporočil za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

2.           Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora iz skladov SSO v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter dopolnjuje druge instrumente Unije.

3.           Podpora iz skladov SSO se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic.

4            Države članice in organi, ki jih imenujejo v ta namen, so odgovorni za izvajanje programov in opravljanje svojih nalog iz te uredbe in pravil za posamezne sklade na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom države članice ter ob upoštevanju te uredbe in pravil za posamezne sklade.

5.           Ureditve za izvajanje in uporabo skladov SSO, zlasti finančnih in upravnih sredstev, potrebnih za izvajanje skladov SSO, v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, so sorazmerne z dodeljeno podporo ob upoštevanju načela sorazmernosti.

6.           Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotavljajo uskladitev skladov SSO ter njihovo uskladitev z drugimi politikami in instrumenti Unije, vključno z instrumenti v okviru zunanjega delovanja Unije.

7.           Del proračuna Unije, dodeljen skladom SSO, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 53(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)[28], z izjemo zneska iz KS, prenesenega v instrument za povezovanje Evrope iz člena 84(4), inovativnih ukrepov na pobudo Komisije v skladu s členom 9 Uredbe o ESRR in tehnične pomoči na pobudo Komisije.

8.           Komisija in države članice uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 73 finančne uredbe.

9.           Komisija in države članice zagotovijo uspešnost skladov SSO, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.

10.         Komisija in države članice opravljajo svoje ustrezne naloge v zvezi s skladi SSO s ciljem zmanjšati upravno breme upravičencev.

Člen 5 Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

1.           Država članica za pogodbo o partnerstvu oziroma vsak program organizira partnerstvo s:

(a) pristojnimi regionalnimi, lokalnimi, mestnimi in drugimi javnimi organi;

(b) ekonomskimi in socialnimi partnerji; ter

(c) organi, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z okoljskimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ter organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji.

2.           Države članice v skladu s pristopom upravljanja na več ravneh vključijo partnerje v pripravo pogodb o partnerstvu in poročil o napredku ter pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programov. Partnerji sodelujejo v odborih za spremljanje programov.

3.           Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 140 glede Evropskega kodeksa dobre prakse, ki določa cilje in merila za podporo izvajanju partnerstva in lažjo izmenjavo informacij, izkušenj, rezultatov in dobrih praks med državami članicami.

4.           Komisija se z organizacijami, ki zastopajo partnerje na ravni Unije, najmanj enkrat letno in za vsak sklad SSO posvetuje o izvajanju podpore iz skladov SSO.

Člen 6 Skladnost s pravom Unije in nacionalnim pravom

Dejavnosti, ki se financirajo iz skladov SSO, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

Člen 7 Spodbujanje enakosti moških in žensk ter boj proti diskriminaciji

Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem programov spodbujata enakost moških in žensk ter vključevanje vidika enakosti spolov.

Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo in izvajanjem skladov.

Člen 8 Trajnostni razvoj

Cilji skladov SSO se uresničujejo v okviru trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Unije o varovanju in izboljšanju okolja iz členov 11 in 19 Pogodbe, ob upoštevanju načela, da onesnaževalec plača.

Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem pogodb o partnerstvu in programov spodbujajo zahteve za varovanje okolja, učinkovita raba virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, pripravljenost na nesreče ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki jo je sprejela Komisija. Komisija sprejme to metodologijo z izvedbenim aktom. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3).

NASLOV II STRATEŠKI PRISTOP

POGLAVJE I Tematski cilji za sklade SSO in skupni strateški okvir

Člen 9 Tematski cilji

Vsak sklad SSO za prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast v skladu s svojo misijo podpira naslednje tematske cilje:

(1) krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;

(2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti;

(3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR);

(4) podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih;

(5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj;

(6) varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov;

(7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;

(8) spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile;

(9) spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini;

(10) vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje;

(11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

Tematski cilji se oblikujejo v prednostne naloge, značilne za vsak sklad SSO, in opredelijo v pravilih za posamezne sklade.

Člen 10 Skupni strateški okvir

Za spodbujanje usklajenega, uravnovešenega in trajnostnega razvoja Unije skupni strateški okvir prenaša splošne in posebne cilje iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast v ključne ukrepe za sklade SSO.

Člen 11 Vsebina

V skupnem strateškem okviru so določeni:

(a) za vsak tematski cilj ključni ukrepi, ki jih podpira vsak sklad SSO;

(b) ključni teritorialni izzivi za mesta, podeželje, obalna in ribiška območja ter območja s posebnimi teritorialnimi značilnostmi iz členov 174 in 349 Pogodbe, ki jih podpirajo skladi SSO;

(c) horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

(d) prednostna področja za dejavnosti sodelovanja za vsak sklad SSO, pri čemer se po potrebi upoštevajo strategije za makro regije in morske bazene;

(e) mehanizmi za uskladitev skladov SSO ter njihovo uskladitev z drugimi ustreznimi politikami in instrumenti Unije, vključno z zunanjimi instrumenti za sodelovanje;

(f) mehanizmi za zagotavljanje skladnosti in doslednosti programiranja skladov SSO s priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Člen 12 Sprejetje in pregled

Komisija se pooblasti, da v treh mesecih od sprejetja te uredbe sprejme delegirani akt v skladu s členom 142 skupnega strateškega okvira.

Komisija pri večjih spremembah strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast pregleda in po potrebi z delegiranim aktom v skladu s členom 142 sprejme spremenjeni skupni strateški okvir.

Države članice po potrebi v šestih mesecih po sprejetju spremenjenega skupnega strateškega okvira predlagajo spremembe svojih pogodb o partnerstvu in programov za zagotovitev skladnosti s spremenjenim skupnim strateškim okvirom.

POGLAVJE II Pogodba o partnerstvu

Člen 13 Priprava pogodbe o partnerstvu

1. Vsaka država članica pripravi pogodbo o partnerstvu za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2. Država članica pripravi pogodbo o partnerstvu skupaj s partnerji iz člena 5. Pogodba o partnerstvu se pripravo v sodelovanju s Komisijo.

3. Pogodba o partnerstvu zajema vso podporo iz skladov SSO v zadevni državi članici.

4. Vsaka država članica predloži Komisiji svojo pogodbo o partnerstvu v treh mesecih po sprejetju skupnega strateškega okvira.

Člen 14 Vsebina pogodbe o partnerstvu

              V pogodbi o partnerstvu so določeni:

(a) ureditve, ki zagotavljajo uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim:

(i)      analiza razlik in razvojnih potreb ob upoštevanju tematskih ciljev in ključnih ukrepov iz skupnega strateškega okvira ter ciljev iz priporočil za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe;

(ii)      povzetek analize predhodnih ocen programov, ki upravičujejo izbiro tematskih ciljev in okvirni zneski dodeljene podpore iz skladov SSO;

(iii)     za vsak tematski cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad SSO;

(iv)     okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad SSO in skupni okvirni znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb;

(v)     glavna prednostna področja za sodelovanje, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, strategij za makroregije in morske bazene;

(vi)     horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

(vii)    seznam programov iz ESRR in ESS ter Kohezijskega sklada, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, ter programov iz EKSRP in ESPR, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za vsak sklad SSO in vsako leto;

(b) celostni pristop k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo skladi SSO, z opredelitvijo:

(i)      mehanizmov na nacionalni in regionalni ravni, ki zagotavljajo uskladitev skladov SSO z drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB;

(ii)      ureditev za zagotovitev celovitega pristopa k uporabi skladov SSO za teritorialni razvoj mest, podeželja, obalnih in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti ob izvajanju členov 28, 29 in 99, ki se jim priloži, če je ustrezno, seznam mest za sodelovanje v platformi za razvoj mest iz člena 7 Uredbe o ESRR;

(c) celovit pristop za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, vključno z okvirnim zneskom dodeljene podpore iz ustreznih skladov SSO, če je ustrezno;

(d) ureditve, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje, med drugim:

(i)      konsolidirana preglednica z mejniki in cilji, določenimi v programih za okvir uspešnost iz člena 19(1), skupaj z metodologijo in mehanizmom za zagotovitev skladnosti med programi in skladi SSO;

(ii)      povzetek ocene izpolnjevanja predhodnih pogojenosti in ukrepov, ki se sprejmejo na nacionalni in regionalni ravni ter časovni okvir za njihovo izvedbo, če predhodne pogojenosti niso izpolnjene;

(iii)     informacije, ki se zahtevajo za predhodno preverjanje skladnosti s pravili o dodatnosti, ki so opredeljeni v tretjem delu te uredbe;

(iv)     ukrepi, sprejeti za vključitev partnerjev, in njihova vloga pri pripravi pogodbe o partnerstvu ter poročilo o napredku iz člena 46 te uredbe;

(e) ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja skladov SSO, med drugim:

(i)      ocena, ali obstaja potreba po krepitvi upravnih zmogljivosti organov in po potrebi upravičencev, ter ukrepi, ki se sprejmejo za to;

(ii)      povzetek načrtovanih ukrepov in ustreznih ciljev programov za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev;

(iii)     ocena obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, načrtovani ukrepi za zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor programov, lahko izmenjajo izključno z elektronsko izmenjavo podatkov.

Člen 15 Sprejetje in sprememba pogodbe o partnerstvu

1.           Komisija oceni skladnost pogodbe o partnerstvu s to uredbo, skupnim strateškim okvirom, priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) ter priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju predhodnih ocen programov in v treh mesecih po predložitvi pogodbe o partnerstvu pošlje svoje pripombe. Država članica zagotovi vse potrebne dodatne informacije in, če je ustrezno, spremeni pogodbo o partnerstvu.

2.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi pogodbe o partnerstvu najpozneje šest mesecev potem, ko jo je država članica predložila, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Pogodba o partnerstvu ne začne veljati pred 1. januarjem 2014.

3.           Kadar država članica predlaga spremembo pogodbe o partnerstvu, Komisija opravi oceno v skladu z odstavkom 1 in, če je ustrezno, z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi spremembe.

POGLAVJE III Tematska osredotočenost, predhodne pogojenosti in pregled uspešnosti

Člen 16 Tematska osredotočenost

Države članice v skladu s pravili za posamezne sklade in ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih potreb namenijo podporo predvsem ukrepom, ki zagotavljajo največjo dodano vrednost v povezavi s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in tako obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Člen 17 Predhodne pogojenosti

1. Predhodne pogojenosti se za vsak sklad SSO opredelijo v pravilih za posamezni sklad.

2. Države članice ocenijo, ali so izpolnjene veljavne predhodne pogojenosti.

3. Če ob predložitvi pogodbe o partnerstvu predhodne pogojenosti niso izpolnjene, države članice v pogodbi o partnerstvu navedejo povzetek ukrepov, ki jih bodo sprejele na nacionalni ali regionalni ravni, in časovni načrt njihovega izvajanja za zagotovitev njihove izpolnitve najpozneje dve leti po sprejetju pogodbe o partnerstvu ali do 31. decembra 2016, pri čemer se upošteva zgodnejši rok.

4. Države članice v ustreznih programih določijo podrobne ukrepe za izpolnitev predhodnih pogojenosti, vključno s časovnim načrtom njihovega izvajanja.

5. Komisija oceni predložene informacije o izpolnjevanju predhodnih pogojenosti v okviru svoje ocene pogodbe o partnerstvu in programov. Ob sprejetju programa se lahko odloči, da začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil za program do zadovoljive izvedbe ukrepov za izpolnitev predhodnih pogojenosti. Če se ukrepi za izpolnitev predhodnih pogojenosti ne izvedejo do roka iz programa, Komisija lahko začasno ustavi plačila.

6. Odstavki 1 in 5 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje.

Člen 18 Rezerva za uspešnost

5 % virov, dodeljenih vsakemu skladu SSO in državi članici, z izjemo virov, dodeljenih cilju evropsko teritorialno sodelovanje in naslovu V Uredbe o ESPR, se nameni za rezervo za uspešnost, ki se dodeli v skladu s členom 20.

Člen 19 Pregled uspešnosti

1.           Komisija v sodelovanju z državami članicami opravi pregled uspešnosti programov v vsaki državi članici leta 2017 in leta 2019 ob upoštevanju okvira uspešnosti iz pogodbe o partnerstvu in programov. Metoda za določitev okvira uspešnosti je določena v Prilogi I.

2.           S tem pregledom se na podlagi informacij in ocen iz poročil o napredku, ki jih države članice predložijo v letih 2017 in 2019, preveri, ali so bili doseženi mejniki programov na ravni prednostnih nalog.

Člen 20 Dodelitev rezerve za uspešnost

1.           Če se med pregledom uspešnosti, opravljenim leta 2017, ugotovi, da prednostna naloga v okviru programa ni dosegla svojih mejnikov, določenih za leto 2016, Komisija za zadevno državo članico pripravi priporočila.

2.           Na podlagi pregleda v letu 2019 Komisija z izvedbenim aktom določi za vsak sklad SSO in državo članico programe in prednostne naloge, ki so dosegli svoje mejnike. Država članica predlaga dodelitev rezerve za uspešnost za programe in prednostne naloge iz navedenega sklepa Komisije. Komisija odobri spremembe zadevnih programov v skladu s členom 26. Kadar država članica ne predloži informacij v skladu s členom 46(2) in (3), se rezerva za uspešnost zadevnih programov ali prednostnih nalog ne dodeli.

3.           Kadar se s pregledom uspešnosti zagotovijo dokazi, da prednostna naloga ni dosegla mejnikov iz okvira uspešnosti, lahko Komisija začasno ustavi celotno vmesno plačilo ali del vmesnega plačila za prednostno nalogo programa v skladu s postopkom iz pravil za posamezne sklade.

4.           Kadar Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju programa ugotovi resno nedoseganje ciljev iz okvira uspešnosti, lahko uporabi finančne popravke za zadevne prednostne naloge v skladu s pravili za posamezne sklade. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o določitvi meril in metodologije za uvedbo stopnje finančnega popravka, ki se uporabi. .

5.           Odstavek 2 se ne uporablja za programe iz cilja evropsko teritorialno sodelovanje in za poglavje V Uredbe o ESPR.

POGLAVJE IV Makroekonomske pogojenosti

Člen 21 Pogojenost v zvezi s usklajenostjo ekonomskih politik držav članic

1.           Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda in predlaga spremembe svoje pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov, kadar je to potrebno za:

(a) podporo izvajanju priporočil Sveta, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 121(2) in/ali členom 148(4) Pogodbe, ali podporo izvajanju ukrepov, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 136(1) Pogodbe;

(b) podporo izvajanju priporočila Sveta, naslovljenega na zadevno državo članico in sprejetega v skladu s členom 126(7) Pogodbe;

(c) podporo izvajanju priporočila Sveta, naslovljenega na zadevno državo članico in sprejetega v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. .../2011 [o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij], če se oceni, da so te spremembe potrebne za lažjo odpravo makroekonomskih neravnotežij; ali

(d) čim večji učinek razpoložljivih skladov SSO na rast in konkurenčnost v skladu z odstavkom 4, če država članica izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(i)      finančna pomoč Unije ji je bila na voljo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010;

(ii)      srednjeročna finančna pomoč ji je bila na voljo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002[29];

(iii)     finančna pomoč v obliki posojila v okviru evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) ji je bila na voljo v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

2.           Država članica v enem mesecu predloži predlog za spremembo pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov. Komisija po potrebi da pripombe v enem mesecu od predložitve sprememb, pri čemer mora država članica v tem primeru ponovno predložiti svoj predlog v enem mesecu.

3.           Če Komisija ni dala pripomb ali kadar so bile njene pripombe zadovoljivo upoštevane, čim prej sprejme sklep o odobritvi sprememb pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov.

4.           Kadar je državi članici z odstopanjem od odstavka 1 finančna pomoč na voljo v skladu s členom 1(d) in je povezana s spremembo programa, lahko Komisija brez kakršnega koli predloga države članice spremeni pogodbo o partnerstvu in programe za čim večji učinek razpoložljivih skladov SSO na rast in konkurenčnost. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov se Komisija vključi v njihovo izvajanje, kot je opredeljeno v spremenjenem programu ali memorandumu o soglasju z zadevno državo članico.

5.           Kadar se država članica ne odzove na zahtevo Komisije iz odstavka 1 ali ne odgovori zadovoljivo na pripombe Komisije iz odstavka 2 v enem mesecu, lahko Komisija v treh mesecih po predložitvi svojih pripomb z izvedbenimi akti sprejme odločitev o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil zadevnih programov.

6.           Komisija z izvedbenimi akti začasno ustavi del ali vsa plačila in obveznosti za zadevne programe, če:

(a) Svet sklene, da država članica ne izpolnjuje posebnih ukrepov, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1) Pogodbe;

(b) Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) Pogodbe sklene, da zadevna država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja;

(c) Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. […]/2011 [o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij] sklene, da država članica dvakrat ni predložila ustreznega popravnega akcijskega načrta v skladu s členom 10(4) navedene uredbe;

(d) Komisija sklene, da zadevna država članica ni sprejela ukrepov za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne odobri izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici; ali

(e) upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost sklene, da pogojenost za finančno pomoč ESM v obliki posojila ESM zadevni državi članici ni izpolnjena, in posledično sklene, da se ji odobrena podpora za stabilnost ne izplača.

7.           Komisija pri odločitvi o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil ali obveznosti v skladu s členom 5 oziroma 6 zagotovi, da je začasna ustavitev sorazmerna in učinkovita, ter pri upošteva gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici in enako obravnava vse države članice, zlasti glede vpliva začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice.

8.           Komisija nemudoma odpravi začasno ustavitev plačil in obveznosti, ki jih je odobrila, kadar država članica na zahtevo Komisije predlaga spremembe pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov, kadar je ustrezno:

(a) Svet sklene, da država članica izpolnjuje posebne ukrepe, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1) Pogodbe;

(b) je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1467/97 ali Svet v skladu s členom 126(12) Pogodbe sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;

(c) Svet potrdi popravni akcijski načrt, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) No […] [Uredba o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem], ali je postopek v zvezi čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet zaključil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 11 navedene uredbe;

(d) Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ukrepe za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da odobri izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici; ali

(e) upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost sklene, da je pogojenost za finančno pomoč v obliki posojila ESM zadevni državi članici izpolnjena, in posledično sklene, da izplača podporo za stabilnost, ki ji je bila odobrena.

Hkrati Svet na predlog Komisije sklene, da se v proračun ponovno vključijo začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. […] o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

Člen 22 Zvišanje plačil za države članice z začasnimi proračunskimi težavami

1.           Vmesna plačila in plačila končne razlike se lahko na zahtevo države članice zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo financiranja, ki se uporablja za vsako prednostno nalogo iz ESRR, ESS in KS ali vsak ukrep iz skladov EKSRP in ESPR. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila v obračunskem obdobju, v katerem je država članica predložila svoj zahtevek in naslednjih obračunskih obdobjih, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:

(a) če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010[30];

(b) če zadevna država članica ni sprejela eura, prejme srednjeročno makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 332/2002[31];

(c) finančna pomoč ji je na voljo v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, podpisano 11. julija 2011.

Prvi pododstavek se ne uporablja za programe iz Uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

2.           Ne glede na odstavek 1 podpora Unije v obliki vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne podpore in najvišjega zneska pomoči iz skladov SSO za vsako prednostno nalogo iz ESRR, ESS in KS ali za vsak ukrep iz EKSRP in ESPR, kakor je določeno v sklepu Komisije o potrditvi programa.

NASLOV III PROGRAMIRANJE

POGLAVJE I Splošne določbe o skladih SSO

Člen 23 Priprava programov

1.           Skladi SSO se izvajajo prek programov v skladu s pogodbo o partnerstvu. Vsak program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.           Programe pripravijo države članice ali kateri koli organ, ki ga imenujejo države članice, v sodelovanju s partnerji.

3.           Države članice predložijo programe hkrati s pogodbo o partnerstvu, razen programov o evropskem teritorialnem sodelovanju, ki se predložijo v šestih mesecih po odobritvi skupnega strateškega okvira. Vse programe spremlja predhodna ocena iz člena 48.

Člen 24 Vsebina programov

1.           Vsak program določi strategijo za prispevek programa k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki je skladna s skupnim strateškim okvirom in pogodbo o partnerstvu. Vsak program vključuje ureditve za zagotovitev uspešnega, učinkovitega in usklajenega izvajanja skladov SSO ter ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.

2.           Vsak program opredeli prednostne naloge glede posebnih ciljev, odobrenih sredstev podpore iz skladov SSO ter ustreznega nacionalnega sofinanciranja.

3.           Pri vsaki prednostni nalogi se določijo kazalniki za oceno napredka pri doseganju ciljev med izvajanjem programa, ki so podlaga za spremljanje, oceno in pregled uspešnosti. Ti kazalniki vključujejo:

(a) finančne kazalnike za dodeljene izdatke;

(b) kazalnike učinka za podprte dejavnosti;

(c) kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na prednostne naloge.

Za vsak sklad se v pravilih za posamezni sklad določijo skupni kazalniki in po potrebi kazalniki za posamezen program.

4.           Vsak program, razen tistih, ki so namenjeni izključno tehnični pomoči, vključuje opis ukrepov, ki upoštevajo načela iz členov 7 in 8.

5.           V vsakem programu, razen pri tistih, pri katerih je potrebna tehnična pomoč v okviru posebnega programa, se določi okvirni znesek podpore, ki se uporablja za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami.

6.           Države članice pripravijo programe v skladu s pravili za posamezne sklade.

Člen 25

Postopek za sprejetje programa

1.           Komisija ob upoštevanju predhodne ocene oceni skladnost programov s to uredbo, pravili za posamezne sklade, skupnim strateškim okvirom, pogodbo o partnerstvu, priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ter njihov učinkovit prispevek k tematskim ciljem in prednostnim nalogam Unije, specifičnim za vsak sklad SSO. Ocena obravnava zlasti ustreznost programske strategije, ustreznih splošnih ciljev, kazalnikov in posebnih ciljev ter dodelitev proračunskih virov.

2.           Komisija da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa. Država članica zagotovi Komisiji vse potrebne dodatne informacije in po potrebi spremeni predlagani program.

3.           Komisija v skladu s pravili za posamezne sklade odobri vsak program najpozneje šest mesecev po njegovi uradni predložitvi s strani države članice ali držav članic, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane, vendar ne pred 1. januarjem 2014 ali preden Komisija sprejme sklep o odobritvi pogodbe o partnerstvu.

Člen 26 Sprememba programov

1.           Zahtevki za spremembo programov, ki jih predloži država članica, se ustrezno utemeljijo in vsebujejo zlasti predvideni učinek sprememb programa na doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter posebnih ciljev iz programa, ob upoštevanju skupnega strateškega okvira in pogodbe o partnerstvu. Predložita se jim spremenjeni program in po potrebi spremenjena pogodba o partnerstvu.

Glede sprememb programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje se ustrezne pogodbe o partnerstvu ne spreminjajo.

2.           Komisija ob upoštevanju utemeljitev, ki jih predloži država članica, oceni predložene informacije v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko predloži pripombe, država članica pa Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. Komisija v skladu s pravili za posamezne sklade odobri zahtevke za spremembo programa najpozneje šest mesecev po njegovi uradni predložitvi s strani države članice, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Komisija lahko v skladu s členom 15(3) po potrebi hkrati spremeni sklep o odobritvi pogodbe o partnerstvu.

Člen 27 Sodelovanje Evropske investicijske banke

1.           EIB lahko na zahtevo držav članic sodeluje pri pripravi pogodbe o partnerstvu ter pri pripravi dejavnosti, zlasti velikih projektov, finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev.

2.           Komisija se lahko pred sprejetjem pogodbe o partnerstvu ali programov posvetuje z EIB.

3.           Komisija lahko zaprosi EIB, naj preveri tehnično kakovost ter ekonomsko in finančno izvedljivost velikih projektov ter za pomoč pri izvajanju ali razvoju finančnih instrumentov.

4.           Komisija lahko pri izvajanju določb tega člena dodeli nepovratna sredstva EIB ali z njo sklene pogodbo o izvajanju storitev, ki zajema pobude, ki se izvajajo na večletni osnovi. Proračunska sredstva Unije, odobrena za ta nepovratna sredstva ali pogodbe o storitvi, se izplačajo letno.

POGLAVJE II

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Člen 28 Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.           Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je v okviru EKSRP imenovan LEADER za lokalni razvoj:

(a) je osredotočen na posebna podregionalna območja;

(b) voden s strani skupnosti in lokalnih akcijskih skupin, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih na ravni odločanja niti javni sektor niti katera koli posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic;

(c) se izvaja prek celovitih večsektorskih lokalnih razvojnih strategij za posamezno območje;

(d) se oblikuje ob upoštevanju lokalnih potreb in možnosti ter vključuje inovativne značilnosti v lokalnem okolju, mreženje in po potrebi sodelovanje.

2.           Podpora lokalnemu razvoju iz skladov SSO je dosledna in usklajena med skladi SSO. To se med drugim zagotovi z usklajeno krepitvijo zmogljivosti ter izbiro, odobritvijo in financiranjem lokalnih razvojnih strategij in lokalnih razvojnih skupin.

3.           Če izbirni odbor za lokalne razvojne strategije, ustanovljen v skladu s členom 29(3), določi, da je za izvajanje izbrane lokalne razvojne strategije potrebna podpora iz več skladov, se lahko imenuje glavni sklad.

4.           Če se imenuje glavni sklad, se tekoči stroški, animacija in dejavnosti mreženja za lokalno razvojno strategijo financirajo samo iz glavnega sklada.

5.           Lokalni razvoj, ki ga podpirajo skladi SSO, se izvaja v okviru ene ali več prednostnih nalog programa.

Člen 29 Lokalne razvojne strategije

1.           Lokalna razvojna strategija vključuje vsaj naslednje elemente:

(a) opredelitev območja in prebivalstva, zajetega v strategijo;

(b) analizo razvojnih potreb in možnosti območja, vključno z analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti;

(c) opis strategije in njenih ciljev, opis celovitega in inovativnega značaja strategije in hierarhijo ciljev, vključno z jasnimi in merljivimi cilji za učinke ali rezultate. Strategija je skladna z ustreznimi programi vseh vključenih skladov SSO;

(d) opis postopka vključitve skupnosti v razvoj strategije;

(e) akcijski načrt z opisom prenosa ciljev v ukrepe;

(f) opis ureditev za upravljanje in spremljanje strategije z navedbo zmogljivosti lokalne akcijske skupine za izvajanje strategije ter opis posebnih ureditev za ocenjevanje;

(g) finančni načrt strategije, vključno s predvideno dodelitvijo vsakega sklada SSO.

2.           Države članice opredelijo merila za izbiro lokalnih razvojnih strategij. V pravilih za posamezne sklade se lahko določijo merila za izbiro.

3.           Lokalne razvojne strategije izbere odbor, ustanovljen za ta namen, z ustreznimi organi za upravljanje programov.

4.           Vse lokalne razvojne strategije se izberejo in odobrijo najpozneje do 31. decembra 2015.

5.           V sklepu organa za upravljanje o odobritvi lokalne razvojne strategije se opredelijo dodelitve vsakega sklada SSO. Opredelijo se tudi vloge organov, odgovornih za izvajanje ustreznih programov za vse naloge v zvezi s strategijo.

6.           Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi območja in prebivalstva, ki sta zajeta v strategiji iz odstavka 1(a).

Člen 30 Lokalne akcijske skupine

1.           Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo lokalne razvojne strategije.

Države članice opredelijo zadevne vloge lokalne akcijske skupine in organov, pristojnih za izvajanje ustreznih programov, za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo.

2.           Organ upravljanja zagotovi, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.

3.           Naloge lokalnih akcijskih skupin so med drugim:

(a) krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje dejavnosti;

(b) oblikovanje nediskriminacijskih in preglednih izbirnega postopka in meril za izbiro dejavnosti, ki preprečujejo navzkrižje interesov, za zagotovitev, da pri odločitvi o izbiri najmanj 50 % glasov prispevajo partnerji iz nejavnega sektorja ter za zagotovitev možnosti za pritožbo proti odločitvam o izbiri in izbiro po pisnem postopku;

(c) zagotovitev skladnosti z lokalno razvojno strategijo pri izbiri dejavnosti z njihovo prednostno razvrstitvijo glede na njihov prispevek k doseganju ciljev strategij;

(d) priprava in objava pozivov za zbiranje predlogov ali postopka za nenehno predlaganje projektov, vključno z opredelitvijo meril za izbiro;

(e) sprejemanje vlog za podporo in njihovo ocenjevanje;

(f) izbira dejavnosti in določitev zneska podpore ali, če je ustrezno, predložitev predlogov organu, pristojnemu za končno preveritev upravičenosti pred odobritvijo;

(g) spremljanje izvajanja lokalne razvojne strategije in dejavnosti, ki prejemajo podporo, ter izvajanje posebnih vrednotenj, povezanih z lokalno razvojno strategijo.

Člen 31 Podpora iz skladov SSO za lokalni razvoj

Podpora za lokalni razvoj vključuje:

(a) stroške pripravljalne podpore;

(b) izvajanje dejavnosti v okviru lokalne razvojne strategije;

(c) pripravo in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine;

(d) tekoče stroške in vodenje lokalne razvojne strategije v višini največ 25 % skupnih javnih izdatkov, nastalih pri lokalni razvojni strategiji.

NASLOV IV

FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 32 Finančni instrumenti

1.           Skladi SSO se lahko uporabljajo za podporo finančnim instrumentom pri programu, tudi kadar je ta organizirana prek skladov skladov, za prispevek k doseganju posebnih ciljev iz prednostne naloge na podlagi predhodne ocene, s katero so bili ugotovljeni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere ter potrebe po naložbah.

Finančne instrumente je mogoče kombinirati z nepovratnimi sredstvi, subvencioniranimi obrestnimi merami in subvencioniranimi provizijami za jamstvo. V tem primeru je treba voditi ločeno evidenco za vsako obliko financiranja.

V skladu s členom 142 se Komisija pooblasti za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo podrobna pravila za predhodno oceno finančnih instrumentov, kombinacijo podpore, zagotovljene končnim upravičencem z nepovratnimi sredstvi, subvencioniranimi obrestnimi merami, subvencioniranimi provizijami za jamstvo in finančnimi instrumenti, dodatna posebna pravila za upravičenost izdatkov in pravila za določitev vrste dejavnosti, ki se ne podpirajo s finančnimi instrumenti.

2.           Končni upravičenci, ki prejmejo podporo iz finančnih instrumentov, lahko prejmejo tudi nepovratna sredstva ali drugo pomoč iz programa ali drugega instrumenta, ki ga podpira proračun Unije. V tem primeru je treba voditi ločeno evidenco za vsak vir financiranja.

3.           Prispevki v naravi niso upravičeni izdatki pri finančnih instrumentih, razen prispevkov zemljišč ali nepremičnin glede naložb s ciljem podpreti razvoj ali obnovo mest, kadar je zemljišče ali nepremičnina del naložbe. Takšni prispevki zemljišč ali nepremičnin so upravičeni, če so izpolnjeni pogoji iz člena 59.

Člen 33 Izvajanje finančnih instrumentov

1.           Pri izvajanju člena 32 lahko organi upravljanja finančno prispevajo k naslednjim finančnim instrumentom:

(a) finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije, ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija;

(b) finančnim instrumentom, vzpostavljenim na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, ki jih upravlja organ upravljanja ali je njihovo upravljanje v pristojnosti tega organa.

2.           Naslov VIII finančne uredbe se uporablja za finančne instrumente iz odstavka 1(a). Prispevki iz skladov SSO finančnim instrumentom iz odstavka 1(a) se razporedijo v ločene račune in se v skladu s cilji zadevnih skladov SSO uporabijo za podporo ukrepom in končnim prejemnikom v skladu s programi, iz katerih takšni prispevki izvirajo.

3.           Za finančne instrumente iz odstavka 1(b) lahko organ upravljanja zagotovi finančni prispevek naslednjim finančnim instrumentom:

(a) finančnim instrumentom, ki so v skladu s standardnimi pogoji, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3);

(b) že obstoječim ali novim finančnim instrumentom, ki so oblikovani posebej za predvideni namen in upoštevajo veljavna pravila Unije in nacionalna pravila.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 142 za določitev posebnih pravil za nekatere vrste finančnih instrumentov iz točke (b) ter izdelke, ki se lahko zagotovijo s temi instrumenti.

4.           Pri podpori finančnih instrumentov iz odstavka 1(b) organ upravljanja lahko:

(a) vlaga v kapital obstoječih ali novih pravnih oseb, tudi tistih, ki so financirane iz drugih skladov SSO, namenjenih za izvajanje finančnih instrumentov v skladu s cilji zadevnih skladov SSO, ki bodo prevzele naloge izvajanja; podpora takšnim naložbam se omeji na količine, potrebne za izvajanje novih finančnih instrumentov v skladu s cilji te uredbe; ali

(b) zaupa naloge izvajanja:

(i)      Evropski investicijski banki;

(ii)      mednarodnim finančnim institucijam, v katerih je kakšna država članica udeležena, ali finančnim institucijam, ustanovljenim v državi članici za uresničevanje javnega interesa pod nadzorom javnega organa, izbranim v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili;

(iii)     osebi javnega ali zasebnega prava, izbrani v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili;

(c) neposredno opravlja naloge izvajanja, ki so pri finančnih instrumentih izključno posojila ali jamstva.

Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev pravil za sporazume o financiranju, vlogo in pristojnost subjektov, katerim so naloge izvajanja zaupane, ter stroške in provizije za upravljanje.

5.           Kadar subjekti iz odstavka 4(b)(i) in (ii) izvajajo finančne instrumente s skladi skladov, lahko del izvajanja zaupajo finančnim posrednikom, če ti subjekti v okviru svoje odgovornosti zagotovijo, da finančni posredniki izpolnjujejo merila iz člena 57 in člena 131(1), člena 131(1a) ter člena 131(3) finančne uredbe. Finančni posredniki se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminacijskih postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov.

6.           Subjekti iz odstavka 4(b), ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, odprejo fiduciarne račune v svojem imenu in v imenu organa upravljanja. Sredstva na teh fiduciarnih računih se upravljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ob upoštevanju ustreznih pravil varnega in skrbnega poslovanja so ustrezno likvidna.

7.           Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev podrobnih pravil v zvezi s posebnimi zahtevami za prenos in upravljanje sredstev s strani subjektov, ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, ter preračun sredstev med eurom in nacionalnimi valutami.

Člen 34 Izvajanje nekaterih finančnih instrumentov

1.           Organi, akreditirani v skladu s členom 64, ne opravljajo preverjanja na kraju samem pri dejavnostih, ki vključujejo finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi člena 33(1)(a). Od organov, ki jim je zaupano izvajanje teh finančnih instrumentov, prejemajo redna poročila o nadzoru.

2.           Organi, pristojni za revizijo programov, ne izvajajo revizije dejavnosti, ki vključujejo finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi člena 33(1)(a), in sistemov za upravljanje in nadzor, ki se nanašajo na te instrumente. Od revizorjev, imenovanih v sporazumih o vzpostavitvi teh finančnih instrumentov, prejemajo redna poročila o nadzoru.

3.           Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za ureditev upravljanja in nadzora finančnih instrumentov, ki se izvajajo na podlagi člena 33(1)(a) in člena 33(4)(b)(i), (ii) in (iii).

Člen 35 Zahtevki za plačilo, vključno z izdatki za finančne instrumente

1.           Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(a) zahtevek za plačilo vključuje in ločeno razkriva skupni znesek podpore, plačane finančnemu instrumentu.

2.           Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(a) in (b), skupni upravičeni izdatki iz zahtevka za plačilo vključujejo in ločeno razkrivajo skupni znesek podpore, ki je bila plačana ali bo predvidoma plačana finančnemu instrumentu za naložbe v končne prejemnike, ki se izvedejo v vnaprej določenem obdobju največ dveh let, vključno s stroški ali provizijami za upravljanje.

3.           Znesek, določen v skladu z odstavkom 2, se prilagodi v naslednjih zahtevkih za plačilo, da se upošteva razlika med zneskom podpore, predhodno izplačane za zadevni finančni instrument, in zneski, dejansko vloženimi v končne prejemnike, ki se jim prištejejo plačani stroški in provizije za upravljanje. Ti zneski se ločeno razkrijejo v zahtevku za plačilo.

4.           Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(c), zahtevek za plačilo zajema skupni znesek plačil organa upravljanja za naložbe v končne prejemnike. Ti zneski se ločeno razkrijejo v zahtevku za plačilo.

5.           Komisija se s pomočjo delegiranih aktov v skladu s členom 142 pooblasti za sprejetje posebnih pravil za plačila in ustavitev plačil finančnim instrumentom ter možne posledice v zvezi zahtevki za plačila.

Člen 36 Upravičeni izdatki ob zaključku

1.           Ob zaključku programa so upravičeni izdatki finančnega instrumenta skupni znesek, ki ga finančni instrument dejansko plačal ali v primeru jamstvenih skladov odobril v obdobju upravičenosti iz člena 55(2), kar ustreza:

(a) plačilom končnim prejemnikom;

(b) virom, odobrenim za pogodbe o jamstvu, neporavnanim ali zapadlim, za plačilo mogočih pozivov za izpolnitev jamstva za izgube, izračunane v skladu s preudarno predhodno oceno tveganj, ki vključujejo mnogokratnik osnovnih novih posojil ali druge instrumente, povezane s tveganjem, za nove naložbe v končne prejemnike;

(c) kapitaliziranim subvencioniranim obrestnim meram ali subvencioniranim provizijam za jamstvo, ki jih je treba plačati za največ 10 let po obdobju upravičenosti iz člena 55(2), ki se uporabljajo v povezavi s finančnimi instrumenti, plačanimi na posebej za to ustanovljen depozitni račun za dejansko izplačilo po obdobju upravičenosti iz člena 55(2), vendar za posojila ali druge instrumente, povezane s tveganjem, za naložbe v končne prejemnike v obdobju upravičenosti iz člena 55(2);

(d) povračilu nastalih stroškov upravljanja ali plačilu provizij za upravljanje finančnega instrumenta.

2.           Pri instrumentih, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokreditu se kapitalizirani stroški upravljanja ali provizije za upravljanje, ki morajo biti plačane za obdobje največ pet let po obdobju upravičenosti iz člena 55(2) za naložbe v končne prejemnike, ki so bile izvedene v navedenem obdobju upravičenosti in ne morejo biti zajete s členoma 37 in 38, lahko štejejo za upravičeni izdatek, če se vplačajo na depozitni račun, odprt posebej za navedeni namen.

3.           Upravičeni izdatki, določeni v skladu z odstavkoma 1 in 2, ne presegajo vsote:

(i)      skupnega zneska podpore iz skladov SSO, plačanega finančnemu instrumentu; in

(ii)     ustreznega nacionalnega sofinanciranja.

4.           Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o vzpostavitvi sistema kapitalizacije letnih obrokov za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo.

Člen 37 Obresti in drugi dobički iz podpore iz skladov SSO finančnim instrumentom

1.           Podpora iz skladov SSO finančnim instrumentom se vloži na obrestovane račune finančnih institucij v državah članicah ali začasno vloži po načelu dobrega finančnega poslovodenja.

2.           Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov SSO finančnim instrumentom, se uporabijo za enake namene kot prvotna podpora iz skladov SSO v istem finančnem instrumentu.

3.           Organ upravljanja zagotovi vodenje ustrezne evidence o uporabi obresti in drugih dobičkov.

Člen 38 Ponovna uporaba virov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov SSO, do zaključka programa

1.           Kapitalski viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom iz naložb ali sproščenih virov, odobrenih za pogodbe o jamstvu, in se lahko pripišejo podpori iz skladov SSO, se ponovno uporabijo za nadaljnje naložbe z istimi ali drugimi finančnimi instrumenti v skladu s cilji programov.

2.           Dobički in drugi prihodki ali donosi, tudi obresti, provizije za jamstva, dividende, kapitalski dobički ali drugi prejemki iz naložb, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov SSO finančnemu instrumentu, se uporabijo za naslednje namene, kadar je primerno, do višine potrebnih zneskov:

(a) povračilo nastalih stroškov upravljanja in plačilo provizij za upravljanje finančnega instrumenta;

(b) preferenčno plačilo vlagateljev, ki delujejo po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu in zagotovijo drugi del virov za podporo finančnemu instrumentu iz skladov SSO ali sovlagajo na ravni končnih prejemnikov;

(c) nadaljnje naložbe z istimi ali drugimi finančnimi instrumenti v skladu s cilji programov.

3.           Organ upravljanja zagotovi vodenje ustrezne evidence uporabe virov in dobičkov iz odstavkov 1 in 2.

Člen 39 Uporaba virov, ki ostanejo po zaključku programa

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kapitalski viri in dobički ter drugi dohodki ali donosi, ki se lahko pripišejo podpori finančnim instrumentom iz skladov SSO, uporabijo v skladu s cilji programa za obdobje najmanj deset let po zaključku programa.

Člen 40 Poročilo o izvajanju finančnih instrumentov

1.           Organ upravljanja pošlje Komisiji posebno poročilo o dejavnostih, ki vključujejo finančne instrumente, kot prilogo k letnemu poročilu o izvajanju.

2.           Poročilo iz odstavka 1 za vsak finančni instrument vsebuje naslednje informacije:

(a) navedbo programa in prednostne naloge, iz katerih se zagotovi podpora iz skladov SSO;

(b) opis finančnega instrumenta in ureditev za izvajanje;

(c) navedbo organov, katerim so bile zaupane naloge izvajanja;

(d) skupni znesek podpore po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih finančnemu instrumentu iz zahtevkov za plačila, predloženih Komisiji;

(e) skupni znesek podpore, ki jo je finančni instrument plačal ali odobril v pogodbah o jamstvu končnim prejemnikom po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih iz zahtevkov za plačila, predloženih Komisiji;

(f) prihodki finančnega instrumenta in vračila finančnemu instrumentu;

(g) multiplikacijski učinek naložb finančnega instrumenta ter vrednost naložb in udeležb;

(h) prispevek finančnega instrumenta k doseganju kazalnikov programa ali zadevne prednostne naloge.

3.           Komisija z delegiranim aktom po postopku pregleda iz člena 143(3) sprejme enotne pogoje spremljanja in zagotavljanja informacij o spremljanju Komisiji med drugim tudi glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(a).

NASLOV V SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE

POGLAVJE I Spremljanje

Oddelek i Spremljanje programov

Člen 41 Odbor za spremljanje

1.           Država članica v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o sklepu o odobritvi programa, v soglasju z organom upravljanja ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa.

Država članica lahko za programe, ki se sofinancirajo iz skladov SSO, ustanovi en sam odbor za spremljanje.

2.           Vsak odbor za spremljanje pripravi in sprejme svoj poslovnik.

Člen 42 Sestava odbora za spremljanje

1.           Odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki organa upravljanja in vseh posredniških organov ter predstavniki partnerjev. Vsak član odbora za spremljanje ima glasovalno pravico.

V odboru za spremljanje programa cilja evropsko teritorialno sodelovanje so tudi predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v navedenem programu.

2.           Komisija svetuje odboru za spremljanje.

3.           Če EIB prispeva k programu, lahko svetuje pri delu odbora za spremljanje.

4.           Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice ali organa upravljanja.

Člen 43 Naloge odbora za spremljanje

1.           Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke, splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe kazalnikov rezultatov in napredka pri doseganju količinsko opredeljenih ciljnih vrednosti, ter mejnike iz okvira delovanja.

2.           Odbor za spremljanje podrobno preuči vsa vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa.

3.           Opravi se posvet z odborom za spremljanje, ki izda mnenje o vseh spremembah programa, ki jih predlaga organ upravljanja.

4.           Odbor za spremljanje lahko izda priporočila organu upravljanja v zvezi z izvajanjem programa in njegovim ovrednotenjem. Spremlja ukrepe, sprejete po njegovih priporočilih.

Člen 44 Poročila o izvajanju

1.           Od leta 2016 do vključno leta 2022 države članice Komisiji predlagajo letna poročila o izvajanju programa v preteklem finančnem letu.

Države članice do 30. septembra leta 2023 predložijo končno poročilo o izvajanju programa za ESRR, ESS in Kohezijski sklad ter letno poročilo o izvajanju za EKSRP in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

2.           Letna poročila o izvajanju določajo informacije o izvajanju programa in njegovih prednostnih nalog s sklicevanjem na finančne podatke, skupne kazalnike in kazalnike za posamezne programe ter količinsko opredeljene ciljne vrednosti, vključno s spremembami kazalnikov rezultatov in mejniki, določenimi v okviru delovanja. Poslani podatki se nanašajo na vrednosti za kazalnike za v celoti izvedene dejavnosti, pa tudi za izbrane dejavnosti. Prav tako navajajo ukrepe, sprejete za izpolnitev predhodnih pogojenosti in kakršnih koli vprašanj, ki vplivajo na delovanje programa, ter sprejete popravne ukrepe.

3.           Letno poročilo o izvajanju, ki se predloži v letu 2017, navaja in ocenjuje informacije iz odstavka 2 ter napredek pri doseganju ciljev programa, vključno s prispevkom skladov SSO k spremembam kazalnikov rezultatov, kadar so na voljo dokazila iz vrednotenja. Ocenjuje tudi izvajanje ukrepov za upoštevanje načel iz členov 6, 7 in 8 ter poroča o podpori, ki se uporablja za cilje, povezane s podnebnimi spremembami.

4.           Letno poročilo o izvajanju, ki se predloži v letu 2019, in končno poročilo o izvajanju za sklade SSO poleg informacij in ocene iz odstavkov 2 in 3 vključujeta informacije o napredku in ocenjujeta napredek pri doseganju ciljev programa in njegov prispevek k doseganju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

5.           Letna poročila o izvajanju iz odstavkov od 1 do 4 so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v navedenih odstavkih. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju o tem obvesti državo članico, sicer se šteje za dopustno.

6.           Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici sporoči svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju in v petih mesecih po prejemu končnega poročila. Če Komisija ne predloži pripomb v teh rokih, se poročila štejejo za sprejeta.

7.           Komisija lahko izda priporočila za obravnavanje vseh zadev, ki vplivajo na izvajanje programa. Če so bila takšna priporočila izražena, organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.

8.           Povzetek za državljane z vsebino letnih in končnega poročila o izvajanju se javno objavi.

Člen 45 Letna pregledovalna seja

1.           Komisija in vsaka država članica vsako leto od leta 2016 do vključno leta 2022 organizirata letno pregledovalno sejo za pregled dosežkov posameznih programov ob upoštevanju letnega poročila o izvajanju ter pripomb in priporočil Komisije, kadar je ustrezno.

2.           Na letni pregledovalni seji se lahko obravnava več programov. Na letni pregledovalni seji leta 2017 in leta 2019 se obravnavajo vsi programi v državi članici in upoštevajo tudi poročila o napredku, ki jih predloži država članica v skladu s členom 46 v navedenih letih.

3.           Država članica in Komisija se lahko dogovorita, da organizirata letne pregledovalne seje samo v letih 2017 in 2019.

4.           Letni pregledovalni seji predseduje Komisija.

5.           Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje kakršnih koli pripomb Komisije po seji.

Oddelek II Strateški napredek

Člen 46 Poročilo o napredku

1. Država članica do 30. junija 2017 in do 30. junija 2019 Komisiji predloži poročilo o napredku pri izvajanju pogodbe o partnerstvu, doseženem do 31. decembra 2016 oziroma do 31. decembra 2018.

2. V poročilu o napredku se navedejo informacije in ocena:

(a) sprememb razvojnih potreb v državi članici od sprejetja pogodbe o partnerstvu;

(b) napredka pri uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, zlasti v zvezi z mejniki, določenimi za vsak program v okviru delovanja, in podporo, ki se uporablja za cilje na področju podnebnih sprememb;

(c) ukrepov, sprejetih za izpolnitev predhodnih pogojenosti, ki niso bili izpolnjeni ob sprejetju pogodbe o partnerstvu, izvedenih v skladu z določenim časovnim razporedom;

(d) izvajanja mehanizmov za zagotovitev usklajevanja med skladi SSO ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB;

(e) napredka pri doseganju prednostnih področij, določenih za sodelovanje;

(f) sprejetih ukrepov za krepitev zmogljivosti organov držav članic in, kadar je ustrezno, upravičencev za upravljanje in uporabo skladov SSO;

(g) načrtovanih ukrepov in ustreznih ciljev v programih za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev;

(h) vloge partnerjev iz člena 5 pri izvajanju pogodbe o partnerstvu.

3. Kadar Komisija v treh mesecih po predložitvi poročila o napredku ugotovi, da so predložene informacije nepopolne ali nejasne, lahko od države članice zahteva dodatne informacije. Država članica Komisiji zagotovi zahtevane informacije v treh mesecih in, kadar je ustrezno, ustrezno spremeni poročilo o napredku.

4. V letih 2017 in 2019 Komisija pripravi strateško poročilo, v katerem povzame poročila o napredku držav članic, ki ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5. V letih 2018 in 2020 Komisija v svoje letno poročilo o napredku za spomladansko zasedanje Evropskega sveta vključi oddelek s povzetkom strateškega poročila, zlasti v zvezi z napredkom k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

POGLAVJE II Ovrednotenje

Člen 47  Splošne določbe

1.           Ovrednotenje se opravi za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja programov ter oceno njihove uspešnosti in učinka. Vpliv programov se ovrednoti v skladu s poslanstvom zadevnih skladov SSO v zvezi s cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast[32], pa tudi v zvezi z bruto domačim proizvodom (BDP) ter brezposelnostjo, kadar je ustrezno.

2.           Države članice zagotovijo vire, potrebne za izvedbo ovrednotenj, ter zagotovijo vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in proizvodnjo in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki in, kadar je ustrezno, kazalniki za posamezne programe.

3.           Vrednotenje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje programa. Komisija zagotovi navodila za izvajanje vrednotenj.

4.           Vse ocene se v celoti objavijo.

Člen 48 Predhodna ocena

1. Države članice opravijo predhodne ocene za izboljšanje kakovosti zasnove vsakega programa.

2. Za predhodne ocene je odgovoren organ, pristojen za pripravo programov. Komisiji se predložijo hkrati s programom in skupaj s povzetkom. Pravila za posamezne sklade lahko določijo pragove, pod katerimi se predhodna ocena lahko kombinira z vrednotenjem za drugi program.

3. S predhodnimi ocenami se ocenijo:

(a) prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ob upoštevanju izbranih tematskih ciljev in prednostnih nalog ter nacionalnih in regionalnih potreb;

(b) notranja skladnost predlaganega programa ali dejavnosti ter njeno razmerje z drugimi ustreznimi instrumenti;

(c) usklajenost dodeljevanja proračunskih virov s cilji programa;

(d) usklajenost izbranih tematskih ciljev, prednostnih nalog in ustreznih ciljev programov s skupnim strateškim okvirom, pogodbo o partnerstvu in priporočili za posamezne države na podlagi člena 121(2) Pogodbe ter priporočil Sveta, sprejetih na podlagi člena 148(4) Pogodbe;

(e) ustreznost in jasnost predlaganih kazalnikov programov;

(f) kako bodo predvideni učinki prispevali k rezultatom;

(g) ali so količinsko opredeljene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz skladov SSO;

(h) utemeljitev oblike predlagane podpore;

(i) zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje programa;

(j) ustreznost postopkov za spremljanje programa in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja;

(k) ustreznost mejnikov, izbranih za okvir delovanja;

(l) ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje diskriminacije;

(m) ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje trajnostnega razvoja.

4.           Predhodna ocena po potrebi vključuje zahteve za strateško presojo vplivov na okolje, določene med izvajanjem Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje[33].

Člen 49 Ovrednotenje med programskim obdobjem

1.           Organ upravljanja sestavi načrt vrednotenja za vsak program in ga predloži v skladu s pravili za posamezne sklade.

2.           Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za vrednotenje.

3.           Organi upravljanja med programskim obdobjem za vsak program na podlagi načrta vrednotenja opravijo vrednotenje, vključno z vrednotenji za oceno uspešnosti in učinka. Vsaj enkrat v programskem obdobju se z ovrednotenjem oceni, kako je podpora iz skladov SSO prispevala k ciljem za vsako prednostno nalogo. Odbor za spremljanje preuči vse vrednotenja in jih pošlje Komisiji.

4.           Komisija lahko na svojo pobudo ovrednoti programe.

Člen 50 Naknadna ocena

Naknadne ocene izvaja Komisija ali države članice, ki med seboj tesno sodelujejo. Naknadne ocene preučujejo uspešnost in učinkovitost skladov SSO ter njihov prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast v skladu s posebnimi zahtevami iz pravil za posamezne sklade. Naknadne ocene se opravijo do 31. decembra 2023.

NASLOV VI TEHNIČNA POMOČ

Člen 51 Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1.           Na pobudo ali v imenu Komisije lahko skladi SSO podprejo pripravljalno, spremljevalno, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizijske ter nadzorne ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe.

Ti ukrepi lahko vključujejo, vendar ne smejo biti omejeni na:

(a) pomoč pri pripravi in oceni projektov, vključno z EIB;

(b) podporo za institucionalno krepitev in krepitev upravnih zmogljivosti za uspešno upravljanje skladov SSO;

(c) študije, povezane s poročanjem Komisije o skladih SSO in poročilom o koheziji;

(d) ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem skladov SSO, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne pomoči;

(e) ovrednotenja, strokovna poročila, statistične podatke in študije, vključno s splošnimi, ki se nanašajo na sedanje in prihodnje delovanje skladov SSO, ki jih lahko, če je ustrezno, izvede EIB;

(f) ukrepe za razširjanje informacij, podporo mreženju, izvajanje komunikacijskih dejavnosti, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, tudi s tretjimi državami. Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljše sinergije dejavnosti obveščanja na pobudo Komisije viri, dodeljeni komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevajo tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če so te povezane s splošnimi cilji te uredbe;

(g) vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in vrednotenje;

(h) ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja;

(i) ukrepe v zvezi z revizijo;

(j) krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti glede načrtovanja naložb, ocene potreb, priprave, oblikovanja in izvajanja finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih projektov, vključno s skupnimi pobudami z EIB.

Člen 52 Tehnična pomoč držav članic

1.           Skladi SSO lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje in komuniciranje, mreženje, reševanje sporov ter nadzor in revizijo. Država članica lahko uporabi sklade SSO za podporo ukrepom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev, vključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov, ter ukrepom za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo skladov SSO. Ti ukrepi se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja programska obdobja.

2.           Pravila za posamezne sklade lahko dodajajo ali izključujejo ukrepe, ki se lahko financirajo s tehnično pomočjo posameznega sklada SSO.

NASLOV VII FINANČNA PODPORA IZ SKLADOV SSO

POGLAVJE I Podpora iz skladov SSO

Člen 53 Določitev stopenj sofinanciranja

1.           Sklep Komisije o sprejetju programa določa stopnjo ali stopnje sofinanciranja ter največji znesek podpore iz skladov SSO v skladu s pravili za posamezne sklade.

2            Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno.

Člen 54 Dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek

1.           Neto prihodki, ustvarjeni po koncu dejavnosti v določenem referenčnem obdobju, se določijo vnaprej po eni od naslednjih metod:

(a)     uporaba pavšalnega odstotka prihodka za zadevno vrsto dejavnosti;

(b)     izračun sedanje vrednosti neto prihodkov dejavnosti ob upoštevanju uporabe načela „plača povzročitelj“ ter po potrebi vidikov enakosti v povezavi s sorazmerno blaginjo zadevne države članice.

Upravičeni izdatki dejavnosti, ki naj bi se sofinancirala, ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe dejavnosti, zmanjšanih za sedanjo vrednost neto prihodka, določenega po eni od teh metod.

Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi pavšalnega odstotka iz točke (a) zgoraj.

Komisija sprejme metodologijo iz točke (b) z izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 143(3).

2.           Kadar objektivno ni mogoče vnaprej določiti prihodkov po metodah iz odstavka 1, se čisti prihodek, ustvarjen v treh letih od zaključka dejavnosti ali do 30. septembra 2023, kar nastopi prej, odšteje od izdatkov, prijavljenih Komisiji.

3.           Odstavka 1 in 2 se uporabljata samo za dejavnosti, katerih skupni stroški presegajo 1 000 000 EUR.

4.           Ta člen se ne uporablja za ESS.

5.           Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za dejavnosti, za katere veljajo pravila o državni pomoči ali podpori finančnim instrumentom ali iz finančnih instrumentov.

POGLAVJE II Upravičenost izdatkov in trajnost

Člen 55 Upravičenost

1. Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali pravil za posamezne sklade.

2. Izdatki so upravičeni do prispevka iz skladov SSO, če so nastali upravičencu in jih je ta plačal med datumom predložitve programa Komisiji ali med 1. januarjem 2014, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2022. Poleg tega so izdatki upravičeni do prispevka iz EKSRP in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo samo, če plačilna agencija ustrezno pomoč dejansko izplača med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022.

3. Pri stroških, povrnjenih na podlagi člena 57(1)(b) in (c) se ukrepi, ki pomenijo podlago za povračilo, izvedejo med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022.

4. Dejavnosti se ne izberejo za podporo skladov SSO, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je upravičenec organu upravljanja vložil zahtevek za financiranje v okviru programa, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa povezana plačila.

5. Ta člen ne posega v pravila iz člena 51 o upravičenosti tehnične pomoči na pobudo Komisije.

6. Neto prihodek, nastal neposredno zaradi dejavnosti med njenim izvajanjem, ki ni bil upoštevan v času odobritve dejavnosti, se odšteje od upravičenih izdatkov dejavnosti v končnem zahtevku za plačilo, ki ga predloži upravičenec. To pravilo se ne uporablja za finančne instrumente in nagrade.

7. Pri spremembi programa izdatki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe programa, postanejo upravičeni šele z dnem predložitve zahteve za spremembo Komisiji.

8. Dejavnost lahko prejme podporo enega ali več skladov SSO in drugih instrumentov Unije, če postavka izdatkov, vključena v zahtevek za plačilo za povračilo enega od skladov SSO, ne prejema podpore drugega sklada ali instrumenta Unije niti podpore iz istega sklada v drugem programu.

Člen 56 Oblike podpore

Skladi SSO se uporabljajo za podporo v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, vračljive pomoči in finančnih instrumentov ali njihove kombinacije.

Pri vračljivi pomoči se podpora, vrnjena organu, ki je zagotovil pomoč, ali drugemu pristojnemu javnemu organu države članice vodi na posebnem računu in se ponovno uporabi za enak namen ali v skladu s cilji programa.

Člen 57 Oblike nepovratnih sredstev

1.           Nepovratna sredstva so lahko v naslednjih oblikah:

(a) povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov skupaj s prispevki v naravi in amortizacijo, kadar je primerno;

(b) standardne lestvice stroškov na enoto;

(c) pavšalni zneski, ki ne presegajo 100 000 EUR javnega prispevka;

(d) pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov.

2.           Možnosti iz odstavka 1 se lahko kombinirajo samo, kadar vsaka zajema različne kategorije stroškov ali kadar so uporabljene za različne projekte v dejavnosti ali za zaporedne faze dejavnosti.

3.           Ko se dejavnost ali projekt, ki je del dejavnosti, izvaja izključno z naročili gradenj, blaga ali storitev, se uporabi samo odstavek 1(a). Kadar so javna naročila v dejavnosti ali projektu, ki je del dejavnosti, omejena na nekatere kategorije stroškov, se lahko uporabljajo vse možnosti iz odstavka 1.

4.           Zneski iz odstavka 1(b), (c) in (d) se določijo na podlagi:

(a) poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:

(i)      statističnih podatkih ali drugih objektivnih informacijah; ali

(ii)      preverjenih zgodovinskih podatkih posameznih upravičencev ali uporabi njihovih običajnih praks stroškovnega računovodstva;

(b) metodah in ustreznih lestvicah stroškov na enoto, pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca;

(c) metod in ustreznih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca;

(d) stopnjah, določenih s to uredbo ali pravilih za posamezne sklade.

5.           Dokument, ki določa pogoje za podporo za vsako dejavnost, določi metodo, ki se uporablja za določanje stroškov dejavnosti in pogojev za plačilo nepovratnih sredstev.

Člen 58

Pavšalno financiranje za posredne stroške za nepovratna sredstva

Če z izvajanjem dejavnosti nastajajo posredni stroški, se lahko izračunajo kot pavšalni znesek na enega od naslednjih načinov:

(a) pavšalni znesek do 20 % upravičenih neposrednih stroškov, kadar se stopnja izračuna na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna ali metode, ki se uporablja v programih za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca;

(b) pavšalni znesek do 15 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje;

(c) pavšalni znesek, ki se uporablja za upravičene neposredne stroške na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca.

Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi pavšalnega zneska in povezanih metod iz točke (c) zgoraj.

Člen 59 Posebna pravila o upravičenosti za nepovratna sredstva

1. Prispevki v naravi v obliki zagotavljanja del, blaga, storitev, zemljišč in nepremičnin, za katere ni bilo opravljeno plačilo v gotovini, podprto z računi ali dokumenti enakovredne dokazne vrednosti, so lahko upravičeni, če pravila za upravičenost skladov SSO in programa to omogočajo in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) javna podpora, plačana dejavnosti, ki vključuje prispevke v naravi, ne presega skupnih upravičenih izdatkov brez prispevkov v naravi ob koncu dejavnosti;

(b) vrednost, pripisana prispevkom v naravi, ne presega splošno priznanih stroškov na zadevnem trgu;

(c) vrednost prispevka in njegovo uresničitev je mogoče neodvisno oceniti in preveriti;

(d) pri zagotavljanju zemljišč ali nepremičnin vrednost potrdi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali ustrezno pooblaščeni uradni organ in ne presega meje iz odstavka 3(b);

(e) pri prispevkih v naravi v obliki neplačanega dela se vrednost navedenega dela opredeli ob upoštevanju preverjenega porabljenega časa ter stopnje nadomestila za enakovredno delo.

2. Stroški amortizacije se lahko štejejo za upravičene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) pravila o upravičenosti programa to omogočajo;

(b) znesek izdatkov je utemeljen z dokazili z enako dokazno vrednostjo kot jo imajo računi, kadar se povrnejo v obliki iz člena 57(1)(a);

(c) stroški se nanašajo izključno na obdobje podpore dejavnosti;

(d) javna nepovratna sredstva niso prispevala k pridobitvi amortiziranih sredstev.

3. Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov SSO:

(a) obresti na dolgove;

(b) nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno dejavnost. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek;

(c) davek na dodano vrednost. Zneski DDV pa so upravičeni, kadar niso izterljivi na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV in jih plača upravičenec, za katerega ne velja, da ni davčni zavezanec, kakor je opredeljen v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive 2006/112/ES, če takšni zneski DDV ne nastanejo v zvezi z zagotavljanjem infrastrukture.

Člen 60 Upravičenost dejavnosti glede na kraj

1.           Odvisno od odstopanj iz odstavkov 2 in 3 ter pravil za posamezne sklade so dejavnosti, ki jih podpirajo skladi SSO, na območju, ki ga zajema program, iz katerega se podpirajo („programsko območje“).

2.           Organ upravljanja lahko sprejme, da se dejavnost izvaja zunaj programskega območja, vendar v Uniji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) dejavnost koristi programskemu območju;

(b) skupni znesek, v programu dodeljen dejavnostim zunaj programskega območja, ne presega 10 % podpore iz ESRR, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na ravni prednostne naloge ali 3 % podpore iz EKSRP na ravni programa;

(c) odbor za spremljanje soglaša z zadevno dejavnostjo ali vrstami dejavnosti;

(d) organi, pristojni za program, ki podpira navedeno dejavnost, izpolnjujejo obveznosti organov za program v zvezi z upravljanjem, nadzorom in revizijo v zvezi z dejavnostjo ali sklepajo sporazume z organi na območju, na katerem se dejavnost izvaja, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2(a) in obveznosti glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z dejavnostjo.

3.           Za dejavnosti v zvezi s promoviranjem lahko izdatki nastanejo zunaj Unije, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2(a) in obveznosti v zvezi z upravljanjem, nadzorom in revizijo dejavnosti.

4. Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ali za ESS.

Člen 61 Trajnost dejavnosti

1.           Dejavnost, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali donosne naložbe, povrne prispevek iz skladov SSO, če v petih letih od datuma končnega plačila upravičencu ali v času, ki je določen v pravilih o državni pomoči, kadar je ustrezno, velja:

(a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti;

(b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali

(c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji.

Neupravičeno plačane zneske za dejavnost izterja država članica.

2.           Dejavnosti, ki jih podpira ESS, in dejavnosti, ki jih podpirajo drugi skladi SSO, ki niso naložbe v infrastrukturo ali donosne naložbe, povrnejo prispevek iz sklada samo, kadar zanje velja obveznost za vzdrževanje naložb v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči in kadar gre za prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti v obdobju iz navedenih pravil.

3.           Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za prispevke finančnim instrumentom ali iz finančnih instrumentov ali za kakršno koli drugo dejavnost, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.

4.           Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za fizične osebe, ki so upravičenci do investicijske podpore in po koncu investicijske dejavnosti postanejo upravičene do pomoči ter prejmejo pomoč v okviru EGF (Uredba [/2012] o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji), kadar so zadevne naložbe neposredno povezane z vrsto dejavnosti, ki je upravičena do podpore iz sklada EGF.

NASLOV VIII UPRAVLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 62 Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora

Sistemi upravljanja in nadzora določajo:

(a) opis nalog posameznih organov, vključenih v upravljanje in nadzor, ter dodelitev nalog v vsakem organu;

(b) upoštevanje načela ločevanja nalog med temi organi in v njih;

(c) postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti prijavljenih izdatkov;

(d) računalniške sisteme za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih, za spremljanje in poročanje;

(e) sisteme poročanja in spremljanja, če odgovorni organ zaupa izvajanje nalog drugemu organu;

(f) ureditve za revizijo delovanja sistemov upravljanja in nadzora;

(g) sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;

(h) preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov z obrestmi;

Člen 63 Pristojnosti držav članic

1.           Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezane odgovornosti iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter pravil za posamezne sklade. V skladu z načelom deljenega upravljanja so države članice odgovorne za upravljanje in nadzor programov.

2.           Države članice zagotovijo, da so njihovi sistemi upravljanja in nadzora za programe vzpostavljeni v skladu z določbami pravil za posamezne sklade ter da uspešno delujejo.

3.           Država članica vzpostavi in izvaja postopek za neodvisno preučitev in reševanje pritožb v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, ki jih sofinancirajo skladi SSO. Države članice na zahtevo poročajo Komisiji o rezultatih takšnih preučitev.

4.           Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki ga vzpostavi Komisija.

POGLAVJE II Akreditacija organov upravljanja in nadzora

Člen 64 Akreditacija in usklajevanje

1.           V skladu s členom 56(3) finančne uredbe se vsak organ, pristojen za upravljanje in nadzor izdatkov v okviru skladov SSO, akreditira z uradnim sklepom akreditacijskega organa na ministrski ravni.

2.           Akreditacija se podeli, če organ izpolnjuje akreditacijska merila za notranje okolje, nadzorne dejavnosti, obveščanje in komuniciranje ter spremljanje iz pravil za posamezne sklade.

3.           Akreditacija temelji na mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni, ali organ izpolnjuje akreditacijska merila. Neodvisni revizijski organ svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

4.           Akreditacijski organ nadzira akreditirani organ in z uradnim sklepom prekliče njegovo akreditacijo, če eno ali več akreditacijskih meril ni več izpolnjenih, razen če organ sprejme potrebne sanacijske ukrepe v poskusnem obdobju, ki ga glede na resnost problema določi akreditacijski organ. Akreditacijski organ Komisijo nemudoma obvesti o morebitni določitvi poskusnega obdobja za akreditirani organ in o kakršnih koli sklepih o preklicu.

5.           Država članica lahko imenuje usklajevalni organ, ki je pristojen za zveze s Komisijo in obveščanje Komisije, spodbujanje usklajene uporabe pravil Unije, pripravo zbirnega poročila s pregledom vseh izjav o upravljanju in revizijskih mnenj na nacionalni ravni ter uskladitev izvajanja sanacijskih ukrepov glede pomanjkljivosti splošne narave. .

6.           Brez poseganja v pravila iz pravil za posamezne sklade so organi, akreditirani v skladu z odstavkom 1:

(a) organi upravljanja in, kadar je ustrezno, organi za potrjevanje za ESRR, ESS in Kohezijski sklad;

(b) plačilne agencije za EKSRP in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

POGLAVJE III Pooblastila in pristojnosti Komisije

Člen 65 Pooblastila in pristojnosti Komisije

1.           Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij, tudi akreditacijskega postopka, letne izjave o upravljanju, letnih poročil o nadzoru, letnega revizijskega mnenja in letnega poročila o izvajanju ter na podlagi revizij nacionalnih organov in organov Unije prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora v skladu s to uredbo in pravili za posamezne sklade ter da ti sistemi med izvajanjem programov uspešno delujejo.

2.           Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije po ustreznem predhodnem obvestilu opravljajo revizije ali preglede na kraju samem. Področje uporabe takšnih revizij ali pregledov lahko zajema zlasti preverjanje uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora v programu ali njegovem delu ter delovanje in oceno dobrega finančnega poslovodenja dejavnosti ali programov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.

Uradniki Komisije ali njeni pooblaščeni predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij na kraju samem, imajo dostop do vseh evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z dejavnostmi, ki jih podpirajo skladi SSO, ter sistemi upravljanja in nadzora. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov.

Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije in pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar pa imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

3.           Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost izdatkov v skladu s pravili za posamezne sklade.

4.           Komisija lahko od države članice zahteva, naj preuči pritožbo, predloženo Komisiji v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, sofinanciranih s skladi SSO, ali delovanjem sistema upravljanja in nadzora.

NASLOV IX FINANČNO POSLOVODENJE, POTRDITEV OBRAČUNA IN FINANČNI POPRAVKI, PRENEHANJE OBVEZNOSTI

POGLAVJE I Finančno poslovodenje

Člen 66 Proračunske obveznosti

Proračunske obveznosti Unije za vsak program se izvajajo v letnih obrokih za vsak sklad v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 75(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Proračunska obveznost za prvi obrok posameznega programa nastane, ko Komisija sprejme program.

Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija izvede pred 1. majem vsakega leta na podlagi sklepa iz drugega pododstavka, razen kadar se uporablja člen 13 finančne uredbe.

Glede delovanja ter rezerv za rast in konkurenčnost proračunske obveznosti sledijo sklepu Komisije o odobritvi spremembe programa.

Člen 67 Splošna pravila za plačila

1.           Komisija opravi plačila prispevkov iz skladov SSO vsakemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada.

2.           Plačila so v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila letne razlike ter po potrebi končne razlike.

3.           Oblike podpore v skladu s členom 57(1)(b), (c) in (d) se zneski, plačani upravičencu, štejejo za upravičene izdatke.

Člen 68 Splošna pravila za izračun vmesnih plačil, plačilo letne razlike, kadar je ustrezno, in plačilo končne razlike

Pravila za posamezne sklade določajo pravila za izračun zneska, povrnjenega kot vmesna plačila, za plačilo letne razlike, kadar je ustrezno, in za izračun končne razlike. Ta znesek je funkcija posebne stopnje sofinanciranja, ki se uporablja za upravičene izdatke.

Člen 69 Zahtevki za plačilo

1.           Posebni postopek in informacije, ki jih je treba predložiti za zahtevke za plačilo, se določijo v pravilih za posamezne sklade.

2.           Zahtevek za plačilo, ki se predloži Komisiji, vsebuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo računovodskih izkazov v skladu s členom […] finančne uredbe.

Člen 70 Akumulacija vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil

1.           Kumulativna vsota vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil ter, kadar je ustrezno, letna razlika Komisije ne presegajo 95 % prispevka programu iz skladov SSO.

2.           Ko je dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo s pošiljanjem zahtevkov za plačilo Komisiji.

Člen 71 Uporaba eura

Zneski iz programov, ki so jih poslale države članice, napovedi izdatkov, izkazov odhodkov, zahtevkov za plačilo, letnih računovodskih izkazov in izdatkov, navedenih v letnih in končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih.

Člen 72 Plačilo začetnega vnaprejšnjega financiranja

1.           Po sklepu Komisije o sprejetju programa Komisija plača znesek začetnega vnaprejšnjega financiranja za celotno programsko obdobje. Znesek začetnega vnaprejšnjega financiranja se plača v obrokih glede na proračunske potrebe. Obroki se opredelijo v pravilih za posamezne sklade.

2.           Vnaprejšnje financiranje se uporablja samo za plačila upravičencem pri izvajanju programa. Pristojnemu organu se da nemudoma na voljo za ta namen.

Člen 73 Obračun začetnega vnaprejšnjega financiranja

Znesek, plačan kot začetno vnaprejšnje financiranje, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku programa.

Člen 74 Prekinitev roka plačila

1.           Rok plačila za zahtevek za vmesno plačilo lahko odredbodajalec prekine s prenosom v smislu finančne uredbe za največ devet mesecev, če:

(a) po informacijah nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistema upravljanja in nadzora,

(b) mora odredbodajalec s prenosom izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so izdatki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo z resnimi finančnimi posledicami;

(c) eden od dokumentov, ki se zahtevajo v členu 75(1), ni bil predložen.

2.           Odredbodajalec lahko s prenosom omeji prekinitev dela izdatkov, ki ga zajema zahtevek za plačilo, na katerega so vplivali elementi iz odstavka 1. Odredbodajalec s prenosom nemudoma obvesti državo članico in organ upravljanja o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec prekliče prekinitev na podlagi prenosa, takoj ko so bili sprejeti potrebni ukrepi.

POGLAVJE II Potrditev obračuna in finančni popravki

Člen 75 Predložitev informacij

1.           Do 1. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država članica Komisiji predloži naslednje dokumente in informacije v skladu s členom 56 finančne uredbe:

(a) potrjene letne računovodske izkaze ustreznih organov, akreditiranih v skladu s členom 64;

(b) izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov, pravilnega delovanja sistemov notranjega nadzora, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja;

(c) povzetek rezultatov vseh razpoložljivih opravljenih revizij in nadzorov, vključno z analizo sistemskih ali ponavljajočih se pomanjkljivosti ter sprejetimi ali načrtovanimi popravnimi ukrepi;

(d) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov, pravilnem delovanju sistemov notranjega nadzora, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi obračunskim letom iz mnenja.

2.           Na zahtevo Komisije ji država članica zagotovi dodatne informacije. Če država članica zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija sprejme odločitev o potrditvi obračuna na podlagi informacij, ki jih ima na voljo.

3.           Do [15. februarja] v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država članica Komisiji predloži zbirno poročilo v skladu z zadnjim pododstavkom člena 56(5) finančne uredbe.

Člen 76 Potrditev obračuna

1.           Komisija do 30. aprila leta po koncu obračunskega obdobja v skladu s pravili za posamezne sklade odloči o potrditvi obračuna ustreznih organov, akreditiranih v skladu s členom 64 za vsak program. Odločitev o potrditvi obračunov zajema celovitost, točnost in verodostojnost predloženih letnih računovodskih izkazov, brez poseganja v kakršne koli naknadne finančne popravke.

2.           Postopki za potrditev obračuna so določeni v pravilih za posamezne sklade.

Člen 77 Finančni popravki Komisije

1.           Komisija izvede finančne popravke s črtanjem dela prispevka ali celotnega prispevka Unije programu in izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo izdatki, ki kršijo veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, tudi glede pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Evropsko računsko sodišče.

2.           Kršitev veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava vodi k finančnemu popravku samo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) kršitev je ali bi lahko vplivala na izbiro dejavnosti s strani pristojnega organa za podporo skladov SSO;

(b) obstaja tveganje, da je kršitev vplivala ali bi lahko vplivala na znesek izdatkov, prijavljenih za povračila iz proračuna Unije.

3.           Pri določanju zneska finančnega popravka iz odstavka 1 Komisija upošteva vrsto in težo kršitve veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava ter njene finančne posledice za proračun Unije.

4.           Merila in postopki za uporabo finančnih popravkov so določeni v pravilih za posamezne sklade.

Poglavje III Prenehanje obveznosti

Člen 78 Načela

1.           Vsi programi se predložijo v postopek prenehanja obveznosti, vzpostavljen na podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v vnaprejšnjem financiranju ali zahtevku za plačilo v določenem obdobju, sprostijo.

2.           Prevzete obveznosti, ki se nanašajo na zadnje leto obdobja, bodo prenehale v skladu s pravili, ki jih je treba upoštevati pri zaključku programov.

3.           Pravila za posamezne sklade podrobno določajo natančno uporabo pravila prenehanja obveznosti za vsak sklad SSO.

4.           Del prevzetih obveznosti, ki je še odprt, se sprosti, če dokumenti, potrebni za zaključek, niso bili predloženi Komisiji do roka iz pravil za posamezne sklade.

Člen 79 Izjeme od prenehanja obveznosti

1.           Znesek, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih pristojni organ ni mogel prijaviti Komisiji:

(a)     ker so bile dejavnosti začasno ustavljene zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom; ali

(b)     zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice za izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.

Za zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.

2.           Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz odstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta.

Člen 80 Postopek

1.           Kadar koli obstaja tveganje uporabe prenehanja obveznosti iz člena 78, Komisija o tem pravočasno obvesti državo članico in organ upravljanja.

2.           Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo 31. januarja, obvesti državo članico in organ upravljanja o znesku, ki ga bo zaradi teh informacij zadevalo prenehanje obveznosti.

3.           Država članica ima na voljo dva meseca, da pristane na znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.

4.           Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno finančno leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za eno ali več prednostnih nalog programa. Če tega ne stori, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno finančno leto zmanjša prispevek iz skladov SSO. To zmanjšanje se sorazmerno razporedi vsem prednostnim nalogam.

5.           Komisija najpozneje 30. septembra z izvedbenimi akti spremeni sklep o sprejetju programa.

DEL TRI SPLOŠNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA ESRR, ESS IN KOHEZIJSKI SKLAD

NASLOV I CILJI IN FINANČNI OKVIR

POGLAVJE I Poslanstvo, cilji in geografska pokritost podpore

Člen 81 Poslanstvo in cilji

1.           Skladi prispevajo k razvoju in izvajanju ukrepov Unije za krepitev njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 Pogodbe.

Ukrepi, ki jih podpirajo skladi, prispevajo k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

2.           V ta namen sta določena naslednja cilja:

(a)     cilj naložbe za rast in delovna mesta v državah članicah in regijah, ki ga podpirajo vsi skladi, in

(b)     cilj evropsko teritorialno sodelovanje, ki ga podpira ESRR.

Člen 82 Naložbe za rast in delovna mesta

1.           Strukturna sklada podpirata cilj naložbe za rast in delovna mesta v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: raven NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003.

2.           Viri za cilj naložbe za rast in delovna mesta se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:

(a) manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(b) regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27;

(c) bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27.

Te tri kategorije regij so določene glede na njihov BDP na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2006–2008, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.

3.           Iz Kohezijskega sklada se podpirajo države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2007–2009, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27 za isto referenčno obdobje.

Države članice, ki so leta 2013 upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, vendar njihov nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27, izračunanega v skladu s prvim pododstavkom, prejmejo prehodno in posebno podporo iz Kohezijskega sklada.

4.           Komisija takoj po začetku veljavnosti te uredbe z izvedbenim aktom sprejme sklep, ki določa seznam regij, ki izpolnjujejo merila za tri kategorije regij iz odstavka 2, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3). Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

5.           Komisija leta 2017 pregleda upravičenost držav članic do podpore iz Kohezijskega sklada na podlagi podatkov Unije za BND EU-27 za obdobje 2013–2015. Države članice, katerih nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27, prejmejo prehodno in posebno podporo iz Kohezijskega sklada.

POGLAVJE II Finančni okvir

Člen 83 Skupni viri

1.           Skupni viri za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 znašajo 336 020 492 848 EUR v cenah iz leta 2011 v skladu z letno razčlenitvijo iz Priloge II. Za programiranje in naknadno vključitev v splošni proračun Unije se znesek skupnih virov indeksira z 2 % letno.

2.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razčlenitvi skupnih virov po državah članicah brez poseganja v odstavek 3 tega člena in člen 84(7).

3.           Na pobudo Komisije se 0,35 % skupnih virov dodeli za tehnično pomoč.

Člen 84 Viri za naložbe za rast in delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje

1.           Cilju naložbe za rast in delovna mesta je namenjenih 96,52 % skupnih virov (tj. skupno 324 320 492 844 EUR), ki se dodelijo, kot sledi:

(a) 50,13 % (tj. skupno 162 589 839 384 EUR) za manj razvite regije;

(b) 12,01 % (tj. skupno 38 951 564 661 EUR) za regije v prehodu;

(c) 16,39 % (tj. skupno 53 142 922 017 EUR) za bolj razvite regije;

(d) 21,19 % (tj. skupno 68 710 486 782 EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada;

(e) 0,29 % (tj. skupno 925 680 000 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 Pogodbe in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Pogodbi o pristopu Avstrije, Finske in Švedske.

Vsem regijam, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 ni presegal 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP EU-27, se dodelijo sredstva iz strukturnih skladov v višini vsaj dveh tretjin sredstev, ki so jim bila dodeljena za obdobje 2007–2013.

2.           Za razčlenitev po državah članicah se uporabijo naslednja merila:

(a) upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, nacionalna blaginja in stopnja brezposelnosti za manj razvite regije in regije v prehodu;

(b) upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, stopnja brezposelnosti, stopnja zaposlenosti, raven izobrazbe in gostota prebivalstva za bolj razvite regije;

(c) prebivalstvo, nacionalna blaginja in površina za Kohezijski sklad.

3.           Najmanj 25 % virov iz strukturnih skladov za manj razvite regije, 40 % za regije v prehodu in 52 % za bolj razvite regije se v vsaki državi članici dodeli ESS. V tej določbi se podpora državi članici v okviru [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] šteje za del deleža strukturnih skladov, dodeljenega ESS.

4.           Podpora iz Kohezijskega sklada za prometno infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope znaša 10 000 000 000 EUR.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o znesku, ki se prenese iz dodelitve Kohezijskega sklada vsake države članice za celotno obdobje. V skladu s tem se zmanjša dodelitev Kohezijskega sklada vsake države članice.

Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz Kohezijskega sklada iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke instrumenta za povezovanje Evrope v proračunu za leto 2014.

Podpora iz Kohezijskega sklada pri instrumentu za povezovanje Evrope se izvaja v skladu s členom [13] Uredbe (EU) […]/2012 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope[34], ob upoštevanju projektov iz seznama v Prilogi 1 k navedeni uredbi, pri čemer imajo največjo možno prednost projekti, v okviru katerih se upoštevajo nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada.

5.           Podpora iz strukturnih skladov za [pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] v okviru naložb za rast in delovna mesta znaša 2 500 000 000 EUR.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o znesku, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov vsake države članice za celotno obdobje v vsaki državi članici. V skladu s tem se ustrezno zmanjša dodelitev strukturnih skladov vsake države članice.

Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz strukturnih skladov iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] v proračunu za leto 2014.

6.           5 % virov za cilj naložbe za rast in delovna mesta se nameni za rezervo za uspešnost, ki se dodeli v skladu s členom 19.

7.           0,2 % virov ESRR za cilj naložbe za rast in delovna mesta se na pobudo Komisije dodeli inovativnim ukrepom na področju trajnostnega razvoja mest.

8.           Cilju evropsko teritorialno sodelovanje se nameni 3,48 % skupnih virov, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 (tj. skupno 11 700 000 004 EUR).

Člen 85 Neprenosljivost virov

1. Skupna odobrena proračunska sredstva, dodeljena posameznim državam članicam za manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije, niso prenosljiva med navedenimi kategorijami regij.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki se nanašajo na izvajanje enega ali več tematskih ciljev, sprejme predlog države članice iz njene prve predložitve pogodbe o partnerstvu, naj se do 2 % skupnih odobrenih proračunskih sredstev iz ene kategorije regij prenese v druge kategorije regij.

Člen 86 Dodatnost

1.           V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „javni ali primerljivi strukturni izdatki“ pomenijo bruto investicije v osnovna sredstva države iz programov za stabilnost in konvergenčnih programov, ki jih pripravijo države članice v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97[35] za predstavitev svoje srednjeročne proračunske strategije;

(2) „opredmetena osnovna sredstva“ pomenijo vsa opredmetena ali neopredmetena sredstva, ki izhajajo iz proizvodnih procesov in ki se večkrat ali stalno uporabljajo v drugih proizvodnih procesih več kot eno leto;

(3) „bruto investicije v osnovna sredstva“[36] pomenijo pridobitve, zmanjšane za odtujitve, opredmetenih osnovnih sredstev s strani rezidenčnih proizvajalcev v danem obdobju, povečane za določena povečanja vrednosti neproizvedenih sredstev, ki so rezultat proizvodne dejavnosti proizvodnih ali institucionalnih enot;

(4) „država“ pomeni celoto institucionalnih enot, ki poleg izpolnjevanja svojih političnih pristojnosti in nalog na področju urejanja gospodarstva zagotavljajo predvsem netržne storitve (lahko tudi blago) za osebno ali skupno porabo ter prerazporejajo dohodek in premoženje[37].

2.           Podpora iz skladov za cilj naložbe za rast in delovna mesta ne nadomešča javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice.

3.           Države članice ohranijo javne ali primerljive strukturne izdatke za obdobje 2014–2020 vsaj na ravni, ki ustreza referenčni ravni iz pogodbe o partnerstvu.

Povprečna letna referenčna raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov za obdobje 2014–2020 se določi v pogodbi o partnerstvu na podlagi predhodnega preverjanja informacij iz predložene pogodbe o partnerstvu, ki ga opravi Komisija, ob upoštevanju povprečne letne ravni javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov v obdobju 2007–2013.

Komisija in države članice upoštevajo splošne makroekonomske pogoje ter posebne ali izredne razmere, kot so privatizacije ali izredna raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice v obdobju 2007–2013. Upoštevajo tudi spremembe nacionalnih dodelitev iz strukturnih skladov glede na obdobje 2007–2013.

4.           Preverjanje, ali se je za to obdobje ohranila raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta, se opravi samo v državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj 15 % celotnega prebivalstva.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj 70 % prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni ravni.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo več kot 15 % in manj kot 70 % prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni in regionalni ravni. Navedene države članice Komisiji v ta namen predložijo informacije o izdatkih v manj razvitih regijah in regijah v prehodu v vsaki fazi postopka preverjanja.

5.           Preverjanje, ali je bila raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta ohranjena, se opravi ob predložitvi pogodbe o partnerstvu (predhodno preverjanje), leta 2018 (vmesno preverjanje) in leta 2022 (naknadno preverjanje).

Podrobna pravila za preverjanje dodatnosti so navedena v točki 2 Priloge III.

6.           Če Komisija med naknadnim preverjanjem ugotovi, da država članica ni ohranila referenčne ravni javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta iz pogodbe o partnerstvu v skladu s Prilogo III, lahko izvede finančni popravek. Komisija pri odločitvi, ali naj izvede finančni popravek ali ne, upošteva, ali so se gospodarske razmere v državi članici bistveno spremenile po vmesnem preverjanju in ali se je sprememba tedaj upoštevala. Podrobna pravila v zvezi s stopnjami finančnih popravkov so navedena v točki 3 Priloge III.

7.           Odstavki od 1 do 6 se ne uporabljajo za operativne programe pri cilju evropsko teritorialno sodelovanje.

NASLOV II PROGRAMIRANJE

POGLAVJE I Splošne določbe o skladih

Člen 87 Vsebina in sprejetje operativnih programov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta

1.           Operativni program sestoji iz prednostnih osi. Prednostna os se nanaša na en sklad za kategorijo regij in brez poseganja v člen 52 ustreza tematskemu cilju ter vključuje eno ali več prednostnih naložb navedenega tematskega cilja v skladu s pravili posameznega sklada. Za ESS lahko prednostna os v ustrezno utemeljenih okoliščinah združuje prednostne naložbe iz različnih tematskih ciljev iz člena 9(8), (9), (10) in (11), da se olajša njihov prispevek k drugim prednostnim osem.

2.           V operativnem programu se navedejo:

(a) strategija za prispevek operativnega programa k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim:

(i)      opredelitev potreb za obravnavanje izzivov, opredeljenih v priporočilih za vsako državo in širših smernicah gospodarskih politik držav članic in Unije v skladu s členom 121(2) ter priporočilih Sveta, ki jih države članice upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih potreb;

(ii)      utemeljitev izbire tematskih ciljev in ustreznih prednostnih naložb ob upoštevanju pogodbe o partnerstvu in rezultatov predhodnega vrednotenja;

(b) za vsako prednostno os:

(i)      prednostne naložbe in ustrezni posebni cilji;

(ii)      skupni in posebni kazalniki realizacij in rezultatov, po potrebi z izhodiščno vrednostjo in merljivo ciljno vrednostjo v skladu s pravili za posamezni sklad;

(iii)     opis ukrepov, ki jim je podpora namenjena, vključno z opredelitvijo glavnih ciljnih skupin, posebnih območij, na katera se nanašajo, in, kadar je ustrezno, vrst upravičencev ter načrtovano uporabo finančnih instrumentov;

(iv)     ustrezne kategorije ukrepov po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3), in okvirno razčlenitev načrtovanih virov;

(c) prispevek k celostnemu pristopu k teritorialnemu razvoju iz pogodbe o partnerstvu, med drugim:

(i)      mehanizmi, ki zagotavljajo uskladitev med skladi, EKSRP, ESPR ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter EIB;

(ii)      kadar je ustrezno, načrtovan celostni pristop k teritorialnemu razvoju mest, podeželja, obalnih območij in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti izvedbeni pogoji iz členov 28 in 29;

(iii)     seznam mest, kjer se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, okvirna letna dodelitev podpore ESRR za te ukrepe, vključno z viri, prenesenimi na mesta za upravljanje v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. [ESRR], ter okvirna letna dodelitev podpore ESS za celostne ukrepe;

(iv)     opredelitev območij, na katerih se bo izvajal lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

(v)     ureditve za medregionalne in nadnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo v eni drugi državi članici;

(vi)     kadar je ustrezno, prispevek načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

(d) prispevek k celostnemu pristopu iz pogodbe o partnerstvu za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, ter okvirna dodelitev finančnih sredstev;

(e) ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja skladov, med drugim:

(i)      okvir uspešnosti v skladu s členom 19(1);

(ii)      za vsako predhodno pogojenost, določeno v skladu s Prilogo IV, ki ni izpolnjena ob predložitvi pogodbe o partnerstvu in operativnega programa, opis ukrepov za izpolnitev predhodne pogojenosti in časovni razpored za te ukrepe;

(iii)     ukrepi, sprejeti za vključitev partnerjev v pripravo operativnega programa, in vloga partnerjev pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa;

(f) ureditve, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje skladov, med drugim:

(i)      načrtovana uporaba tehnične pomoči, vključno z ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti organov in upravičencev z ustreznimi informacijami iz odstavka 2(b) za zadevno prednostno os;

(ii)      ocena upravnega bremena za upravičence in načrtovane ukrepe za njegovo zmanjšanje, skupaj s cilji;

(iii)     seznam velikih projektov, katerih predvideni začetni datum za izvajanje glavnih del je pred 1. januarjem 2018;

(g) finančni načrt z dvema preglednicama:

(i)      preglednico, v kateri je za vsako leto v skladu s členi 53, 110 in 111 določen znesek skupnih odobrenih proračunskih sredstev, predvidenih za podporo iz posameznega sklada;

(ii)      preglednico, v kateri je za celotno programsko obdobje za operativni program in za vsako prednostno os naveden znesek vseh odobrenih proračunskih sredstev za podporo iz skladov in nacionalnega sofinanciranja. Če nacionalno sofinanciranje sestavljata javno in zasebno sofinanciranje, se v preglednici navede okvirna razčlenitev med javnim in zasebnim delom. V njej se informativno navede predvidena udeležba EIB;

(h) izvedbene določbe za operativni program, ki vključujejo:

(i)      opredelitev organa za akreditacijo, organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to ustrezno, in revizijskega organa;

(ii)      opredelitev organa, ki mu bo Komisija opravila plačila.

3.           Vsak operativni program, razen programov, pri katerih se tehnična pomoč prevzame v okviru posebnega operativnega programa, vključuje:

(i)      opis posebnih ukrepov za upoštevanje okoljevarstvenih zahtev, učinkovite izrabe virov, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj pri izbiri dejavnosti;

(ii)     opis posebnih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti in boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, oblikovanjem in izvajanjem operativnega programa, zlasti v zvezi z dostopom do financiranja ob upoštevanju potreb različnih ciljnih skupin, ki jim grozi taka diskriminacija, in posebno zahtev za zagotovitev dostopnosti invalidnim osebam;

(iii)     opis njegovega prispevka k spodbujanju enakosti moških in žensk ter, kadar je ustrezno, ureditev za zagotovitev vključitve vidika enakosti spolov v operativni program in njegovo izvajanje.

Države članice skupaj s predlogom za operativni program pri cilju naložbe za rast in delovna mesta predložijo mnenje nacionalnih organov za enakost o ukrepih iz točk (ii) in (iii).

4.           Države članice pripravijo operativni program po vzorcu, ki ga sprejme Komisija.

Komisija sprejme navedeni vzorec z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 143(2).

5.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi operativnega programa.

Člen 88 Skupna podpora iz skladov

1.           Iz skladov se lahko zagotovi skupna podpora za operativne programe pri cilju naložbe za rast in delovna mesta.

2.           ESRR in ESS lahko v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 5-odstotne omejitve financiranja Unije za vsako prednostno os operativnega programa financirata del dejavnosti, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za navedeni sklad, če so potrebni za zadovoljivo izvedbo dejavnosti in z njo neposredno povezani.

3.           Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za programe pri cilju evropsko teritorialno sodelovanje.

Člen 89

Geografska pokritost operativnih programov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta

Operativni programi za ESRR in ESS se pripravijo na ustrezni geografski ravni in najmanj na ravni NUTS 2 v skladu z institucionalnim sistemom države članice, razen če se Komisija in država članica dogovorita drugače.

Operativni programi s podporo iz Kohezijskega sklada se pripravijo na nacionalni ravni.

POGLAVJE II Veliki projekti

Člen 90 Vsebina

ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru operativnega programa ali operativnih programov podpirata dejavnost, ki vključuje vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojna izvedba nedeljive naloge določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni stroški presegajo 50 000 000 EUR (v nadaljnjem besedilu: veliki projekt). Finančni instrumenti se ne štejejo za velike projekte.

Člen 91 Informacije, ki se predložijo Komisiji

1. Država članica ali organ upravljanja takoj po končanju pripravljalnega dela Komisiji predložita naslednje informacije o velikih projektih:

(a) informacije o organu, pristojnem za izvajanje velikega projekta, in njegovih zmogljivostih;

(b) opis naložbe in njene lokacije ter informacije o naložbi in lokaciji;

(c) skupne stroške in skupne upravičene stroške ob upoštevanju zahtev iz člena 54;

(d) informacije o opravljenih študijah izvedljivosti, vključno z analizo možnosti, rezultati in neodvisnim pregledom kakovosti;

(e) analizo stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo ter oceno tveganja;

(f) analizo učinka na okolje ob upoštevanju potreb po prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju vpliva na okolje ter pripravljenosti na nesreče;

(g) skladnost z ustreznimi prednostnimi osmi zadevnega operativnega programa ali programov in predviden prispevek k doseganju posebnih ciljev navedenih prednostnih osi;

(h) finančni načrt z vsemi načrtovanimi finančnimi viri in načrtovano podporo iz skladov, EIB ter vsemi drugimi viri financiranja, skupaj s fizičnimi in finančnimi kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;

(i) časovni razpored za izvedbo velikega projekta in, če se pričakuje, da bo obdobje izvajanja daljše od programskega obdobja, faze, za katere se zaprosi za podporo iz skladov med programskim obdobjem 2014–2020.

Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2) sprejme okvirne smernice za metodologijo, ki se uporablja pri izvedbi analize stroškov in koristi iz točke (e).

Oblika, v kateri se predložijo informacije o velikih projektih, se določi v skladu z vzorcem, ki ga sprejme Komisija z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 143(2).

2.           Veliki projekti, ki se predložijo Komisiji v odobritev, so navedeni na seznamu velikih projektov operativnega programa. Seznam pregleda država članica ali organ upravljanja dve leti po sprejetju operativnega programa in se na zahtevo države članice lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 26(2), zlasti za vključitev velikih projektov s predvidenim datumom dokončanja do konca leta 2022.

Člen 92 Sklep o velikem projektu

1.           Komisija oceni veliki projekt na podlagi informacij iz člena 91, da določi, ali je predlagana podpora iz skladov upravičena.

2.           Komisija najpozneje tri mesece po datumu predložitve informacij o odobritvi velikega projekta v skladu s členom 91 sprejme sklep z izvedbenim aktom. V navedenem sklepu se opredelijo fizični objekt, znesek, za katerega se uporablja stopnja sofinanciranja za prednostno os, fizični in finančni kazalniki za spremljanje napredka ter predvideni prispevek velikega projekta k ciljem ustrezne prednostne oz. prednostnih osi. Sklep o odobritvi je pogojen s prvo pogodbo o izvajanju del, ki se sklene v dveh letih po datumu sklepa.

3.           Če Komisija zavrne podporo iz skladov za veliki projekt, obvesti državo članico o razlogih v roku iz odstavka 2.

4.           Izdatki za velike projekte se ne vključijo v zahtevke za plačilo pred sprejetjem sklepa Komisije o odobritvi.

POGLAVJE III Skupni akcijski načrt

Člen 93 Področje uporabe

1.           Skupni akcijski načrt je dejavnost, ki je opredeljena in se upravlja glede na realizacije in rezultate, ki se bodo z njo dosegli. Vključuje skupino projektov, z izjemo infrastrukturnih projektov, za izvajanje katerih je odgovoren upravičenec v okviru operativnega programa ali programov. Realizacije in rezultate skupnega akcijskega načrta skupaj določita država članica in Komisija, prispevajo pa k posebnim ciljem operativnih programov in so podlaga za podporo iz skladov. Rezultati se nanašajo na neposredni vpliv skupnega akcijskega načrta. Upravičenec je oseba javnega prava. Skupni akcijski načrti se ne štejejo za velike projekte.

2.           Javna podpora, ki se dodeli skupnemu akcijskemu načrtu, znaša najmanj 10 000 000 EUR ali 20 % javne podpore operativnega programa ali programov, kar je manj.

Člen 94 Priprava skupnih akcijskih načrtov

1.           Predlog skupnega akcijskega načrta lahko predloži država članica, organ upravljanja ali katera koli imenovana oseba javnega prava ob ali po predložitvi zadevnih operativnih programov. Zajema vse elemente iz člena 95.

2.           Skupni akcijski načrt zajema del obdobja med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022. Realizacije in rezultati skupnega akcijskega načrta zagotovijo upravičenost do povračila stroškov samo, če so bili doseženi po datumu sklepa o odobritvi skupnega akcijskega načrta in pred koncem določenega obdobja izvajanja.

Člen 95 Vsebina skupnih akcijskih načrtov

Skupni akcijski načrt zajema:

(1) analizo razvojnih potreb in ciljev, ki upravičujejo skupni akcijski načrt, ob upoštevanju ciljev operativnih programov ter, kadar je ustrezno, priporočil za posamezne države in širokih smernic gospodarskih politik držav članic in Unije v skladu s členom 121(2) ter priporočil Sveta, ki jih države članice upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja v skladu s členom 148(4) Pogodbe;

(2) okvir z opisom razmerja med splošnimi in posebnimi cilji skupnega akcijskega načrta, mejnikov in ciljev za realizacije in rezultate ter projektov ali vrst predvidenih projektov;

(3) skupne in posebne kazalnike za spremljanje realizacij in rezultatov, kadar je ustrezno, po prednostnih oseh;

(4) informacije o geografski pokritosti in ciljnih skupinah skupnega akcijskega načrta;

(5) predvideno obdobje izvajanja skupnega akcijskega načrta;

(6) analizo vplivov skupnega akcijskega načrta na spodbujanje enakosti moških in žensk in boj proti diskriminaciji;

(7) analizo vplivov skupnega akcijskega načrta na spodbujanje trajnostnega razvoja, kadar je to ustrezno;

(8) izvedbene določbe za skupni akcijski načrt, ki vključujejo:

(a) imenovanje upravičenca, odgovornega za izvedbo skupnega akcijskega načrta, zagotovitev jamstev o njegovi usposobljenosti na zadevnem področju ter njegovih upravnih zmogljivostih in zmogljivostih za finančno poslovodenje;

(b) ureditve za usmerjanje skupnega akcijskega načrta v skladu s členom 97;

(c) ureditve za spremljanje in vrednotenje skupnega akcijskega načrta, vključno z ureditvami, ki zagotavljajo kakovost, zbiranje in shranjevanje podatkov o doseganju mejnikov, realizacij in rezultatov;

(d) ureditve, ki zagotavljajo širjenje informacij in obveščanje o skupnem akcijskem načrtu in skladih;

(9) finančne ureditve skupnega akcijskega načrta, ki vključujejo:

(a) stroške doseganja mejnikov, ciljev realizacij in rezultatov iz točke 2 na podlagi metod iz člena 57(4) in člena 14 Uredbe o ESS;

(b) okvirni časovni načrt opravljanja plačil upravičencu, povezan z mejniki in cilji;

(c) finančni načrt po operativnih programih in prednostnih oseh, vključno s skupnim upravičenim zneskom in javno podporo.

Oblika skupnega akcijskega načrta se določi v skladu z vzorcem, ki ga sprejme Komisija z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 143(2).

Člen 96 Sklep o skupnem akcijskem načrtu

1.           Komisija oceni skupni akcijski načrt na podlagi informacij iz člena 95, da določi, ali je podpora iz skladov upravičena.

Če Komisija v treh mesecih po predložitvi predloga za skupni akcijski načrt ugotovi, da ta ne izpolnjuje zahtev, državo članico obvesti o svojih pripombah. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne zahtevane dodatne informacije in po potrebi ustrezno spremeni skupni akcijski načrt.

2.           Če so bile vse pripombe ustrezno upoštevane, Komisija sprejme sklep o odobritvi skupnega akcijskega načrta najpozneje 6 mesecev potem, ko ga je država članica predložila, vendar ne pred sprejetjem zadevnih operativnih programov.

3.           V sklepu iz odstavka 2 se navedejo upravičenec in cilji skupnega akcijskega načrta, mejniki in cilji za realizacije in rezultate, stroški doseganja navedenih mejnikov in ciljev realizacij in rezultatov ter finančni načrt po operativnih programih in prednostnih oseh, vključno s skupnim upravičenim zneskom in javnim prispevkom, obdobje izvajanja skupnega akcijskega načrta in, kjer je ustrezno, geografska pokritost in ciljne skupine skupnega akcijskega načrta.

4.           Če Komisija zavrne podporo iz skladov za skupni akcijski načrt, obvesti državo članico o razlogih v roku iz odstavka 2.

Člen 97 Usmerjevalni odbor in sprememba skupnega akcijskega načrta

1.           Država članica ali organ upravljanja ustanovi usmerjevalni odbor za skupni akcijski načrt, ki ni isti kot odbor za spremljanje operativnih programov. Usmerjevalni odbor se sestane najmanj dvakrat letno.

Njegovo sestavo določi država članica v soglasju z organom upravljanja ob upoštevanju načela partnerstva.

Komisija lahko sodeluje pri delu usmerjevalnega odbora v svetovalni vlogi.

2.           Usmerjevalni odbor izvaja naslednje dejavnosti:

(a) pregleda napredek pri doseganju mejnikov, realizacij in rezultatov skupnega akcijskega načrta;

(b) preuči in odobri predlog za spremembo skupnega akcijskega načrta, da se upoštevajo vsi dejavniki, ki vplivajo na njegovo uspešnost.

3.           Zahtevki za spremembo skupnih akcijskih načrtov, ki jih predloži država članica, so ustrezno utemeljeni. Komisija oceni upravičenost zahtevka za spremembo ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovi država članica. Komisija lahko predloži pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. Komisija sprejme sklep o zahtevku za spremembo najpozneje tri mesece potem, ko ga je država članica uradno predložila, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Sprememba začne veljati z datumom sklepa, razen če ni v sklepu določeno drugače.

Člen 98

Finančno poslovodenje in nadzor skupnega akcijskega načrta

1.           Plačila upravičencu skupnega akcijskega načrta se obravnavajo kot pavšalni zneski ali standardne lestvice stroškov na enoto. Zgornja meja pavšalnih zneskov iz člena 57(1)(c) se ne uporablja.

2.           Cilj finančnega poslovodenja, nadzora in revizije skupnega akcijskega načrta je izključno preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za plačila iz sklepa o odobritvi skupnega akcijskega načrta.

3.           Upravičenec in organi, ki delujejo pod njegovo pristojnostjo, lahko pri stroških izvajanja dejavnosti uporabijo lastne računovodske prakse. Za te računovodske prakse in dejanske stroške upravičenca, ni potrebna revizija, ki jo izvaja revizijski organ ali Komisija.

POGLAVJE IV

Teritorialni razvoj

Člen 99 Celostne teritorialne naložbe

1.           Če strategija razvoja mest ali druge teritorialne strategije ali pakti, kot so opredeljeni v členu 12(1) Uredbe … [ESS], zahtevajo celostni pristop, ki vključuje naložbe v okviru več prednostnih osi enega ali več operativnih programov, se ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe.

2.           V zadevnih operativnih programih se opredelijo načrtovane celostne teritorialne naložbe in navede okvirna finančna dodelitev iz vsake prednostne osi posamezni celostni teritorialni naložbi.

3.           Država članica ali organ upravljanja lahko imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami, za upravljanje in izvajanje celostne teritorialne naložbe.

4.           Država članica ali ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da sistem spremljanja operativnega programa zagotavlja ugotavljanje dejavnosti in realizacij prednostne osi, ki prispevajo k celostni teritorialni naložbi.

NASLOV III SPREMLJANJE, VREDNOTENJE, OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE

POGLAVJE I Spremljanje in vrednotenje

Člen 100 Naloge odbora za spremljanje

1.           Odbor za spremljanje preverja zlasti:

(a) vse dejavnike, ki vplivajo na uspešnost operativnega programa;

(b) napredek pri izvajanju načrta vrednotenja in nadaljnje spremljanje ugotovitev vrednotenja;

(c) izvajanje komunikacijske strategije;

(d) izvajanje velikih projektov;

(e) izvajanje skupnih akcijskih načrtov;

(f) ukrepe za spodbujanje enakosti moških in žensk, enakih možnosti ter za boj proti diskriminaciji, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe;

(g) ukrepe za spodbujanje trajnostnega razvoja;

(h) ukrepe iz operativnega programa, ki se nanašajo na izpolnjevanje predhodnih pogojenosti;

(i) finančne instrumente.

2.           Odbor za spremljanje preveri in odobri:

(a) metodologijo in merila za izbor dejavnosti;

(b) letna in končna poročila o izvajanju;

(c) načrt vrednotenja za operativni program in spremembe načrta;

(d) komunikacijsko strategijo za operativni program in morebitne spremembe strategije;

(e) predlog organa upravljanja za spremembo operativnega programa.

Člen 101 Poročila o izvajanju za cilj naložbe za rast in delovna mesta

1.           Država članica do 30. aprila 2016 in do 30. aprila vsakega naslednjega leta do vključno leta 2022 Komisiji predloži letno poročilo v skladu s členom 44(1). Poročilo, predloženo leta 2016, zajame finančni leti 2014 in 2015 ter obdobje med začetnim datumom upravičenosti izdatkov in 31. decembrom 2013.

2.           Letna poročila o izvajanju vsebujejo informacije o:

(a) izvajanju operativnega programa v skladu s členom 44(2);

(b) napredku pri pripravi in izvajanju velikih projektov ter skupnih akcijskih načrtov.

3.           V letnih poročilih o izvajanju, predloženih leta 2017 in 2019, se navedejo in ocenjujejo informacije iz člena 44(3) oz. (4) ter informacije iz odstavka 2 skupaj z:

(a) napredkom pri izvajanju celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, vključno s trajnostnim razvojem mest in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, v okviru operativnega programa;

(b) napredkom pri izvajanju ukrepov za krepitev zmogljivosti organov in upravičencev države članice za upravljanje in uporabo skladov;

(c) napredkom pri izvajanju medregionalnih in nadnacionalnih ukrepov;

(d) napredkom pri izvajanju načrta vrednotenja in nadaljnjem spremljanju ugotovitev vrednotenja;

(e) posebnimi ukrepi za spodbujanje enakosti moških in žensk ter preprečevanje diskriminacije, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ureditvijo, ki se izvaja za vključitev vidika enakosti spolov v operativni program in dejavnosti;

(f) ukrepi, sprejetimi za spodbujanje trajnostnega razvoja v skladu s členom 8;

(g) rezultati ukrepov informiranja in obveščanja javnosti o skladih, izvedenih v okviru komunikacijske strategije;

(h) napredkom pri izvajanju ukrepov na področju socialnih inovacij, kadar je ustrezno;

(i) napredkom pri izvajanju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, vključno z porabljenimi finančnimi viri, kadar je ustrezno;

(j) vključitvijo partnerjev v izvajanje, spremljanje in vrednotenje operativnega programa.

4.           Letna in končna poročila o izvajanju se pripravijo po vzorcih, ki jih sprejme Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 143(2).

Člen 102 Pošiljanje finančnih podatkov

1. Organ upravljanja Komisiji za namene spremljanja za vsak operativni program in po prednostnih oseh do 31. januarja, 30. aprila, 31. julija in 31. oktobra v elektronski obliki pošlje:

(a) upravičene skupne in javne stroške dejavnosti ter število dejavnosti, izbranih za podporo;

(b) upravičene skupne in javne stroške pogodb ali drugih pravnih obveznosti, ki jih prevzamejo upravičenci pri izvajanju dejavnosti, izbranih za podporo;

(c) skupne upravičene izdatke, ki jih upravičenci predložijo organu upravljanja.

2. Podatki, ki se pošljejo 31. januarja, se razčlenijo po kategoriji ukrepov. Za to predložitev podatkov se šteje, da izpolnjuje zahtevo za predložitev finančnih podatkov iz člena 44(2).

3. V podatke, ki se pošljejo do 31. januarja in do 31. julija, se vključi predvideni znesek, za katerega nameravajo države članice predložiti zahtevke za plačilo za tekoče in naslednje finančno leto.

4. Presečni datum za podatke, predložene v skladu s tem členom, je konec meseca, ki je pred mesecem predložitve.

Člen 103 Poročilo o koheziji

Poročilo Komisije iz člena 175 Pogodbe vključuje:

(a) opis napredka pri zagotavljanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, vključno s socialno-ekonomskimi razmerami in razvojem regij ter vključitvijo prednostnih nalog Unije;

(b) opis vloge skladov, EIB in drugih instrumentov ter vpliva drugih politik Unije in nacionalnih politik pri doseženem napredku.

Člen 104 Vrednotenje

1. Organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja za vsak operativni program. Načrt vrednotenja se predloži na prvi seji odbora za spremljanje. Če en sam odbor za spremljanje pokriva več operativnih programov, se v načrt vrednotenja lahko vključijo vsi zadevni operativni programi.

2. Organi upravljanja do 31. decembra 2020 Komisiji za vsak program predložijo poročilo s povzetkom ugotovitev vrednotenj, opravljenih med programskim obdobjem, vključno z oceno glavnih realizacij in rezultatov programa.

3. Komisija izvaja naknadna vrednotenja v tesnem sodelovanju z državami članicami in organi upravljanja.

POGLAVJE II Obveščanje in komuniciranje

Člen 105 Obveščanje in objavljanje

1.           Države članice in organi upravljanja so pristojni za:

(a) vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o vseh operativnih programih v zadevni državi članici in dostopom do njih;

(b) obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnih programov;

(c) obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in komuniciranja o rezultatih in vplivu pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti.

2.           Države članice za zagotovitev preglednosti pri podpori skladov vodijo seznam dejavnosti po operativnih programih in skladih v formatu CVS ali XML, dostopen na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, kjer sta na voljo seznam in povzetek vseh operativnih programov v navedeni državi članici.

Seznam dejavnosti se posodobi najmanj vsake tri mesece.

Minimalne informacije, ki se navedejo v seznamu dejavnosti, so navedene v Prilogi V.

3.           Podrobna pravila v zvezi z ukrepi obveščanja in objavljanja za javnost ter ukrepi obveščanja za prosilce in upravičence so določena v Prilogi V.

4.           Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3) sprejme tehnične značilnosti ukrepov obveščanja in objavljanja za dejavnost ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev standardnih barv .

Člen 106 Komunikacijska strategija

1.           Organ upravljanja pripravi komunikacijsko strategijo za vsak operativni program. Lahko se pripravi skupna komunikacijska strategija za več operativnih programov.

Komunikacijska strategija vključuje elemente iz Priloge V ter letne posodobitve s podrobnostmi o načrtovanih dejavnostih obveščanja in objavljanja.

2.           O komunikacijski strategiji razpravlja in jo odobri prvi odbor za spremljanje po sprejetju operativnega programa.

O spremembi komunikacijske strategije razpravlja in jo odobri odbor za spremljanje.

3.           Organ upravljanja najmanj enkrat letno obvesti odbor za spremljanje za vsak operativni program o napredku pri izvajanju komunikacijske strategije in svoji oceni rezultatov.

Člen 107 Uradniki za obveščanje in komuniciranje ter njihove mreže

1. Vsaka država članica imenuje uradnika za obveščanje in komuniciranje za usklajevanje ukrepov obveščanja in komuniciranja v zvezi z enim ali več skladi ter o tem obvesti Komisijo.

2. Uradnik za obveščanje in komuniciranje usklajuje in predseduje sestankom nacionalne komunikacijske mreže skladov, vključno z ustreznimi programi za evropsko teritorialno sodelovanje, oblikovanjem in vzdrževanjem spletne strani ali spletnega portala iz Priloge V in obveznostjo zagotoviti pregled ukrepov komuniciranja, ki se izvajajo na nacionalni ravni.

3. Vsak organ upravljanja imenuje eno osebo, ki je odgovorna za obveščanje in komuniciranje na ravni operativnih programov, ter o tem obvesti Komisijo.

4. Komisija vzpostavi mreže Unije, sestavljene iz članov, ki jih imenujejo države članice in organi upravljanja, za izmenjavo rezultatov izvajanja komunikacijskih strategij, izmenjavo izkušenj z izvajanjem ukrepov obveščanja in komuniciranja ter izmenjavo dobrih praks.

NASLOV IV TEHNIČNA POMOČ

Člen 108 Tehnična pomoč na pobudo Komisije

Skladi lahko financirajo tehnično pomoč do zgornje meje 0,35 % letnih dodeljenih sredstev.

Člen 109 Tehnična pomoč držav članic

1.           Vsak sklad lahko financira dejavnosti tehnične pomoči, ki so upravičene v okviru katerega koli drugega sklada. Znesek skladov, ki se dodeli tehnični pomoči, je omejen na 4 % skupnega zneska skladov, dodeljenega operativnim programom za vsako kategorijo regij v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta.

2.           Tehnična pomoč se zagotovi v obliki financiranja prednostne osi iz enega sklada v okviru operativnega programa ali posebnega operativnega programa.

3.           Sredstva za tehnično pomoč iz sklada ne presegajo 10 % vseh sredstev, ki se dodelijo iz navedenega sklada operativnim programom v državi članici za posamezne kategorije regij v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta.

NASLOV V FINANČNA PODPORA IZ SKLADOV

Člen 110 Določitev stopenj sofinanciranja

1.           S sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno os.

2            V sklepu Komisije se za vsako prednostno os določi, ali se bo stopnja sofinanciranja za prednostno os uporabljala za:

(a)     skupne upravičene izdatke, vključno z javnimi in zasebnimi izdatki, ali

(b)     javne upravičene izdatke.

3.           Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnega programa pri cilju naložbe za rast in delovna mesta ne presega:

(a) 85 % za Kohezijski sklad;

(b) 85 % za manj razvite regije držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 % povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije;

(c) 80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točke (b), upravičene do prehodne ureditve v okviru Kohezijskega sklada na dan 1. januarja 2014;

(d) 75 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točk (b) in (c), in za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(e) 60 % za regije v prehodu, razen tistih iz točke (d);

(f) 50 % za bolj razvite regije, razen tistih iz točke (d).

Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnih programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ne presega 75 %.4.         Stopnja sofinanciranja dodatnih dodeljenih sredstev v skladu s členom 84(1)(e) ne presega 50 %.

Enaka stopnja sofinanciranja se uporablja za dodatno dodeljena sredstva v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o ETS].

5.           Najvišja stopnja sofinanciranja iz odstavka 3 na ravni prednostne osi se zviša za deset odstotnih točk, kadar se prednostna os v celoti izvaja s finančnimi instrumenti ali lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost.

6.           Prispevek iz skladov za vsako prednostno os znaša najmanj 20 % upravičenih javnih izdatkov.

7.           V okviru operativnega programa se lahko določi posebna prednostna os s stopnjo sofinanciranja do 100 % za podporo dejavnostim, ki se izvajajo s finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na ravni Unije, ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija. Če se v ta namen določi posebna prednostna os, se podpora v okviru te osi ne sme izvajati z drugimi sredstvi.

Člen 111 Prilagoditev stopenj sofinanciranja

Stopnja sofinanciranja prednostne osi iz skladov se lahko prilagodi, da se upoštevajo:

(1) pomen prednostne osi za izvajanje strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju posebnih vrzeli, ki jih je treba obravnavati;

(2) varstvo in izboljševanje okolja, zlasti z uporabo previdnostnega načela, načela preventivnega ukrepanja in načela „onesnaževalec plača“;

(3) stopnje zbiranja zasebnega financiranja;

(4) pokritost območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer:

(a) otoške države članice, upravičene v okviru Kohezijskega sklada, in drugi otoki, razen če na njih leži glavno mesto države članice ali imajo trdno povezavo s celino;

(b) gorska območja, kakor so opredeljena v nacionalni zakonodaji države članice;

(c) redko (manj kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer) in zelo redko (manj kot 8 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljena območja.

NASLOV VI UPRAVLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 112 Odgovornosti držav članic

1.           Države članice zagotovijo vzpostavitev sistemov upravljanja in nadzora za operativne programe v skladu s členoma 62 in 63.

2.           Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku zadevnih upravnih in pravnih postopkov.

Če zneskov, ki so bili neupravičeno plačani upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za povračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije.

Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 142 sprejme natančna pravila o obveznostih držav članic iz tega odstavka.

3.           Države članice zagotovijo, da je najpozneje do 31. decembra 2014 vse izmenjave informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi mogoče izvesti izključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov.

Sistemi olajšajo interoperabilnost z okviri Unije in nacionalnimi okviri ter omogočajo, da upravičenci samo enkrat predložijo informacije iz prvega pododstavka.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme natančna pravila glede izmenjave informacij iz tega odstavka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3).

POGLAVJE II Organi upravljanja in nadzora

Člen 113 Imenovanje organov

1.           Država članica kot organ upravljanja vsakega operativnega programa imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo. Isti javni organ ali telo se lahko imenuje za organ upravljanja več kot enega operativnega programa.

2.           Država članica kot organ za potrjevanje vsakega operativnega programa brez poseganja v odstavek 3 imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo. Isti organ za potrjevanje se lahko imenuje za več kot en operativni program.

3.           Država članica lahko za operativni program imenuje organ upravljanja, ki opravlja tudi naloge organa za potrjevanje.

4.           Država članica kot revizijski organ vsakega operativnega programa imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje. Isti revizijski organ se lahko imenuje za več operativnih programov.

5.           Pri cilju naložbe za rast in delovna mesta so lahko ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja, organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega javnega organa ali telesa. Vendar pri operativnih programih, pri katerih skupni znesek podpore iz skladov presega 250 000 000 EUR, revizijski organ ne sme biti del istega javnega organa ali telesa kot organ upravljanja.

6.           Država članica lahko imenuje enega ali več posredniških organov za izvajanje določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje s pristojnostjo navedenega organa. Ustrezne ureditve med organom upravljanja ali organom za potrjevanje ter posredniškimi organi se formalno pisno zabeležijo.

7.           Država članica ali organ upravljanja lahko zaupata upravljanje dela operativnega programa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja (v nadaljnjem besedilu: globalna nepovratna sredstva). Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter za upravno in finančno poslovodenje.

8.           Država članica pisno določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi upravljanja, organi za potrjevanje in revizijskimi organi, odnose med takimiorgani ter odnose takih organov s Komisijo.

Člen 114 Naloge organa upravljanja

1.           Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje operativnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

2.           Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:

(a) podpira delo odbora za spremljanje in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki in mejniki;

(b) pripravi letna in končno poročilo o izvajanju ter jih potem, ko jih potrdi odbor za spremljanje, predloži Komisiji;

(c) posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje dejavnosti;

(d) vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, potrebnih za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo, vključno s podatki o posameznih udeležencih v dejavnostih, če je primerno;

(e) zagotavlja, da se podatki iz točke (d) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem ter da se podatki o kazalnikih razčlenijo po spolu, če se to zahteva v Prilogi I Uredbe o ESS.

3.           Kar zadeva izbiro dejavnosti, organ upravljanja:

(a) pripravi in po odobritvi uporablja ustrezne izbirne postopke in merila, ki:

(i)      so nediskriminacijski in pregledni;

(ii)      upoštevajo splošna načela iz členov 7 in 8;

(b) zagotavlja, da se izbrana dejavnost uvrsti na področje uporabe zadevnega sklada ali skladov in v kategorijo ukrepa iz prednostne ali prednostih osi operativnega programa;

(c) zagotovi upravičencu dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo za posamezno dejavnost, vključno s posebnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki se zagotovijo v okviru dejavnosti, finančnim načrtom in rokom izvedbe;

(d) pred odobritvijo dejavnosti se prepriča, ali ima upravičenec upravne, finančne in operativne zmogljivosti za izpolnitev pogojev iz točke (c);

(e) če se je dejavnost začela izvajati pred predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, se prepriča, ali so bili upoštevani predpisi Unije in nacionalni predpisi, pomembni za dejavnost;

(f) zagotovi, da vlagatelj ne prejema podpore iz skladov, za katero je bil ali bi moral biti v postopku izterjave v skladu s členom 61 po preselitvi proizvodne dejavnosti znotraj Unije;

(g) določi kategorijo ukrepa, kateri se pripišejo izdatki dejavnosti.

4.           Kar zadeva finančno poslovodenje in nadzor nad operativnim programom, organ upravljanja:

(a) preveri, ali so bili sofinancirani izdelki in storitve zagotovljeni ter ali so upravičenci plačali izdatke, ki so jih predložili, in ali so v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, operativnim programom in pogoji za podporo dejavnosti;

(b) zagotavlja, da upravičenci, vključeni v izvajanje dejavnosti, za katere se vrnejo upravičeni in dejansko nastali izdatki, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo;

(c) uvede učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;

(d) vzpostavi postopke, ki zagotavljajo, da se vsi dokumenti v zvezi z izdatki in revizijami, ki se zahtevajo za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 62(g);

(e) pripravijo izjavo o zanesljivosti upravljanja za delovanje sistema upravljanja in nadzora, zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov ter upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja, skupaj s poročilom o rezultatih opravljenih preverjanj upravljanja, pomanjkljivostih, ugotovljenih v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora, ter sprejetih popravnih ukrepih.

5.           Preverjanja v skladu z odstavkom 4(a) vključujejo naslednja postopka:

(a) upravno preverjanje vsakega zahtevka za povračilo, ki ga predložijo upravičenci;

(b) preverjanje dejavnosti na kraju samem.

Pogostost in pokritost preverjanja na kraju samem sta sorazmerna z zneskom javne podpore dejavnosti in stopnjo tveganja, ugotovljenega s temi preverjanji ter revizijami revizijskega organa za sistem upravljanja in nadzora kot celoto.

6.           Preverjanje posameznih dejavnosti na kraju samem v skladu z odstavkom 5(b) se lahko izvede z vzorčenjem.

7.           Če je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru operativnega programa, ureditev preverjanja iz odstavka 4(a) zagotavlja ustrezno ločitev nalog.

8.           Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 142 o načinih izmenjave informacij iz odstavka 2(d).

9.           Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 142 o pravilih v zvezi z ureditvijo revizijske sledi iz odstavka 4(d).

10.         Komisija z izvedbenimi akti sprejme vzorec upravne izjave iz odstavka 4(e). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2).

Člen 115 Naloge organa za potrjevanje

Organ za potrjevanje operativnega programa je pristojen zlasti za:

(a) pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji ter potrditev, da ti izhajajo iz zanesljivih računovodskih sistemov, temeljijo na preverljivih spremnih dokumentih in jih je preveril organ upravljanja;

(b) pripravo letnih računovodskih izkazov;

(c) potrditev popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov ter da so izdatki iz izkazov v skladu z veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi in da so nastali v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za operativni program ter so v skladu s predpisi Unije in nacionalnimi predpisi;

(d) zagotovitev sistema za računalniško zapisovanje in shranjevanje računovodskih izkazov za posamezne dejavnosti, ki podpira vse podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in letnih računovodskih izkazov, vključno z evidenco izterljivih in izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega prispevka za dejavnost ali operativni program ali njegovega dela;

(e) zagotavitev, da je od organa upravljanja za pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo prejel ustrezne informacije o postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki;

(f) upoštevanje rezultatov vseh revizij, ki jih je opravil revizijski organ ali so bile opravljene v njegovi pristojnosti, pri pripravi in predložitvi zahtevkov za plačilo;

(g) računalniško vodenje računovodske evidence izdatkov, predloženih Komisiji, in ustreznega javnega prispevka, plačanega upravičencem;

(h) vodenje evidence o izterljivih zneskih ter zneskih, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega prispevka za določeno dejavnost ali njegovega dela. Izterjane zneske se vrne v splošni proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o izdatkih.

Člen 116 Naloge revizijskega organa

1.           Revizijski organ zagotovi, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti in letnih računovodskih izkazov.

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 142 sprejme delegirane akte, s katerimi določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati navedene revizije.

2.           Kadar revizije izvede organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da je tak organ funkcionalno neodvisen.

3.           Revizijski organ zagotovi, da se pri reviziji upoštevajo mednarodno priznani računovodski standardi.

4.           Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Kadar se skupni sistem upravljanja in nadzora uporablja za več kot en operativni program, se lahko za zadevne operativne programe pripravi enotna revizijska strategija. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko strategijo Komisiji.

5.           Revizijski organ pripravi:

(i)      revizijsko mnenje o letnih računovodskih izkazih za predhodno obračunsko leto, ki zajema popolnost, točnost in verodostojnost letnih računovodskih izkazov, delovanje sistema upravljanja in nadzora ter zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov;

(ii)     letno poročilo o nadzoru, ki vključuje ugotovitve revizij, izvedenih v predhodnem obračunskem letu.

Poročilo iz točke (ii) zajema pomanjkljivosti, ugotovljene v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora, ter sprejete ali predlagane popravne ukrepe.

Če se za več operativnih programov uporablja skupni sistem upravljanja in nadzora, se informacije iz točke (ii) lahko združijo v enem poročilu.

6.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme vzorce revizijske strategije, revizijsko mnenje in letno poročilo o nadzoru ter metodologijo za metodo vzorčenja iz odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3).

7.           Komisija sprejme izvedbena pravila o uporabi podatkov, zbranih med revizijami, ki jih izvedejo uradniki ali pooblaščeni zastopniki Komisije v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3).

POGLAVJE III Akreditacija

Člen 117 Akreditacija in odvzem akreditacije organa upravljanja in organa za potrjevanje

1.           Akreditacijski organ sprejme uradni sklep o akreditaciji navedenih organov upravljanja in organov za potrjevanje, ki izpolnjujejo akreditacijska merila, ki jih je Komisija v skladu s členom 142 uvedla z delegiranimi akti.

2.           Uradni sklep iz odstavka 1 temelji na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni sistem upravljanja in nadzora, vključno z vlogo posredniških organov v njem ter njegovo upoštevanje členov 62, 63, 114 in 115. Akreditacijski organ upošteva, ali so sistemi upravljanja in nadzora za operativni program podobni sistemom, ki so se uporabljali v predhodnem programskem obdobju, in tudi vse dokaze o njihovem učinkovitem delovanju.

3.           Država članica v šestih mesecih od sprejetja sklepa o sprejetju operativnega programa Komisiji predloži uradni sklep iz odstavka 1.

4.           Kadar skupni znesek podpore za operativni program iz skladov presega 250 000 000 EUR, lahko Komisija v dveh mesecih po prejemu uradnega sklepa iz odstavka 1 zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa ter opis sistema upravljanja in nadzora.

Komisija lahko v dveh mesecih po prejemu teh dokumentov predloži pripombe.

Komisija pri odločanju o tem, ali zahtevati navedene dokumente, upošteva, ali so sistemi upravljanja in nadzora za operativni program podobni sistemom, ki so se uporabljali v predhodnem programskem obdobju, ali organ upravljanja izvaja tudi naloge organa za potrjevanje in tudi vse dokaze o njihovem učinkovitem delovanju.

Člen 118 Sodelovanje z revizijskimi organi

1.           Komisija z revizijskimi organi sodeluje pri usklajevanju njihovih revizijskih načrtov in metod ter nemudoma izmenja rezultate revizij, izvedene na sistemih upravljanja in nadzora.

2.           Za olajšanje tega sodelovanja v primerih, ko država članica imenuje več kot en revizijski organ, lahko država članica imenuje usklajevalni organ.

3.           Komisija, revizijski organi in kakršen koli usklajevalni organ se srečujejo redno in vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo letno poročilo o nadzoru, mnenje in revizijsko strategijo ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

NASLOV VII FINANČNO POSLOVODENJE, POTRDITEV OBRAČUNA IN FINANČNI POPRAVKI

POGLAVJE I Finančno poslovodenje

Člen 119 Splošna pravila glede plačil

Država članica zagotovi, da je najpozneje do zaključka operativnega programa znesek javne podpore, izplačane upravičencem, vsaj enak prispevku iz skladov, ki ga je Komisija izplačala državi članici.

Člen 120 Splošna pravila za izračun vmesnih plačil ter plačila letne in končne razlike

1.           Komisija kot vmesno plačilo povrne 90 % zneska, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja za vsako prednostno os iz sklepa, s katerim se sprejme operativni program, za upravičene izdatke za prednostno os, vključeno v zahtevek za plačilo. Letno razliko določi v skladu s členom 130(1).

2.           Prispevek iz skladov za prednostno os prek vmesnih plačil ter plačila letne in končne razlike ni višji od:

(a) javne podpore za prednostno os, navedene v zahtevku za plačilo; in

(b) prispevka iz skladov za prednostno os iz sklepa Komisije o odobritvi operativnega programa.

3.           Ne glede na člen 22 podpora Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne podpore in največjega zneska podpore iz skladov za vsako prednostno os iz sklepa Komisije o odobritvi operativnega programa.

Člen 121 Zahtevki za plačilo

1.           Zahtevki za plačilo za vsako prednostno os vključujejo:

(a) skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

(b) skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti in kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

(c) ustrezno upravičeno javno podporo, ki je bila izplačana upravičencu in kakor je vnesena v izkaze organa za potrjevanje.

2.           Zneski v zahtevku za plačilo so podprti s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo, razen za druge oblike podpore iz členov 57(1)(b) (c) in (d), 58, 59 (1) ter 93 in člena 14 Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006 [ESS]. Za take oblike podpore so zneski iz zahtevka za plačilo stroški, ki jih organ upravljanja povrne upravičencu.

3.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme vzorec zahtevkov za plačilo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2).

Člen 122 Plačila upravičencem

Organ upravljanja zagotovi, da upravičenci čim hitreje prejmejo skupni znesek javne podpore in v vsakem primeru pred vključitvijo ustreznih izdatkov v zahtevek za plačilo. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.

Člen 123 Uporaba eura

1.           Države članice, ki na dan vložitve zahtevka za plačilo še niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih organa upravljanja zadevnega operativnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

2.           Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 1 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ upravljanja zabeležil v računovodske izkaze pred datumom začetka veljavnosti nepreklicno določenega menjalnega razmerja med nacionalno valuto in eurom.

Člen 124 Plačilo vnaprejšnjega financiranja

1.           Začetno vnaprejšnje financiranje se plača v obrokih:

(a)     leta 2014: 2 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(b)     leta 2015: 1 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(c)     leta 2016: 1 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program.

Če je operativni program sprejet leta 2015 ali pozneje, se prvi obroki plačajo v letu sprejetja.

2.           Plačilo letnega vnaprejšnjega financiranja se med letoma 2016 in 2022 izvede pred 1. julijem. Leta 2016 znaša 2 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program. Med letoma 2017 in 2022 znaša 2,5% zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program.

Člen 125 Potrditev vnaprejšnjega financiranja

Znesek, ki je bil izplačan v obliki letnega vnaprejšnjega financiranja, se v izkazih Komisije potrdi v skladu s členom 130.

Člen 126 Roki za predložitev zahtevkov za vmesna plačila in njihovo plačilo

1.           Organ za potrjevanje redno predloži zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema zneske, vnesene v njegove računovodske izkaze kot javna podpora, izplačana upravičencem v obračunskem letu, ki se konča 30. junija.

2.           Organ za potrjevanje predloži končni zahtevek za vmesno plačilo do 31. julija po koncu predhodnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred prvim zahtevkom za vmesno plačilo za naslednje proračunsko leto.

3.           Prvi zahtevek za vmesno plačilo se predloži, ko Komisija prejme uradni akt, ki akreditira organ upravljanja.

4.           Vmesna plačila za operativni program se ne izvedejo, če Komisiji ni bilo poslano letno poročilo o izvajanju v skladu s členom 101.

5.           Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesno plačilo najpozneje v 60 dneh od datuma, ko zabeleži zahtevek za plačilo.

Člen 127 Prenehanje obveznosti

1.           Komisija za operativni program razveljavi kateri koli del zneska, izračunanega v skladu z drugim pododstavkom, ki ni bil uporabljen za izvedbo začetnega in letnega vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila letne razlike do 31. decembra drugega obračunskega leta po letu proračunske obveznosti v okviru operativnega programa ali za katerega ni bil poslan zahtevek za plačilo v skladu s členom 126(1).

Komisija za namene prenehanja obveznosti znesek izračuna tako, da vsaki proračunski obveznosti med letoma 2015 in 2020 prišteje šestino letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2014.

2.           Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se roki za prenehanje obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2014.

3.           Z odstopanjem od odstavka 1 se roki za prenehanje obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2015, če je prva letna proračunska obveznost povezana s skupnim letnim prispevkom za leto 2015. Komisija v takih primerih znesek iz prvega pododstavka odstavka 1 izračuna tako, da vsaki proračunski obveznosti med letoma 2016 in 2020 prišteje petino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s skupnim letnim prispevkom za leto 2015.

4.           Za tisti del obveznosti, ki je 31. decembra 2022 še vedno odprt, prevzete obveznosti prenehajo, če Komisija do 30. septembra 2023 ne prejme dokumentov, zahtevanih na podlagi člena 107(1).

POGLAVJE II Potrditev obračuna in zaključek

Oddelek I Potrditev obračuna

Člen 128 Vsebina letnih računovodskih izkazov

1.           Potrjeni letni računovodski izkazi za vsak operativni program zajemajo obračunsko leto in na ravni vsake prednostne osi vključujejo:

(a) skupni znesek upravičenih izdatkov, vnesenih v računovodske izkaze organa za potrjevanje, kot so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, ustrezno upravičeno javno podporo, ki je bila izplačana, in skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti;

(b) preklicane in izterjane zneske med obračunskim letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, izterljive zneske iz člena 61 in neizterljive zneske;

(c) za vsako prednostno os seznam dejavnosti, zaključenih med obračunskim letom, ki sta jih podpirala ESRR in Kohezijski sklad;

(d) za vsako prednostno os uskladitev izdatkov iz točke (a) in izdatkov, prijavljenih v istem obračunskem letu v zahtevkih za plačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik.

2.           Organ za potrjevanje lahko po prednostnih oseh v proračunskih izkazih opredeli določbo, ki ne presega 5 % skupnih izdatkov v zahtevkih za plačila, predloženih za določeno obračunsko leto, kadar je ocena zakonitosti in pravilnosti izdatkov predmet tekočega postopka revizijskega organa. Zajeti znesek se izključi iz skupnega zneska upravičenih izdatkov iz odstavka 1(a). Ti zneski se dokončno vključijo v letne računovodske izkaze naslednjega leta ali izključijo iz njih.

Člen 129 Predložitev informacij

Država članica za vsako leto od leta 2016 do vključno leta 2022 predloži dokumente iz člena 75(1).

Člen 130 Letna potrditev obračuna

1.           Komisija za namene izračuna zneska v breme skladov za obračunsko leto upošteva:

(a)     skupni znesek izdatkov, vnesenih v proračunske izkaze iz člena 128(1)(a) in za katere se uporabi stopnja sofinanciranja za vsako prednostno os;

(b)     skupni znesek plačil Komisije v navedenem obračunskem letu, ki je sestavljen iz:

(i)      zneska vmesnih plačil Komisije v skladu s členoma 120(1) in 22 ter

(ii)      plačanega zneska letnega vnaprejšnjega financiranja iz člena 124(2).

2.           Letna razlika, ki se zaradi potrditve obračuna lahko izterja od države članice, je predmet naloga za izterjavo Komisije. Letna razlika, ki jo je treba izplačati državi članici, se po potrditvi obračuna doda naslednjemu vmesnemu plačilu Komisije.

3.           Če Komisija zaradi razlogov, ki jih je mogoče pripisati državi članici, ne more potrditi obračuna do 30. aprila leta, ki sledi zaključku obračunskega leta, Komisija državo članico obvesti o ukrepih, ki jih mora izvesti organ upravljanja ali revizijski organ, ali o dodatnih preiskavah, izvedbo katerih Komisija predlaga v skladu s členom 65(2) in (3).

4.           Letna razlika, ki jo plača Komisija, temelji na izdatkih, prijavljenih v računovodskih izkazih, brez kakršne koli določbe za izdatke, ki so bili prijavljeni Komisiji in so predmet kontradiktornega postopka z revizijskim organom.

Člen 131 Postopno zaključevanje

1.           Pri ESRR in Kohezijskem skladu letni računovodski izkazi za vsak operativni program na ravni vsake prednostne osi vključujejo seznam dejavnosti, ki so bile zaključene med obračunskim letom. Izdatki, ki zadevajo te dejavnosti, vključene v računovodske izkaze, ki so predmet sklepa o potrditvi obračunov, se štejejo za zaključene.

2.           Pri ESS se izdatki, vključeni v izkaze, ki so predmet sklepa o potrditvi obračunov, štejejo za zaključene.

Člen 132 Dostopnost dokumentov

1.           Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ za upravljanje zagotovi, da je vsa spremna dokumentacija o dejavnostih na zahtevo na voljo Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču za obdobje treh let. To obdobje treh let se začne 31. decembra v letu, ko je bil sprejet sklep o potrditvi obračuna v skladu s členom 130, ali najpozneje na dan izplačila končne razlike.

To triletno obdobje se prekine v primeru sodnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

2.           Dokumenti se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na splošno sprejetih nosilcih podatkov, vključno z elektronskimi različicami izvirnih dokumentov ali dokumentov, ki so le v elektronski obliki.

3.           Dokumenti se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, ki jih osebni podatki zadevajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo.

4.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142, pri čemer določi, kateri nosilci podatkov se lahko štejejo kot splošno sprejeti.

5.           Postopek potrjevanja skladnosti dokumentov na splošno sprejetih nosilcih podatkov z izvirnim dokumentom določijo nacionalni organi, zagotavlja pa, da shranjene različice izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

6.           Kadar so dokumenti le v elektronski obliki, morajo računalniški sistemi, ki se uporabljajo, izpolnjevati sprejete varnostne standarde, ki zagotavljajo, da shranjeni dokumenti izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

Oddelek II Zaključek operativnih programov

Člen 133 Predložitev dokumentov o zaključku in plačilo končne razlike

1.           Države članice do 30. septembra 2023 predložijo naslednje dokumente:

(a) zahtevek za plačilo končne razlike;

(b) končno poročilo o izvajanju za operativni program in

(c) dokumente iz člena 75(1) za zadnje obračunsko leto, od 1. julija 2022 do 30. junija 2023.

2.           Plačilo končne razlike se izvede najpozneje tri mesece po datumu potrditve obračuna končnega obračunskega leta ali en mesec po datumu sprejetja končnega poročila o izvajanju, kar je pozneje.

Oddelek III Začasna ustavitev plačil

Člen 134 Začasna ustavitev plačil

1.           Komisija lahko na ravni prednostnih osi ali operativnih programov začasno zaustavi vsa vmesna plačila ali njihov del, če:

(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katerega niso bili sprejeti popravni ukrepi;

(b) so izdatki iz izkaza o izdatkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

(c) država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 74;

(d) obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja ali v podatkih o skupnih in posebnih kazalnikih;

(e) država članica ni sprejela ukrepov iz operativnega programa v zvezi z izpolnjevanjem predhodnih pogojenosti;

(f) obstajajo dokazi, pridobljeni pri pregledu uspešnosti, o tem, da prednostna os ni dosegla mejnikov iz okvira uspešnosti;

(g) država članica v skladu s členom 20(5) ne odgovori ali ne odgovori zadovoljivo;

(h) pride do primerov iz člena 21(6)(a) do (e).

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi začasno ustavitev celote ali dela vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost, da predloži svoje pripombe.

3.           Komisija prekliče začasno ustavitev celote ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve.

POGLAVJE III Finančni popravki

Oddelek I Finančni popravki držav članic

Člen 135 Finančni popravki držav članic

1.           Države članice so najprej odgovorne za preiskovanje nepravilnosti ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov in izterjav. V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse morebiti prizadete dejavnosti.

2.           Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite pri dejavnostih ali operativnih programih. Finančni popravki zajemajo preklic celote ali dela javnega prispevka za dejavnost ali operativni program. Država članica upošteva značilnosti in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada in izvede sorazmerni popravek. Finančni popravki se evidentirajo v letnih računovodskih izkazih s strani organa upravljanja za obračunsko leto, v katerem se odloči o preklicu. 

3.           Prispevek iz skladov, preklican v skladu z odstavkom 2, lahko država članica v skladu z odstavkom 4 ponovno uporabi v zadevnem operativnem programu.

4.           Prispevek, preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno uporabiti za nobeno dejavnost, ki je bila predmet popravka ali, kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, za nobeno dejavnost, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.

Oddelek II Finančni popravki Komisije

Člen 136 Merila za finančne popravke

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti izvede finančne popravke tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije za operativni program v skladu s členom 77, če po ustreznem pregledu ugotovi, da:

(a)     obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, kar ogroža prispevek Unije, ki je bil operativnemu programu že izplačan;

(b)     država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 135 pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;

(c)     je izdatek v zahtevku za plačilo nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka.

Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer se upošteva, ali je nepravilnost sistemska. Kadar ni mogoče natančno določiti zneska nepravilnih izdatkov v breme skladov, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek.

2.           Komisija pri odločanju o znesku popravka iz odstavka 1 upošteva značilnosti in resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, ugotovljene v operativnem programu.

3.           Kadar Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi poročil zunanjih revizorjev, se po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 135(2), obvestil, poslanih v skladu s členom 112(3), in vseh odgovorov države članice sama odloči glede finančnih posledic.

4.           Kadar Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju operativnega programa ugotovi resno nedoseganje ciljev iz okvira uspešnosti, lahko prek izvedbenih aktov izvede finančne popravke za zadevne prednostne osi.

5.           Kadar država članica ne spoštuje svojih obveznosti iz člena 86, lahko Komisija glede na stopnjo nespoštovanja teh obveznosti izvede finančni popravek s preklicem dela ali celotnega prispevka iz strukturnih skladov za zadevno državo članico.

6.           Komisija je pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 142 o določitvi meril za uvedbo stopnje finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti.

Člen 137 Postopek

1.           Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku začne postopek z obvestilom državi članici o začasnih ugotovitvah svojega pregleda in z zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

2.           Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši kot v oceni Komisije. Ob soglasju s Komisijo lahko država članica omeji svoj pregled na ustrezen delež ali vzorec dokumentacije. Rok za ta pregled razen v ustrezno utemeljenih primerih ne presega dveh dodatnih mesecev po dvomesečnem obdobju iz odstavka 1.

3.           Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v rokih iz odstavkov 1 in 2 predloži država članica.

4.           Kadar država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb kot podlaga za ugotovitve Komisije o zahtevku za finančni popravek.

5.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o izvedbi finančnih popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali od datuma prejema dodatnih informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne informacije po zaslišanju. Komisija upošteva vse informacije in ugotovitve, predložene med postopkom. Če do zaslišanja ne pride, začne teči šestmesečni rok dva meseca po datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija.

6.           Kadar Komisija ali Evropsko računsko sodišče odkrije nepravilnosti, ki vplivajo na letne računovodske izkaze, poslane Komisiji, se s finančnim popravkom zmanjša podpora iz skladov za operativni program.

Člen 138 Obveznosti držav članic

Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice o izterjavi iz člena 135(2) te uredbe ter vračilu državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe in v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999[38].

Člen 139 Povračilo

1.           Vsako povračilo v splošni proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, oblikovanem v skladu s členom 73 Finančne uredbe. Rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.           Iz vsake zamude pri povračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

NASLOV VIII

Sorazmerni nadzor operativnih programov

            Člen 140 Sorazmerni nadzor operativnih programov

1.           Dejavnosti, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 100 000 EUR, niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Druge dejavnosti niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije v obračunskem letu pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Te določbe ne posegajo v odstavek 4.

2.           Pri operativnih programih, pri katerih je v najnovejšem revizijskem mnenju navedeno, da ni znatnih pomanjkljivosti, se lahko Komisija z revizijskim organom na naslednjem zasedanju iz člena 118(3) dogovori za zmanjšanje stopnje revizijskih dejavnosti, da bo sorazmerna z ugotovljenim tveganjem. V takih primerih Komisija ne bo izvedla svojih revizij na kraju samem, razen če obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora, ki vplivajo na izdatke, prijavljene Komisiji v obračunskem letu, v katerem je bil obračun predmet sklepa o potrditvi.

3.           Pri operativnih programih, pri katerih Komisija ugotovi, da se lahko zanese na mnenje revizijskega organa, se lahko z njim dogovori za omejitev svojih revizij na kraju samem z revidiranjem delovanja revizijskega organa, razen če obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v delovanju revizijskega organa v obračunskem letu, v katerem je bil obračun predmet sklepa o potrditvi.

4.           Revizijski organ in Komisija lahko brez poseganja v odstavek 1 izvajata revizije dejavnosti, če se pri oceni tveganja odkrije posebno tveganje nepravilnosti ali goljufij, v primeru dokazov o resnih pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora zadevnega operativnega programa ter v 3 letih po zaključku vseh izdatkov dejavnosti iz člena 131 v okviru revizijskega vzorca. Komisija lahko kadar koli izvede revizije dejavnosti, da oceni delo revizijskega organa, in sicer s ponovno izvedbo njegove revizijske dejavnosti.

ČETRTI DEL

PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 141 Spremembe prilog

Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 142 sprejme spremembe prilog I in V k tej uredbi v obsegu ustreznih določb te uredbe.

Člen 142 Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo iz te uredbe se podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Pooblastilo iz člena 141 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta.

S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akti začnejo veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva obvestila o njem ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Če po preteku navedenega roka Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je določen v njem.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred pretekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o tem, da sprejetju delegiranega akta ne bosta nasprotovala.

Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje sprejetju delegiranega akta, navede razloge za to.

Člen 143 Postopek odbora

1.           Komisiji pomaga Odbor za usklajevanje skladov. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba mnenje odbora v skladu z odstavkoma 2 in 3 pridobiti s pisnim postopkom, se navedeni postopek zaključi brez rezultata, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahtevajo člani odbora.

Kadar odbor mnenja ne predloži, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, uporabi pa se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 144 Pregled

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 20XX v skladu s členom 177 Pogodbe.

Člen 145 Prehodne določbe

1.           Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo, vključno s popolnim ali delnim preklicem, zadevnih projektov, do njihovega zaključka, ali pomoč, ki jo Komisija odobri na podlagi navedene uredbe ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za navedeno pomoč 31. decembra 2013.

2.           Zahtevki, predloženi v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, ostajajo veljavni.

Člen 146 Razveljavitev

1.           Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 se razveljavi s 1. januarjem 2014.

2.           Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 147 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

Metoda za določitev okvira uspešnosti

1.           Okvir uspešnosti sestavljajo mejniki, določeni za vsako prednostno nalogo, kadar je ustrezno, za leti 2016 in 2018 ter cilje, določene za leto 2022. Mejniki in cilji so predstavljeni v skladu z obliko iz preglednice 1.

Preglednica 1: Standardna oblika okvira uspešnosti

Prednostna naloga || Kazalnik in merska enota, kadar je ustrezno || Mejnik za leto 2016 || Mejnik za leto 2018 || Cilj za leto 2022

|| || || ||

|| || || ||

|| || || ||

|| || || ||

2.           Mejniki so vmesni cilji za izpolnjevanje posebnega cilja prednostne naloge, kadar je ustrezno, s katerimi se izrazi predviden napredek pri izpolnjevanju ciljev, določenih za konec obdobja. Mejniki, določeni za leto 2016, vključujejo finančne kazalnike in kazalnike realizacije. Mejniki, določeni za leto 2018, vključujejo finančne kazalnike, kazalnike realizacije in, kadar je ustrezno, kazalnike rezultatov. Mejniki se lahko določijo tudi za ključne faze izvajanja.

3.           Mejniki so:

– ustrezni in zajemajo bistvene informacije o napredku prednostne naloge;

– pregledni, z objektivno preverljivimi cilji ter opredeljenimi in javno dostopnimi izvornimi podatki;

– preverljivi, brez nesorazmernih upravnih bremen;

– dosledni za vse operativne programe, kadar je ustrezno.

PRILOGA II

Letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za obdobje 2014–2020

[…]

PRILOGA III Dodatnost

1. Javni ali primerljivi strukturni izdatki

Za določitev javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov bo uporabljen podatek o bruto investicijah v osnovna sredstva iz stolpca X-1, izražen kot delež BDP, v skladu s preglednico 2 Priloge 2 k „Smernicam o obliki in vsebini programov stabilnosti in konvergence“[39].

2. Preverjanje

Za preverjanje dodatnosti v skladu s členom 86(3) veljajo pravila, ki so navedena v nadaljevanju.

2.1       Predhodno preverjanje

(a) Ko država članica predloži pogodbo o partnerstvu, zagotovi informacije o načrtovanem profilu izdatkov v obliki preglednice 1 spodaj. Tiste države članice, v katerih več kot 15 % in manj kot 70 % prebivalstva živi v manj in srednje razvitih regijah, zagotovijo informacije o izdatkih v [manj in srednje razvitih regijah] v enaki obliki.

                Preglednica 1

Javnofinančni izdatki kot delež BDP || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

P51 || X || X || X || X || X || X || X

(b) Države članice Komisiji zagotovijo informacije o glavnih makroekonomskih kazalnikih in napovedih, ki so osnova za stopnjo javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov.

(c) Ko Komisija in država članica dosežeta dogovor, se preglednica 1 vključi v pogodbo o partnerstvu zadevne države članice kot referenčna stopnja javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov, ki jo je treba ohraniti v letih od 2014 do 2020.

2.2       Vmesno preverjanje

(a) Ob vmesnem preverjanju se za državo članico šteje, da je ohranila stopnjo javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov, če je letno povprečje izdatkov v letih od 2014 do 2017 enako referenčni stopnji izdatkov iz pogodbe o partnerstvu ali višje od nje.

(b) Po vmesnem preverjanju lahko Komisija v posvetovanju z državo članico spremeni referenčno stopnjo javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov v pogodbi o partnerstvu, če so se gospodarske razmere v tej državi članici od sprejetja pogodbe o partnerstvu bistveno spremenile in ta sprememba pri določitvi referenčne stopnje v pogodbi o partnerstvu ni bila upoštevana.

2.3       Naknadno preverjanje

Ob naknadnem preverjanju se za državo članico šteje, da je ohranila stopnjo javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov, če je letno povprečje izdatkov v letih od 2014 do 2020 enako referenčni stopnji izdatkov iz pogodbe o partnerstvu ali višje od nje.

3. Finančni popravek po naknadnem preverjanju

Kadar se Komisija odloči, da bo v skladu s členom 86(4) izvedla finančni popravek, se stopnja finančnega popravka izračuna tako, da se odštejejo 3 % od razlike med referenčno stopnjo iz pogodbe o partnerstvu in doseženo stopnjo, ki je izražena kot odstotek referenčne stopnje, rezultat pa se nato deli z 10. Finančni popravek se določi tako, da se navedena stopnja finančnega popravka uporabi za prispevek iz sklada za zadevno državo članico za manj razvite regije in regije v prehodu za celotno programsko obdobje.

Če razlika med referenčno stopnjo v pogodbi o partnerstvu in doseženo stopnjo, izraženo kot odstotek referenčne stopnje iz pogodbe o partnerstvu, znaša 3 % ali manj, se finančni popravek ne izvede.

Finančni popravek ne presega 5 % sredstev, dodeljenih iz skladov zadevni državi članici za manj razvite regije in regije v prehodu za celotno programsko obdobje.

PRILOGA IV

Predhodne pogojenosti

Tematske predhodne pogojenosti

Tematski cilji || Predhodna pogojenost || Merila za izpolnitev

1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij (cilj raziskave in razvoj) (iz člena 9(1)) || 1.1. Raziskave in inovacije: obstoj nacionalne ali regionalne strategije za raziskave in inovacije za pametno specializacijo v skladu z nacionalnim programom reform, da bi se izkoristili zasebni izdatki za raziskave in inovacije, pri čemer ima ta program lastnosti uspešnih nacionalnih ali regionalnih sistemov za raziskave in inovacije[40]. || – Oblikovana je nacionalna ali regionalna strategija za raziskave in inovacije za pametno specializacijo, ki: – temelji na analizi prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in tveganj (analizi SWOT), da se viri usmerijo v omejen sklop prednostnih nalog v zvezi z raziskavami in inovacijami; – navaja ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in tehnološki razvoj; – vključuje sistem spremljanja in pregledovanja. – Država članica je sprejela okvir, v katerem so navedena razpoložljiva proračunska sredstva za raziskave in razvoj. – Država članica je sprejela večletni načrt za pripravo proračuna in razvrstitev prednosti pri naložbah, povezanih s prednostnimi nalogami EU (Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture – ESFRI).

2. Povečanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti (cilj širokopasovne povezave) (iz člena 9(2)) || 2.1. Digitalna rast: obstoj posebnega poglavje za digitalno rast v nacionalni ali regionalni inovacijski strategiji za pametno specializacijo, da se spodbudi povpraševanje po cenovno sprejemljivih, visokokakovostnih in interoperabilnih zasebnih in javnih storitvah (vključno s čezmejnimi pobudami), ki jih omogočajo IKT, ter da bi državljani, vključno z ranljivimi skupinami, podjetja in javne uprave te storitve uporabljali v večjem obsegu. || – Poglavje o digitalni rasti v nacionalni ali regionalni inovacijski strategiji za pametno specializacijo vsebuje: – pripravo proračuna in razvrstitev prednosti pri ukrepih z uporabo analize SWOT, izvedene v skladu s kazalnikom napredka digitalne evropske agende[41]; – izvedeno analizo za uravnoteženje podpore povpraševanju po informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) in ponudbi teh tehnologij; – merljive cilje za realizacijo ukrepov na področjih digitalne pismenosti, spretnosti, e-vključevanja, e-dostopnosti ter e-zdravja, usklajene z ustreznimi obstoječimi sektorskimi nacionalnimi ali regionalnimi strategijami; – oceno potreb po obsežnejši krepitvi zmogljivosti IKT.

2.2. Infrastruktura za dostopovna omrežja naslednje generacije: obstoj nacionalnih načrtov za dostopovna omrežja naslednje generacije, v katerih so upoštevani regionalni ukrepi, da bi se dosegli cilji EU glede visokohitrostnega internetnega dostopa[42], s poudarkom na področjih, na katerih trg ne zagotavlja dovolj kakovostne odprte infrastrukture po sprejemljivih cenah v skladu s pravili EU o konkurenci in državni pomoči, ter da bi se zagotovile dostopne storitve za ranljive skupine. || – Oblikovan je nacionalni načrt za dostopovna omrežja naslednje generacije, ki zajema: – načrt za naložbe v infrastrukturo na podlagi združevanja povpraševanja ter kartiranje infrastrukture in storitev z rednimi posodobitvami; – modele trajnostnih naložb, s katerimi se krepi konkurenca ter zagotavlja dostop do odprtih, cenovno sprejemljivih in kakovostnih infrastrukture in storitev, ki bodo primerne tudi v prihodnosti; – ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb.

3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (MSP); (iz člena 9(3)) || 3.1. Uvedeni so posebni ukrepi za učinkovito izvajanje Akta za mala podjetja in njegovega pregleda z dne 23. februarja 2011[43], vključno z načelom „najprej pomisli na male“. || – Posebni ukrepi vključujejo: – mehanizem spremljanja za zagotavljanje izvajanja Akta za mala podjetja, vključno z organom, pristojnim za usklajevanje vprašanj o MSP na različnih upravnih ravneh („odposlanec MSP“); – ukrepe za skrajšanje časa za ustanovitev podjetja na 3 delovne dni in za zmanjšanje stroškov na 100 EUR; – ukrepe za skrajšanje časa za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje posebne dejavnosti podjetja na 3 mesece; – mehanizem za sistematično ocenjevanje učinka zakonodaje na MSP z uporabo „testa MSP“, pri čemer se v tem mehanizmu upoštevajo razlike v velikosti podjetij, kadar je to ustrezno.

3.2. Prenos Direktive (2011/7/EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih[44] v nacionalno zakonodajo. || – Prenos navedene direktive v skladu s členom 12 Direktive (do 16. marca 2013).

4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih (iz člena 9(4)) || 4.1. Energetska učinkovitost: prenos Direktive (2010/31/EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb[45] v nacionalno zakonodajo v skladu s členom 28 Direktive. Skladnost s členom 6(1) Odločbe št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov[46]. Prenos Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah[47] v nacionalno zakonodajo. Prenos Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS[48] v nacionalno zakonodajo. || – Izvajanje minimalnih zahtev, povezanih z energetsko učinkovitostjo stavb, v skladu s členi 3, 4 in 5 Direktive 2010/31/EU. – Sprejetje ukrepov, potrebnih za vzpostavitev sistema certificiranja energetske učinkovitosti stavb v skladu s členom 11 Direktive 2010/31/EU. – Dosega zahtevane stopnje prenove javnih stavb. – Končnim strankam so zagotovljeni individualni števci. – V skladu z Direktivo 2004/8/ES se spodbuja učinkovitost pri ogrevanju in hlajenju.

4.2. Obnovljiva energija: prenos Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES[49] v nacionalno zakonodajo. || – Država članica je uvedla pregledne programe podpore, prednostni dostop do omrežja in prednostno odpremljanje ter standardna pravila za prevzemanje in delitev stroškov tehnične prilagoditve, ki so bila objavljena. – Država članica je sprejela nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo v skladu s členom 4 Direktive 2009/28/ES.

5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v zvezi z njimi (cilj podnebne spremembe) (iz člena 9(5)) || 5.1. Preprečevanje in obvladovanje tveganja: obstoj nacionalnih ali regionalnih ocen tveganja za obvladovanje naravnih nesreč, v katerih je upoštevano prilagajanje podnebnim spremembam[50]. || – Uvedeno je nacionalno ali regionalno ocenjevanje tveganj, ki vključuje: – opis postopka, metodologije, metod in podatkov neobčutljive narave, ki se uporabljajo za nacionalno ocenjevanje tveganj; – opis scenarijev z enim tveganjem in scenarijev z več tveganji; – upoštevanje nacionalnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam, kadar je ustrezno.

6. Varstvo okolja in spodbujanje trajnostne porabe virov (iz člena 9(6)) || 6.1. Vodni sektor: obstoj a) politike določanja cen vode, ki zagotavlja ustrezne spodbude za uporabnike za učinkovito rabo vodnih virov, in b) ustreznega prispevka različnih rab vode za povračilo stroškov vodnih storitev v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[51]. || – Država članica je zagotovila prispevek različnih rab vode za povračilo stroškov vodnih storitev glede na sektor v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES. – Sprejetje načrta upravljanja povodja za vodno območje, za katerega bodo zagotovljene naložbe v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[52]. 1.

6.2. Sektor odpadkov: izvajanje Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv[53], zlasti razvoj načrtov za ravnanje z odpadki v skladu z Direktivo in s hierarhijo ravnanja z odpadki. || – Država članica je Komisiji poročala o napredku pri izpolnjevanju ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES, razlogih za neuspeh in načrtovanih ukrepih za izpolnitev teh ciljev. – Država članica je zagotovila, da so njeni pristojni organi v skladu s členi 1, 4, 13 in 16 Direktive 2008/98/ES pripravili enega ali več načrtov ravnanja z odpadki, kot zahteva člen 28 Direktive. – Država članica je v skladu s členoma 1 in 4 Direktive 2008/98/ES najpozneje 12. decembra 2013 oblikovala programe preprečevanja nastajanja odpadkov, kot zahteva členu 29 Direktive. – Država članica je sprejela ukrepe za doseganje cilja glede ponovne uporabe in recikliranja do leta 2020 v skladu s členom 11 Direktive 2008/98/ES.

7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah (iz člena 9(7)) || 7.1. Cesta: obstoj celostnega nacionalnega prometnega načrta, ki zajema ustrezno določene prednostne naložbe v osrednje vseevropsko prometno omrežje (TEN‑T), celostno omrežje (naložbe, ki se ne nanašajo na osrednje omrežje TEN‑T) in sekundarno povezanost (vključno z javnim regionalnim in lokalnim prevozom). || – Oblikovan je celosten prometni načrt, ki vključuje: – določitev prednostnih naložb v osrednje omrežje TEN-T, celostno omrežje in sekundarno povezanost. Pri določitvi prednostnih naložb je treba upoštevati prispevek naložb k mobilnosti in trajnosti, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter prispevek k enotnemu evropskemu prometnemu prostoru; – realno in zrelo zasnovo projektov (vključno s časovnim razporedom in proračunskim okvirom); – strateško okoljsko presojo v skladu s pravnimi zahtevami za prometni načrt; – ukrepe za krepitev zmogljivosti posredniških organov in upravičencev, da bi projekti potekali po načrtih.

7.2. Železnica: obstoj celostnega nacionalnega prometnega načrta s posebnim poglavjem o razvoju železnice, ki zajema ustrezno določene prednostne naložbe v osrednje vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), celostno omrežje (naložbe, ki se ne nanašajo na osrednje omrežje TEN-T) in sekundarno povezanost železniškega sistema glede na njihov prispevek k mobilnosti in trajnosti ter učinke na omrežje na nacionalni in evropski ravni. Naložbe zajemajo gibljiva sredstva, interoperabilnost in krepitev zmogljivosti. || – V celostnem prometnem načrtu je poglavje o razvoju železnic, ki zajema: 1. realno in zrelo zasnovo projektov (vključno s časovnim razporedom in proračunskim okvirom); 2. strateško okoljsko presojo v skladu s pravnimi zahtevami za prometni načrt; 3. ukrepe za krepitev zmogljivosti posredniških organov in upravičencev, da bi projekti potekali po načrtih.

8. Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile (cilj zaposlovanje) (iz člena 9(8)) || 8.1. Dostop do delovnih mest za iskalce zaposlitve in neaktivne osebe, vključno z lokalnimi pobudami zaposlovanja in spodbujanjem mobilnosti delavcev: aktivne politike trga dela so zasnovane in se izvajajo v skladu s smernicami za zaposlovanje in širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije[54] v zvezi s pogoji, ki omogočajo ustvarjanje delovnih mest. || – Službe za zaposlovanje so zmožne izvajati in tudi izvajajo: – osebne storitve ter zgodnje aktivne in preventivne ukrepe na trgu dela, ki so na voljo vsem iskalcem zaposlitve; – predvidevanje priložnosti za dolgoročno zaposlitev, ki jih ustvarjajo strukturne spremembe na trgu dela, kot je prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ter svetovanje glede takih priložnosti; – pregledno in sistematično obveščanje o novih prostih delovnih mestih. – Službe za zaposlovanje so vzpostavile mreže z delodajalci in izobraževalnimi ustanovami.

8.2. Samozaposlovanje, podjetništvo in ustanavljanje podjetij: obstoj celostne strategije za vključujočo začetno podporo v skladu z Aktom za mala podjetja[55] ter smernicami za zaposlovanje in širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije[56] v zvezi s pogoji, ki omogočajo ustvarjanje delovnih mest. || – Oblikovana je celostna strategija, ki vključuje: – ukrepe za skrajšanje časa za ustanovitev podjetja na tri delovne dni in za zmanjšanje stroškov na 100 EUR; – ukrepe za skrajšanje časa za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja na tri mesece; – ukrepe, ki povezujejo ustrezne storitve za razvoj podjetij in finančne storitve (dostop do kapitala) ter vključujejo prikrajšane skupine in območja.

8.3. Posodabljanje in krepitev institucij trga dela, vključno z ukrepi za olajševanje čezmejne mobilnosti delovne sile[57]: – institucije trga dela so posodobljene in okrepljene v skladu s smernicami za zaposlovanje; – reforme institucij trga dela temeljijo na jasni strategiji in predhodni oceni, ki vključujeta vidike enakosti spolov. || – Ukrepi za reforme služb za zaposlovanje, ki bi jim omogočili zmogljivosti za izvajanje[58]: – osebnih storitev ter zgodnjih aktivnih in preventivnih ukrepov na trgu dela, ki so na voljo vsem iskalcem zaposlitve; – svetovanja glede priložnosti za dolgoročno zaposlitev, ki jih ustvarjajo strukturne spremembe na trgu dela, kot je prehod na nizkoogljično gospodarstvo; – preglednega in sistematičnega obveščanja o novih prostih delovnih mestih na ravni Unije. – Reforme služb za zaposlovanje bodo vključevale vzpostavljanje mrež z delodajalci in izobraževalnimi ustanovami.

8.4. Aktivno in zdravo staranje: politike aktivnega staranja so zasnovane in se izvajajo v skladu s smernicami za zaposlovanje[59]. || – Ukrepi za odgovor na izzive aktivnega in zdravega staranja[60]: – pri zasnovi in izvajanju politik aktivnega staranja sodelujejo zadevne zainteresirane strani; – država članica je uvedla ukrepe za spodbujanje aktivnega staranja za znižanje stopnje predčasnega upokojevanja.

|| 8.5. Prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov spremembam: obstoj politik v podporo predvidevanju in uspešnemu obvladovanju sprememb ter za prestrukturiranje na vseh ustreznih ravneh (nacionalni, regionalni, lokalni in sektorski)[61]. || – Uvedeni so učinkoviti instrumenti za podporo socialnim partnerjem in javnim organom pri razvijanju aktivnih pristopov k spremembam in prestrukturiranju.

9. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje (cilj izobraževanje) (iz člena 9(10)) || 9.1. Osip: obstoj celostne strategije za zmanjšanje osipa (ESL) v skladu s priporočilom Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa[62]. || – Uveden je sistem za zbiranje in analizo informacij o osipu na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki: – zajame dovolj dejstev, na podlagi katerih je mogoče oblikovati usmerjene politike; – se sistematično uporablja za spremljanje dogajanja na zadevni ravni. – Oblikovana je celostna strategija v zvezi z osipom, ki: – je podprta z dejstvi; – je izčrpna (npr. zajema vsa področja izobraževanja, vključno z razvojem v zgodnjem otroštvu) ter ustrezno usmerjena v preventivne, intervencijske in kompenzacijske ukrepe; – določa cilje, ki so skladni s Priporočilom Sveta o politikah za zmanjševanje osipa; – zajema vse sektorje ter zagotavlja vključevanje in usklajevanje vseh področij politike in vseh zainteresiranih strani, ki so pomembni za rešitev vprašanja osipa.

9.2. Visokošolsko izobraževanje: obstoj nacionalnih ali regionalnih strategij za povečanje deleža terciarne izobrazbe ter njene kakovosti in učinkovitosti v skladu s Sporočilom Komisije z dne 10. maja 2006 o uresničevanju agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije[63]. || – Oblikovana je nacionalna ali regionalna strategija za terciarno izobraževanje, ki vključuje: – ukrepe za povečanje udeležbe v tem izobraževanju in deleža ljudi s terciarno izobrazbo, s katerimi se: – izboljšuje usmerjanje za bodoče študente; – povečuje udeležba skupin z nižjimi dohodki in drugih nezadostno zastopanih skupin v visokošolskem izobraževanju; – povečuje udeležba odraslih, ki se izobražujejo; – (po potrebi) znižuje stopnja osipa oziroma zvišuje stopnja končanega šolanja; – ukrepe za povečanje kakovosti, s katerimi se spodbujajo: – inovativne vsebine in zasnova programov; – visoki standardi kakovosti pri poučevanju; – ukrepe za povečanje zaposljivosti in podjetništva, s katerimi se: – spodbuja pridobivanje medpredmetnih spretnosti, vključno s podjetništvom, v vseh visokošolskih programih; – zmanjšujejo razlike med spoloma pri odločitvi za šolanje in poklic ter študente spodbujajo k izbiri poklicev v sektorjih, v katerih so po spolu premalo zastopani, da bi se zmanjšala spolna segregacija na trgu dela; – zagotavlja informirano poučevanje z uporab znanja, pridobljenega z raziskavami in razvojnimi dosežki v poslovnih praksah.

9.3. Vseživljenjsko učenje: obstoj nacionalnega in/ali regionalnega političnega okvira za vseživljenjsko učenje v skladu s smernicami Unije za politike[64]. || – Oblikovan je nacionalni ali regionalni politični okvir za vseživljenjsko učenje, ki zajema: – ukrepe, s katerimi se podpira izvajanje vseživljenjskega učenja, nadgrajevanje spretnosti in vključevanje zainteresiranih strani, tudi socialnih partnerjev in združenj civilne družbe, ter partnerstvo z njimi; – ukrepe za učinkovito zagotavljanje spretnosti za mlade udeležence poklicnega usposabljanja, odrasle, ženske, ki se vračajo na trg dela, nizkokvalificirane in starejše delavce ter druge prikrajšane skupine; – ukrepe za večji dostop do vseživljenjskega učenja z učinkovitim izvajanjem orodij za preglednost (evropsko ogrodje kvalifikacij, nacionalna ogrodja kvalifikacij, evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja) ter z razvojem in povezovanjem storitev vseživljenjskega učenja (izobraževanje in usposabljanje, usmerjanje, validiranje); – ukrepe za izboljšanje ustreznosti izobraževanja in usposabljanja ter njuno prilagoditev potrebam opredeljenih ciljnih skupin.

10. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini (cilj boj poti revščini) (iz člena 9(9)) || 10.1. Dejavno vključevanje Vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi: – obstoj in izvajanje nacionalne strategije za zmanjšanje revščine v skladu s Priporočilom Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela[65], in smernicami za zaposlovanje. – oblikovana je nacionalna strategija za vključevanje Romov v skladu z okvirom EU za nacionalne strategije vključevanja Romov[66]. – zagotavljanje podpore zadevnim zainteresiranim stranem pri dostopanju do skladov. || – Oblikovana je nacionalna strategija za zmanjšanje revščine, ki: – je podprta z dejstvi. Za to je potreben sistem za zbiranje in analizo podatkov in informacij, ki zajema dovolj dejstev za oblikovanje politik za zmanjšanje revščine. Ta sistem se uporablja za spremljanje razvoja; – je v skladu z nacionalnim ciljem glede revščine in socialne izključenosti (kot je opredeljen v nacionalnem programu reform), pri čemer ta cilj vključuje razširitev zaposlitvenih možnosti za prikrajšane skupine; – vsebuje kartiranje teritorialne koncentracije marginaliziranih in prikrajšanih skupin, vključno z Romi, to kartiranje pa presega regionalno raven oziroma se izvaja na ravni 3 NUTS; – prikazuje, da so socialni partnerji in zadevne zainteresirane strani vključeni v zasnovo dejavnega vključevanja; – vključuje ukrepe za prehod z oskrbe z nastanitvijo na oskrbo v skupnosti; – jasno navaja ukrepe za preprečevanje segregacije in boj proti njej na vseh področjih. – Oblikovana je nacionalna strategija za vključevanje Romov, ki: – določa dosegljive nacionalne cilje glede vključevanja Romov, da se premostijo razlike s preostalim prebivalstvom. Ti cilji morajo zajemati vsaj štiri cilje EU glede vključevanja Romov v zvezi z dostopom do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj; – je v skladu z nacionalnim programom reform; – po potrebi opredeljuje tiste prikrajšane mikroregije ali ločene soseske, v katerih so skupnosti najbolj prikrajšane, z uporabo obstoječih socialno-ekonomskih in teritorialnih kazalnikov (tj. zelo nizka izobrazbena raven, dolgoročna nezaposlenost itd.); – dodeli dovolj sredstev iz nacionalnih proračunov, ki se bodo po potrebi dopolnila z mednarodnimi sredstvi in sredstvi EU; – vključuje učinkovite metode spremljanja za oceno učinka ukrepov za vključevanje Romov in mehanizem spremljanja za prilagoditev strategije; – je oblikovana, se izvaja in spremlja v tesnem sodelovanju in neprekinjenem dialogu z romsko civilno družbo ter regionalnimi in lokalnimi organi; – vključuje nacionalno kontaktno točko za nacionalno strategijo vključevanja Romov, ki je pristojna za usklajevanje razvoja in izvajanja strategije. – Zadevne zainteresirane strani so deležne pomoči pri predložitvi prijav za projekte ter izvajanju in upravljanju izbranih projektov.

10.2. Zdravje: obstoj nacionalne ali regionalne strategije za zdravje, s katero se zagotavljata dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev in ekonomska vzdržnost. || – Oblikovana je nacionalna ali regionalna strategija za zdravje, ki vključuje: – usklajene ukrepe za izboljšanje dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev; – ukrepe za spodbujanje učinkovitosti v zdravstvenem sektorju, tudi z uvajanjem učinkovitih in inovativnih tehnologij, modelov za zagotavljanje storitev ter infrastrukture; – vključuje sistem spremljanja in pregledovanja. – Država članica ali regija je sprejela okvir, v katerem so navedena razpoložljiva proračunska sredstva za zdravstvo.

11. Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava (iz člena 9(11)) || Upravna učinkovitost držav članic: – obstoj strategije za izboljšanje upravne učinkovitosti države članice, vključno z reformo javne uprave[67]. || – Oblikovana je strategija za izboljšanje upravne učinkovitosti države članice, ki je tudi v postopku izvajanja[68]; ta strategija vključuje: – analizo in strateško načrtovanje pravnih, organizacijskih in/ali postopkovnih reformnih ukrepov; – razvoj sistemov upravljanja kakovosti; – celostne ukrepe za poenostavitev in racionalizacijo upravnih postopkov; – razvoj in izvajanje strategij in politik v zvezi s človeškimi viri, ki zajemajo načrte zaposlovanja in poklicne poti osebja, usposabljanje in financiranje; – razvoj spretnosti na vseh ravneh; – razvoj postopkov in orodij za spremljanje in vrednotenje.

Splošne predhodne pogojenosti

Področje || Predhodna pogojenost || Merila za izpolnitev

1. Boj proti diskriminaciji || Obstoj mehanizma, ki zagotavlja učinkovito izvajanje in uporabo Direktive 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu[69] ter Direktive 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost[70]. || – Učinkovita izvajanje in uporaba direktiv EU 2000/78/ES in 2000/43/ES o boju proti diskriminaciji se zagotavljata z: – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor direktiv EU o boju proti diskriminaciji; – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov; – ukrepi za povečanje upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo direktiv EU o boju proti diskriminaciji.

2. Enakost spolov || Obstoj strategije za spodbujanje enakosti spolov in obstoj mehanizma, s katerim se zagotavlja učinkovito izvajanje te strategije. || – Učinkovita izvajanje in uporaba izrecne strategije za spodbujanje enakosti spolov se zagotavljata s: – sistemom za zbiranje in analizo podatkov in kazalnikov, razčlenjenih po spolu, ter za oblikovanje politik za enakost spolov, ki so podprte z dejstvi; – načrtom in predhodnimi merili za vključevanje ciljev glede enakosti spolov z uporabo standardov in smernic na tem področju; – mehanizmi za izvajanje, vključno z organom za enakost spolov ter strokovnim znanjem za zasnovo, spremljanje in vrednotenje ukrepov.

3. Invalidnost || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovita izvajanje in uporaba Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov[71]. || – Učinkovita izvajanje in uporaba Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov se zagotavljata z: – izvajanjem ukrepov v skladu s členom 9 konvencije Združenih narodov, da bi se preprečile, prepoznale in odpravile ovire pri dostopnosti za invalide: – institucionalno ureditvijo za izvajanje in nadzor izvajanja konvencije Združenih narodov v skladu s členom 33 Konvencije; – načrtom za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov; – ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti za izvajanje in uporabo Konvencije Združenih narodov, vključno z ustrezno ureditvijo za spremljanje skladnosti z zahtevami za dostopnost.

4. Javna naročila || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljajo učinkovita izvajanje in uporabo direktiv 2004/18/ES in 2004/17/ES ter njun ustrezen nadzor in spremljanje. || – Učinkovita izvajanje in uporaba direktiv 2004/18/ES in 2004/17/ES se zagotavljata s: – popolnim prenosom direktiv 2004/18/ES in 2004/17/ES; – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in spremljanje zakonodaje EU o javnih naročilih; – ukrepi, ki zagotavljajo ustrezen nadzor in spremljanje preglednih postopkov oddaje javnih naročil ter ustrezne informacije o teh postopkih; – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov; – ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo zakonodaje EU o javnih naročilih.

5. Državna pomoč || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovita izvajanje in uporaba zakonodaje EU o državni pomoči. || – Učinkovita izvajanje in uporaba zakonodaje EU o državni pomoči se zagotavljata z: – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor zakonodaje EU o državni pomoči; – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov; – ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo pravil EU o državni pomoči.

6. Okoljska zakonodaja v zvezi s presojo vplivov na okolje in strateško okoljsko presojo || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovito izvajanje in uporaba okoljske zakonodaje Unije v zvezi s presojo vplivov na okolje in strateško okoljsko presojo v skladu z Direktivo (85/337/EGS) z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[72] ter Direktivo (2001/42/ES) z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje[73]. || – Učinkovita izvajanje in uporaba okoljske zakonodaje Unije se zagotavljata s: – popolnim in pravilnim prenosom direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji; – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji; – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji; – ukrepi za zadostne upravne zmogljivosti.

7. Statistični sistemi in kazalniki rezultatov || Obstoj statističnega sistema za izvajanje ocen za presojo učinkovitosti in učinkov programov. Obstoj učinkovitega sistema kazalnikov rezultatov za spremljanje napredka pri doseganju rezultatov in izvajanje ocene učinka. || – Oblikovan je večletni načrt za pravočasno zbiranje in združevanje podatkov, ki vključuje: – opredelitev virov in mehanizmov za zagotavljanje statističnega validiranja; – ureditev za objavo in javni dostop; – učinkovit sistem kazalnikov rezultatov, ki vključuje: – izbiro kazalnikov rezultatov za vsak program, ki zagotavlja informacije o tistih vidikih dobrega počutja in napredka ljudi, ki spodbujajo ukrepe politike, ki se financirajo iz programa; – določitev ciljev za te kazalnike; – upoštevanje naslednjih pogojev za vsak kazalnik: zanesljivost in statistično validiranje, jasnost normativne razlage, odzivnost na politike, pravočasno zbiranje in javna dostopnost podatkov; – ustrezne postopke, s katerimi se zagotovi, da se pri vseh dejavnosti, ki se financirajo iz programa, sprejme učinkovit sistem kazalnikov.

PRILOGA V

Informiranje in komuniciranje v zvezi s podporo iz skladov

1. Seznam dejavnosti

Seznam dejavnosti iz člena 105(2) vsebuje naslednja podatkovna polja v najmanj enem uradnem jeziku države članice:

– ime upravičenca (le pravne osebe, brez fizičnih oseb);

– ime dejavnosti;

– povzetek dejavnosti;

– datum začetka dejavnosti;

– datum zaključka dejavnosti (predvideni datum za fizično dokončanje ali celotno izvedbo dejavnosti);

– skupni upravičeni izdatki, dodeljeni dejavnosti;

– stopnja sofinanciranja EU (po prednostnih oseh);

– poštna številka dejavnosti;

– država;

– ime kategorije ukrepa za dejavnost;

– datum zadnje posodobitve seznama dejavnosti.

Naslovi podatkovnih polj in imena dejavnosti se navedejo tudi v najmanj enem drugem uradnem jeziku Evropske unije.

2. Ukrepi informiranja in obveščanja javnosti

Država članica, organ upravljanja in upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe, da javnosti zagotovijo informacije in jo obvestijo o dejavnostih, ki jih v skladu s to uredbo podpira operativni program.

2.1. Odgovornosti države članice in organa upravljanja

1.           Država članica in organ upravljanja zagotovita, da se ukrepi informiranja in obveščanja javnosti izvajajo v skladu s komunikacijsko strategijo, ter si z uporabo različnih oblik in metod komunikacije na ustrezni ravni prizadevata, da mediji kar najbolj obsežno poročajo o teh ukrepih.

2.           Država članica ali organ upravljanja izvaja najmanj naslednje ukrepe informiranja in obveščanja javnosti:

(a) organizira obsežno informacijsko dejavnost, s katero javnost obvesti o začetku operativnega programa;

(b) najmanj enkrat letno organizira obsežno informacijsko dejavnost, s katero spodbuja možnosti financiranja in uporabljene strategije ter predstavi dosežke operativnega programa, kadar je ustrezno, vključno z velikimi projekti, skupnimi akcijskimi načrti in drugimi primeri projektov;

(c) pred prostori vsakega organa upravljanja ali na mestu v okviru teh prostorov, ki je vidno javnosti, izobesi zastavo Evropske unije;

(d) elektronsko objavi seznam dejavnosti v skladu z oddelkom 1;

(e) navede primere dejavnosti glede na operativni program na enotni spletni strani ali na spletni strani operativnega programa, ki je dostopna prek portala enotne spletne strani; primere mora navesti v razširjenem uradnem jeziku Evropske unije, ki ni uradni jezik zadevne države članice;

(f) posodablja informacije o izvajanju operativnega programa, vključno z njegovimi glavnimi dosežki, na enotni spletni strani ali na spletni strani operativnega programa, ki je dostopen prek portala enotne spletne strani.

3.           Organ upravljanja v ukrepe informiranja in obveščanja javnosti v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami vključi naslednje organe:

(a) partnerje iz člena 5;

(b) informacijske centre o Evropi in predstavništva Komisije v državah članicah;

(c) izobraževalne in raziskovalne ustanove.

Ti organi obsežno razširjajo informacije iz člena 105(1)(a) in (b).

2.2. Odgovornosti upravičencev

1.           Vsi ukrepi informiranja javnosti in komuniciranja z njo, ki jih izvaja upravičenec, prepoznajo podporo iz skladov za dejavnost:

(a) s prikazovanjem simbola EU v skladu s tehničnimi značilnostmi iz izvedbenega akta, ki ga je Komisija sprejela v skladu s členom 150(4), skupaj z navedbo Evropske unije;

(b) z navedbo sklada ali skladov, ki podpirajo dejavnost.

2.           Upravičenec med izvajanjem dejavnosti obvešča javnost o podpori iz skladov:

(a) na spletni strani upravičenca, če ta obstaja, objavi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudari finančno podporo Evropske unije;

(b) izobesi vsaj en plakat z informacijami o projektu (najmanj velikosti A3), vključno s finančno podporo Evropske unije, in sicer na dobro vidnem mestu, na primer ob vhodu v stavbo.

3.           Upravičenec za dejavnosti, ki jih podpira ESS, in, kadar je ustrezno, za dejavnosti, ki jih podpira ESRR ali Kohezijski sklad, zagotovi, da so udeleženci dejavnosti obveščeni o tem financiranju.

V vsak dokument, vključno s potrdili o udeležbi ali drugimi potrdili, ki zadevajo tako dejavnost, je vključena izjava o tem, da so skladi podpirali operativni program.

4.           Upravičenec med izvajanjem dejavnosti, ki jo podpira ESRR ali Kohezijski sklad, na dobro vidnem mestu izobesi dovolj velik začasni pano za vsako dejavnost, ki zajema financiranje infrastrukture ali gradbenih dejavnosti, pri katerih skupna javna podpora dejavnosti presega 500 000 EUR.

5.           Upravičenec najpozneje tri mesece po zaključku dejavnosti na dobro vidnem mestu izobesi dovolj veliko stalno ploščo ali pano za vsako dejavnost, ki izpolnjuje naslednji merili:

(a) skupna javna podpora dejavnosti presega 500 000 EUR;

(b) dejavnost zajema nakup fizičnih predmetov ali financiranje infrastrukture ali gradbenih dejavnosti.

Na plošči ali panoju, oblikovanem v skladu s tehničnimi značilnostmi, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 105(4), se navedejo vrsta, ime in namen dejavnosti.

3. Ukrepi informiranja za morebitne upravičence in upravičence 3.1. Ukrepi informiranja za morebitne upravičence

1.           Organ upravljanja v skladu s komunikacijsko strategijo zagotovi, da se strategija za operativni program ter njegovi cilji in možnosti financiranja, ki jih omogoča skupna podpora Evropske unije in države članice, skupaj s podrobnostmi o finančni podpori iz zadevnih skladov obsežno razširjajo med morebitnimi upravičenci in vsemi zainteresiranimi stranmi.

2.           Organ upravljanja zagotovi, da so morebitni upravičenci obveščeni vsaj o naslednjem:

(a) o pogojih za upravičenost izdatkov, ki morajo biti izpolnjeni za financiranje v okviru operativnega programa;

(b) o opisu postopkov za pregled vlog za financiranje in zadevnih rokov;

(c) o merilih za izbor dejavnosti, ki bodo financirane;

(d) o kontaktnih osebah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki lahko zagotovijo informacije o operativnih programih;

(e) o tem, da morajo za obveščanje javnosti o ciljih dejavnosti in podpori, ki jo je EU zagotovila zanjo, zahtevki vsebovati komunikacijske dejavnosti, ki so sorazmerne z velikostjo dejavnosti.

3.2. Ukrepi informiranja za upravičence

1.           Organ upravljanja obvesti upravičence, da sprejetje financiranja pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam dejavnosti, ki je objavljen v skladu s členom 105(2).

2.           Da bi lahko upravičenci izpolnili svoje obveznosti iz oddelka 2.2, organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje, vključno s predlogami v elektronski obliki.

4. Elementi komunikacijske strategije

Komunikacijska strategija, ki jo pripravi organ upravljanja, vključuje vsaj naslednje elemente:

(a) opis sprejetega pristopa, vključno z glavnimi ukrepi informiranja in obveščanja javnosti, ki jih mora sprejeti država članica ali organ upravljanja in so namenjeni morebitnim upravičencem, upravičencem, razširjevalcem ter širši javnosti, ob upoštevanju ciljev iz člena 105;

(b) opis gradiva, ki bo na voljo v obliki, ki je dostopna invalidom;

(c) opis načina podpore upravičencev pri komunikacijskih dejavnostih;

(d) okvirni proračun za izvajanje strategije;

(e) opis upravnih organov, vključno z osebjem, ki je pristojno za izvajanje ukrepov informiranja in obveščanja javnosti;

(f) ureditev za ukrepe informiranja in obveščanja javnosti iz oddelka 2, vključno s spletno stranjo ali spletnim portalom, na katerem so na voljo taki podatki;

(g) navedbo o tem, kako bodo ukrepi informiranja in obveščanja javnosti ocenjeni, kar zadeva prepoznavnost politike, operativnih programov, dejavnosti in vloge skladov ter Evropske unije ter ozaveščenost o teh vidikih;

(h) kadar je ustrezno, opis uporabe glavnih rezultatov preteklega operativnega programa;

(i) letno posodobitev z informacijskimi in komunikacijskimi dejavnostmi, ki jih je treba izvesti.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnega učinka

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice izdatkov

              3.2.    Ocenjeni učinek na izdatke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na izdatke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006.

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[74]

13. Regionalna politika, dejavnosti ABB 13 03 (Evropski sklad za regionalni razvoj in druge regionalne dejavnosti); 13 04 Kohezijski sklad

4. Zaposlovanje in socialne zadeve, dejavnost ABB 04 02 (Evropski socialni sklad)

1.3. Vrsta predloga/pobude

■ Predlog/pobuda zadeva nov ukrep

¨ Predlog/pobuda zadeva nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[75].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda zadeva ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Cilj kohezijske politike je zmanjšati razlike v razvitosti različnih regij, zlasti podeželja, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, ter prispevati k doseganju ciljev iz strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020, zlasti kvantitativnih glavnih ciljev navedene strategije.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

ESRR je namenjen krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji s sofinanciranjem naložb v državah članicah, medtem ko je ESS namenjen spodbujanju zaposlovanja, izobraževanja in socialne vključenosti.

Kohezijski sklad pomaga državam članicam pri naložbah v prometna omrežja in okolje.

Posebni cilji ukrepanja skladov so:

          − krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij

−        povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti

−        povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) in sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR)

−        podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih

−        spodbujanje prilagajanja na podnebne spremembe ter preprečevanja in upravljanja tveganj

−        varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov

−        spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah

−        spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile

−        spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini

−        vlaganje v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje

−        povečanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB:

13 03: Evropski sklad za regionalni razvoj in druge regionalne intervencije

13 04: Kohezijski sklad

04 02: Evropski socialni sklad

1.4.3. Pričakovani rezultati in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Kohezijska politika znatno prispeva k večji rasti in blaginji v Uniji ter doseganju ciljev evropske politike, hkrati pa zmanjšuje ekonomske, socialne in teritorialne razlike.

1.4.4. Kazalniki rezultatov in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

Komisija predlaga skupni sklop kazalnikov realizacij, ki se lahko zbirajo na ravni EU. Skupni kazalniki realizacij so v prilogah k uredbam za posamezne sklade. Kazalniki rezultatov bodo obvezni za vse programe in vse prednostne naloge. Učinki programov bodo ocenjeni glede na splošne in posamezne cilje strategije Evropa 2020 ter po potrebi glede na kazalnike BDP in brezposelnosti.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Unija spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami. Predlog določa okvir za kohezijsko politiko v naslednjem obdobju financiranja 2014–2020.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

Ukrepanje EU je upravičeno na podlagi ciljev iz člena 174 Pogodbe in načela subsidiarnosti. Pravico do ukrepanja določajo člen 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki navaja da „[Unija] spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami“, ter člen 175 PDEU, ki izrecno zahteva, da Unija to politiko izvaja s pomočjo strukturnih skladov, in člen 177 PDEU, ki določa vlogo Kohezijskega sklada. Cilji Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS) so opredeljeni v členih 162, 176 in 177. Več podrobnosti o dodani vrednosti ukrepanja EU je na voljo v priloženi oceni učinka.

Kot je poudarjeno v Pregledu proračuna EU, „bi bilo treba proračun EU uporabljati za financiranje javnih dobrin EU, ukrepov, ki jih države članice in regije ne morejo financirati same, ali kadar se na ta način lahko dosežejo boljši rezultati“[76]. Zakonodajni predlog bo spoštoval načelo subsidiarnosti, saj so naloge skladov določene v Pogodbi, politika pa se izvaja v skladu z načelom deljenega upravljanja ter ob spoštovanju institucionalnih pristojnosti držav članic in regij.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Povzetek je na voljo v oceni učinka, ki je priložena k predlogu.

1.5.4. Skladnost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

Vzpostavljen bo skupni strateški okvir. Namenjen bo prenosu ciljev in prednostnih nalog iz strategije Evropa 2020 v prednostne naložbe za ESRR, KS, ESS, EKSRP in ESPR, kar bo zagotovilo celovito uporabo skladov pri uresničevanju skupnih ciljev. Skupni strateški okvir bo prav tako določil mehanizme usklajevanja z drugimi ustreznimi politikami in instrumenti Unije.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega učinka

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– ¨  Predlog/pobuda velja od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020.

– ¨  Finančne posledice od leta 2014 do 2023.

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

· Izvedba z začetnim obdobjem od leta LLLL do LLLL.

· Sledi mu polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[77]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

· ¨  izvajalske agencije,

· ¨  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[78],

· ¨  nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

■ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

.

.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Sistem spremljanja bo temeljil na sistemu deljenega upravljanja. Odbori za spremljanje, ustanovljeni za vsak operativni program, in letna poročila o izvajanju za vsak operativni program bodo v središču pristopa. Odbori za spremljanje se bodo sestali vsaj enkrat letno. Letni sestanki, na katerih bodo Komisija in države članice pregledovale stanje, bodo dopolnjevali sistem.

Poleg poročil o izvajanju za vsak operativni program se bodo poročila o napredku v letih 2017 in 2019 osredotočila na strateška vprašanja na ravni držav članic. Za Komisijo bo to osnova za pripravo strateških poročil leta 2017 in 2019.

Sistem spremljanja in poročanja bo temeljil na kazalnikih realizacij in rezultatov. Predlogi določajo sklop skupnih kazalnikov, ki se bodo uporabljali za zbiranje podatkov na ravni EU. Na ključnih točkah obdobja izvajanja (leta 2017 in 2019) so dodatne analizne zahteve o napredku programov del letnih poročil o izvajanju. Sistem spremljanja in poročanja v celoti uporablja možnosti elektronskega prenosa podatkov.

Uveden bo sistem ocenjevanja za oceno uspešnosti, učinkovitosti in učinka politike, zlasti glede na glavne cilje EU 2020 in druge relevantne kazalnike učinka.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Od leta 2007 Evropsko računsko sodišče v svojih letnih poročilih navaja ocenjeno stopnjo napak za celotno kohezijsko politiko za vsako proračunsko leto (2006–2009), ki temelji na neodvisnem, letnem in naključno izbranem vzorcu transakcij.

Stopnja napak, ki jo je Sodišče ocenilo za kohezijsko politiko, je višja v primerjavi z drugimi skupinami politik iz proračuna EU v navedenih letih ter je znašala med približno 5 in 10 % izdatkov za trenutno programsko obdobje. Vendar stopnja napak, ki jo je pripravilo Sodišče, zadeva vmesna plačila, ki so jih predložile države članice in ki jih Komisija povrne, preden se izvedejo vsi nadzorni ukrepi, predvideni za programe 2007−2013 na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti.

Po trenutnih pravilih vmesna plačila potrjuje organ za potrjevanje Komisije, potem ko so izvedeni vsi pregledi upravljanja za vse izdatke, katerih povračilo zahtevajo upravičenci, vendar pogosto pred podrobnimi pregledi upravljanja na kraju samem ali naknadnimi revizijami. Večletna ureditev financiranja zato pomeni, da se nadzor izvaja pred revizijo Evropskega računskega sodišča in po njej, napaka, ki ostane po izvedenih vseh nadzornih ukrepih, pa je lahko bistveno nižja od napake, ki jo je ugotovilo Sodišče. Na podlagi izkušenj je mogoče oceniti, da znaša preostala napaka po koncu programiranja, ko so izvedeni vsi nadzorni ukrepi, med 2 in 5 %.

Predlogi vsebujejo številne ukrepe za zmanjšanje stopnje napak, povezane z vmesnimi plačili Komisije (stopnja napak, ki jo ugotovi Evropsko računsko sodišče):

1) Komisija bo krila vmesna plačila do 90 % zneska, ki pripada državam članicam, saj je na tej točki izveden samo del nacionalnih nadzornih ukrepov. Preostali znesek se plača po letni potrditvi obračuna, ko organ upravljanja in revizijski organ zagotovita revizijske dokaze in razumna zagotovila. Kakršne koli nepravilnosti, ki jih ugotovi Komisija ali Evropsko računsko sodišče po prenosu potrjenih letnih računovodskih izkazov s strani organa upravljanja/organa za potrjevanje, imajo za posledico neto popravek. V primerjavi s trenutnim pristopom, ki omogoča intenzivnejšo ponovno uporabo povrnjenih sredstev v celotnem trajanju programov, bo to dodatno spodbudilo države članice, da zagotovijo pravilnost izdatkov, ki jih potrdi Komisija.

2) Uvedba letne potrditve obračuna in letnega zaključka opravljenih dejavnosti ali izdatkov, kar bo dodatno spodbudilo nacionalne in regionalne organe, da zaradi letnega potrjevanja obračunov pri Komisiji pravočasno opravijo nadzor kakovosti. To bo okrepilo trenutno ureditev finančnega poslovodenja in izboljšalo zagotovila, da se nepravilni izdatki izključijo iz izkazov na letni ravni in ne na koncu programskega obdobja.

Pričakovati je, da bodo zgoraj predstavljeni ukrepi (nov sistem povračila, letna potrditev obračuna ter zaključek in dokončni neto popravek s strani Komisije) zmanjšali stopnjo napak pod 5 % ter da bo končna preostala stopnja napak ob zaključku programov bližje 2−odstotnemu pragu pomembnosti, ki ga uporablja Evropsko računsko sodišče.

Vendar je ta ocena odvisna od zmožnosti Komisije in držav članic, da obvladajo opisana glavna tveganja.

Analiza napak, o katerih sta poročala Sodišče in Komisija v zadnjih petih letih, kaže, da se glavne ugotovljene napake pojavljajo v omejenem številu programov v nekaterih državah članicah. Stopnje napak na podlagi statističnih vzorcev, ki so jih sporočili revizijski organi, ravno tako kažejo velike razlike med različnimi programi in torej podpirajo to analizo. S predlogom, po katerem bi namenili več poudarka reviziji in virom za programe z visokim tveganjem ter omogočili sorazmerne nadzorne ukrepe za programe z učinkovitimi nadzornimi sistemi, bi obravnavali glavna tveganja učinkoviteje in bolje uporabili obstoječe revizijske vire na nacionalni ravni in pri Komisiji. Že sama možnost, da se izkoristijo sorazmerne ureditve glede na stanje posameznega programa, lahko ustvari novo spodbudo za učinkovitejše nadzorne ukrepe.

Analiza napak, ki jih nacionalni sistemi upravljanja in nadzora niso odkrili, jih je pa ugotovilo Sodišče v revizijah 2006−2009, kažejo na večjo pojavnost tveganj v naslednjih kategorijah:

Pri ESRR in Kohezijskem skladu so napake pri javnih naročilih prispevale približno 41 % ugotovljenih skupnih določljivih napak. Delež napak v zvezi z upravičenostjo je znašal 39 % in vključeval različne vrste napak, na primer pri izbiri projekta, financiranju neupravičenih kategorij stroškov, stroških, ki ne spadajo v obdobje ali področje upravičenosti, napačnem izračunu stopenj sofinanciranja, financiranju neupravičenega DDV itd. Pomanjkljivosti revizijske sledi so znašale 11 % določljivih napak (pri čemer se je delež s časom zmanjševal zaradi izboljšanega nadzora upravljanja), napake v zvezi s kompleksnostjo projektov, ki ustvarjajo dobiček (neodbit ali napačno izračunan dobiček, zaradi česar je bila stopnja sofinanciranja previsoka), pa so obsegale 6 % določljivih napak, sporočenih v tem obdobju.

Za ESS so vprašanja glede upravičenosti prispevala približno k 58 % ugotovljenih skupnih določljivih napak in zadevala zlasti neupravičene udeležence, neupravičene neposredne in posredne stroške, plačila pred obdobjem upravičenosti ali po njem, neupravičene pavšalno prijavljene izdatke, neupravičene stroške štipendiranja ali javnih subvencij, prihodke, ki niso bili odbiti pri izračunu upravičenih izdatkov ali so bili izračunani napačno, plačane storitve, ki niso bile opravljene, ter neupravičen DDV. Vprašanja točnosti, ki obsegajo 7 % sporočenih določljivih napak, zadevajo napačno dodelitev posrednih in neposrednih stroškov, neutemeljeno metodo dodeljevanja režijskih stroškov, napake pri izračunu izdatkov, neupoštevanje načela realnih stroškov, čezmerno prijavo stroškov, napačen izračun stopenj sofinanciranja ter večkratno prijavo stroškov osebja. Vprašanja revizijske sledi so prispevala 35 % napak in zadevala neobstoj bistvenih dokaznih dokumentov, zlasti v zvezi z upravičenci.

Čeprav Komisija z državami članicami sprejema številne ukrepe za zmanjšanje teh napak, je pričakovati, da bodo do sprejetja trenutnega predloga in njenega dejanskega izvajanja v državah članicah te napake ostale glavna področja tveganja za naslednje programsko obdobje 2014−2020.

Predvsem napake v zvezi z javnimi naročili so velik vir napak, ki po ocenah lahko prispevajo k približno 2−4 % stopnje napak povprečno na leto za trenutno programsko obdobje. Predloženi predlogi za kohezijsko politiko bodo zagotovili učinkovitejši nadzor, vendar je za občutno zmanjšanje stopnje napak v kohezijski politiki pomembno, da so ti ukrepi dopolnjeni z jasnejšimi in poenostavljenimi pravili o javnem naročanju. Brez racionaliziranih postopkov javnega naročanja ter ob nezmožnosti javnih uprav in upravičencev v državah članicah, da izboljšajo izvajanje teh pravil, bo kohezijsko politiko še naprej sistematično negativno vplivala trenutna stopnja napak. Trenutna revizija direktive o javnem naročanju mora zato zagotoviti možnosti za zmanjšanje napak v kohezijski politiki v skladu z opisanimi smernicami.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Predlagana struktura sistema upravljanja in nadzora je nadaljnja stopnja v razvoju modela iz obdobja 2007−2013 in ohranja večino nalog, ki se izvajajo v zdajšnjem obdobju, vključno z upravnimi pregledi in preverjanjem na kraju samem, revizijami sistemov upravljanja in nadzora ter revizijami dejavnosti. Ravno tako ohranja vlogo Komisije, med drugim njene možnosti za prekinitve, začasno zaustavitev in finančne popravke.

Za okrepitev odgovornosti bi organe, ki bi sodelovali v programu, akreditiral nacionalni akreditacijski organ, pristojen za njihov tekoči nadzor. Predlog je prožen v smislu, da se ohrani trenutna struktura treh ključnih organov na program v primerih, v katerih se je trenutni sistem izkazal kot učinkovit. Poleg tega pa omogoča združitev organa upravljanja in organa za potrjevanje, s čimer bi se zmanjšalo število vključenih organov v državah članicah. Manjše število sodelujočih organov bi zmanjšalo upravno breme, izboljšalo možnost za krepitev upravne zmogljivosti in hkrati omogočilo jasnejšo razdelitev odgovornosti.

Stroški nadzornih dejavnosti (na nacionalni in regionalni ravni, brez stroškov Komisije) so ocenjeni na približno 2 % skupnega financiranja iz obdobja 2007−2013[79]. Ti stroški so povezani z naslednjimi področji nadzora: 1 % zadeva nacionalno koordinacijo in pripravo na program, 82 % upravljanje programa, 4 % potrjevanje in 13 % revizijo.

Naslednji predlogi bodo povečali stroške nadzora:

− oblikovanje in delovanje akreditacijskega organa (njegovi stroški se lahko izravnajo z združitvijo organov za upravljanje in potrjevanje, če se država članica odloči za to možnost);

− predložitev potrjenih letnih računovodskih izkazov in letna izjava o upravljanju, kar pomeni, da so opravljeni vsi potrebni nadzorni ukrepi v obračunskem letu (kar lahko zahteva dodaten upravni vložek);

− potreba po dodatnem delu revizijskih organov, ki vključuje revizijo izjave o upravljanju, ali potreba po končanju njihovih revizij in objavi revizijskega mnenja v krajšem obdobju v primerjavi s trenutnimi obveznostmi.

Ti predlogi pa bodo zmanjšali stroške nadzora:

− možnost združitve organov za upravljanje in potrjevanje, s čimer bi države članice lahko prihranile velik del 4 % trenutnih stroškov za potrjevanje zaradi boljše učinkovitosti uprave, manjše potrebe po koordinaciji in manjšega obsega revizij;

− uporaba poenostavljenih stroškov in skupnih akcijskih načrtov, kar bi zmanjšalo upravne stroške in breme na vseh ravneh, tako za uprave kot za upravičence;

− sorazmerne ureditve nadzora za preglede upravljanja in revizije;

− letni zaključek, ki bo upravam in upravičencem zmanjšal stroške shranjevanja dokumentov zaradi nadzora.

Zato je na splošno pričakovati, da se bodo zaradi predlogov stroški nadzora prerazporedili (znašali naj bi 2 % skupnega financiranja, s katerim se upravlja) in ne povečali ali zmanjšali. Vendar bo ta prerazporeditev stroškov (med funkcijami in zaradi sorazmernih ureditev nadzora, pa tudi med državami članicami in programi) predvidoma omogočila učinkovitejšo blažitev tveganj, kar bo zmanjšalo stopnjo napak pod 5 %.

Poleg sprememb finančnega poslovodenja in ureditve nadzora, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu odkrivanju in zgodnjemu izključevanju napak iz izkazov, predlog predvideva poenostavitev na mnogih področjih za učinkovitejše preprečevanje napak. Kot je omenjeno, bi predlagani ukrepi na teh področjih zadevali 55 % stopenj napak iz trenutnega obdobja.

Ti ukrepi vključujejo:

− bolj razširjeno uporabo poenostavljenih stroškov, kar lahko zmanjša napake v zvezi s finančnim poslovodenjem, pravili o upravičenosti in revizijsko sledjo, in preusmerja tako izvajanje kot nadzor k uspešnosti dejavnosti;

− večjo tematsko koncentracijo financiranja, kar lahko zmanjša napake, ki izhajajo iz obsežne različnosti ukrepanj in posledično različnosti uporabljenih pravil o upravičenosti;

− jasnejša pravila za izbiro projektov;

− enostavnejši, na pavšalni osnovi temelječ pristop k dejavnostim, ki ustvarjajo prihodke, kar bo zmanjšalo tveganje napak pri določanju in odbitku prihodkov, ustvarjenih z dejavnostmi;

− uskladitev, pojasnitev in poenostavitev pravil o upravičenosti z drugimi finančnimi instrumenti podpore EU, kar bo zmanjšalo napake upravičencev, ki uporabljajo pomoč iz različnih virov;

− obvezno vzpostavitev upravljanja elektronskih podatkov in izmenjave elektronskih podatkov med upravo in upravičenci, kar bo lahko zmanjšalo stopnjo napak zaradi neustreznega hranjenja dokumentacije in olajšalo upravno breme za upravičence;

− letni zaključek dejavnosti ali izdatkov, kar bo zmanjšalo napake iz revizijske sledi s skrajšanjem obdobja za hranjenje dokumentacije in preprečilo znatno povečanje upravne obremenitve, povezane z enkratnim zaključkom na koncu programskega obdobja.

Večina navedenih poenostavitev bo prispevala tudi k zmanjšanju upravnega bremena za upravičence in torej pomenila hkratno zmanjševanje tveganj napak in upravnega bremena.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Službe strukturnih skladov so skupaj z uradom OLAF vzpostavile skupno strategijo za preprečevanje goljufij, ki predvideva vrsto ukrepov, ki jih bodo Komisija in države članice izvajale za preprečevanje goljufij pri strukturnih ukrepih na podlagi deljenega upravljanja.

Oba generalna direktorata trenutno razvijata model za oceno tveganja goljufij, ki ga bodo zadevni organi upravljanja uporabljali pri 116 programih ESS in 60 programih ESRR.

Nedavno sporočilo Komisije o strategiji za boj proti goljufijam (COM(2011) 376 konč. z dne 24. 6. 2011) pozdravlja sedanjo strategijo kot pobudo najboljše prakse in predlaga dodatne ukrepe, med katerimi je najpomembnejši, da Komisija v predlogu predpisov za obdobje 2014–2020 od držav članic zahteva, da uvedejo ukrepe za preprečevanje goljufij, ki so učinkoviti in sorazmerni z ugotovljenimi tveganji goljufij.

Trenutni predlog Komisije izrecno zahteva, da se taki ukrepi uvedejo v skladu s členom 86(4)(c). To naj bi okrepilo ozaveščenost glede goljufij v državah članicah med vsemi organi, ki so vključeni v upravljanje in nadzor sredstev, in tako zmanjšalo tveganje goljufij.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice izdatkov

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta izdatkov || Prispevek

številka || dif.[80] || držav Efte[81] || držav kandidatk[82] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe

1 Pametna in vključujoča rast Nove postavke za 2014–2020 || 04021700 ESS konvergenca 04021900 ESS regionalna konkurenčnost 13031600 FEDER konvergenca 13031800 FEDER regionalna konkurenčnost 13031900 FEDER evropsko teritorialno sodelovanje 13040200 kohezijski skladi || dif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice: ne

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta izdatkov || Prispevek

številka [Poimenovanje…...….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe

[…] || [XX YY YY YY] […] || […] || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2. Ocenjeni učinek na izdatke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na izdatke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka 1 || Pametna in vključujoča rast

GD: REGIO in EMPL || || || Leto N[83] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje (cene za 2011) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 ||

Številka proračunske vrstice novih proračunskih vrstic ESRR in ESS || obveznosti || (1) ||  36 942,785 ||  37 375,939 ||  37 758,354 ||  38 153,836 ||  38 562,407 ||  38 948,791 ||  39 333,716 || 267 075,828

plačila || (2) || Za izračun GD BUDG[84] || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG ||

Številka proračunske vrstice, nova proračunska vrstica KS || obveznosti || (1a) ||  9 572,122 ||  9 614,264 ||  9 631,037 ||  9 702,463 ||  9 883,112 ||  10 053,301 ||  10 217,011 || 68 673,310

plačila || (2a) || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG || Za izračun GD BUDG ||

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov[85] || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

13.01.04.01 – Zunanje osebje ESRR || || (3) || 3,060 || 3,060 || 3,060 || 3,060 || 3,060 || 3,060 || 3,060 || 21,420

13.01.04.03 – Zunanje osebje KS || || || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 9,380

04.01.04.01 – Zunanje osebje ESS || || || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 35,000

Skupaj zunanje osebje v nekdanjih vrsticah BA || || || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 65,800

DRUGE UPRAVNE ODOBRITVE IZ GD REGIO || || || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 93,555

DRUGE UPRAVNE ODOBRITVE IZ GD EMPL || || || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 112,000

SKUPAJ odobritve za GD REGIO in EMPL || obveznosti || =1+1a +3 ||  46 553,672 ||  47 028,968 ||  47 428,155 ||  47 895,064 ||  48 484,284 ||  49 040,857 ||  49 589,492 || 336 020,493

plačila || =2+2a +3 || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 46 514,907 || 46,990,203 || 47 389,390 || 47 856,299 || 48 445,519 || 49 002,092 || 49 550,727 || 335 749,138

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ SKUPAJ odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov || (6) || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 271,355

SKUPAJ odobritve v RAZDELKU 1 večletnega finančnega okvira || obveznosti || =4+ 6 || 46 553,672 || 47 028,968 || 47 428,155 || 47 895,064 || 48 484,284 || 49 040,857 || 49 589,492 || 336 020,493

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: ni relevantno

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ SKUPAJ odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov || (6) || || || || || || || ||

SKUPAJ odobritve v RAZDELKIH od 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni izdatki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ

GD: REGIO ||

Ÿ Človeški viri || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 561,309

Ÿ Drugi upravni izdatki || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 26,600

SKUPAJ GD REGIO || odobritve || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 587,909

739109 || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ

GD: EMPL ||

Ÿ Človeški viri || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 177,800

Ÿ Drugi upravni izdatki || || || || || || || ||

GD EMPL SKUPAJ || odobritve || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 177,800

SKUPAJ odobritve v RAZDELKU 5 večletnega finančnega okvira || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 765,709

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[86] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej. točko 1.6) || SKUPAJ

SKUPAJ odobritve v RAZDELKIH od 1 do 5 večletnega finančnega okvira || obveznosti ||  46 663,059 ||  47 138,355 ||  47 537,542 ||  48 004,451 ||  48 593,671 ||  49 150,244 ||  49 698,879 || 336 786,202

plačila || || || || || || || ||

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

· ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

· ¨  Predlog zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Kohezijska politika se izvaja z deljenim upravljanjem. Medtem ko so strateške prednostne naloge določene na ravni EU, je dejansko vsakodnevno upravljanje v pristojnosti organov upravljanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Medtem ko skupne kazalnike realizacij predlaga Komisija, dejanske cilje glede realizacij ob soglasju Komisije predlagajo organi upravljanja kot del operativnih programov. Zato je težko navesti cilje glede realizacij, ker bodo programi predmet priprave, pogajanj in dogovora v letih 2013/2014.

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej. točko 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[87] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

POSEBNI CILJ št. 1[88]… || || || || || || || || || || || || || || || ||

realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posebni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

CILJ št. 2… || || || || || || || || || || || || || || || ||

realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posebni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

.

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

· ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave

· ¨  Predlog zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

GD REGIO

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N[89] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri GD REGIO || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 561,309

Drugi upravni izdatki || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 26,600

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 586,187

Zunaj RAZDELKA 5[90] večletnega finančnega okvira[91] || || || || || || || ||

Človeški viri GD REGIO || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 30,8

Drugi izdatki upravne narave || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 93,555

Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 124,355

SKUPAJ || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 710,542

GD EMPL

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N[92] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 177,800

Drugi upravni izdatki || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 177,800

Zunaj RAZDELKA 5[93] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 35,000

Drugi izdatki upravne narave || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 112,000

Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 147,000

SKUPAJ || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 324,800

SKUPAJ || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 1 042,531

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

· ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov

· ¨  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: Številke, uporabljene za leto n, so za leto 2011.

GD REGIO:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) REGIO ||

13 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 606 || 606 || 606 || 606 || 606 || 606 || 606

13 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

13 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: )[94] GD REGIO ||

13 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz „splošnih sredstev“) || 48 || 48 || 48 || 48 || 48 || 48 || 48

13 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

13 01 04 01[95] || – na sedežu[96] || 56 || 56 || 56 || 56 || 56 || 56 || 56

– v delegacijah || || || || || || ||

13 01 04 03[97] || – na sedežu[98] || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25

– v delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Drugo || || || || || || ||

SKUPAJ || 735 || 735 || 735 || 735 || 735 || 735 || 735

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje || Za prispevanje k analizi, pogajanjem, spremembam in/ali pripravi z namenom odobritve predlogov za programe in/ali projekte v državi članici XXX. Za prispevanje k upravljanju, spremljanju in ocenjevanje izvajanja odobrenih programov/projektov. Za zagotavljanje skladnosti s pravili, ki urejajo program XXX.

Zunanje osebje || Enako in/ali upravna podpora.

GD EMPL

Ocena je izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa brez decimalk.

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ||

04 01 01 (sedeži in predstavništva Komisije) (200 delovnih mest, stroški na enoto 127 000 EUR) || 200 || 200 || 200 || 200 || 200 || 200 || 200

 (delegacije) || || || || || || ||

(posredne raziskave) || || || || || || ||

 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: )[99] ||

 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || || || || || || ||

 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

04 01 04 01 [100] || – na sedežu[101] || 93 || 93 || 93 || 93 || 93 || 93 || 93

– v delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || || || ||

xx 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) || || || || || || ||

drugo xx 01 04 02) || || || || || || ||

SKUPAJ || 293 || 293 || 293 || 293 || 293 || 293 || 293

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

· ¨  Predlog/pobuda je skladna z veljavnim naslednjim večletnim finančnim okvirom.

· ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

· ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[102].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

· V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

· ¨ Predlog določa, da se poleg evropskih sredstev zagotovi sofinanciranje. Natančnega zneska ni mogoče količinsko opredeliti. Uredba določa najvišje možne stopnje sofinanciranja, ki se razlikujejo glede na stopnjo regionalnega razvoja (glej člen 73 predlagane uredbe):

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || Skupaj

Navedba organa sofinanciranja || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || določiti || določiti || določiti || določiti || določiti || določiti || potrditi ||

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

· ¨  Predlog/pobuda nima finančnega učinka na prihodke.

· ¨  Predlog/pobuda ima finančni učinek, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[103]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (glej točko 1.6)

Člen …. || || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival/vplivala predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice izdatkov.

[…]

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[…]

[1]               COM(2011) 500 konč.

[2]               COM(2010) 700 konč.

[3]               COM(2010) 543 konč.

[4]               „Rezultati javnega posvetovanja o sklepih petega poročila o gospodarski, socialni in teritorialni koheziji, Bruselj“, delovni dokument Komisije, SEC(2011) 590 konč., 13.5.2011.

[5]               http://ec.europa.eu/agriculture/events/cap-towards-2020_en.htm.

[6]               COM(2009) 163 konč.

[7]               Sklepi Sveta o 5. poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, 3068. seja Sveta za splošne zadeve, Bruselj, 21. februarja 2011.

[8]               UL C , , str. .

[9]               UL C , , str. .

[10]             UL C , , str. .

[11]             UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[12]             UL L 154, 21.6.2003, str. 1.

[13]             UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[14]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[15]             UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

[16]            

[17]            

[18]            

[19]             UL L, , str. .

[20]            

[21]            

[22]            

[23]             UL L 379, 28.12.2006, str. 5.

[24]             UL L 337, 21.12.2007, str. 35.

[25]             UL L 193, 25.7.2007, str. 6.

[26]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[27]             UL L 210, 31.7.2006, str. 19.

[28]             UL L 25, 30.1.2003, str. 43.

[29]             UL L 53, 23.2.2002, str. 1.

[30]             UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

[31]             UL L 53, 23.2.2002, str. 1.

[32]             Sklic. krovni cilji EU2020.

[33]             UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

[34]             UL…

[35]             UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[36]             V skladu z opredelitvijo iz evropskega sistema računov (ESR), ki jo je vseh 27 držav članic preneslo v svoje programe za stabilnost in konvergenčne programe.

[37]             Obrazložitev: sektor država sestavljajo predvsem enote osrednje, državne in lokalne uprave ter skladi socialne varnosti, ki jih uvedejo in nadzirajo navedene enote. Vključuje tudi nepridobitne institucije, ki se ukvarjajo z netržno proizvodnjo in ki jih v glavnem financirajo in nadzorujejo enote države ali skladi socialne varnosti.

[38]             UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

[39]             Kot jih je potrdil Svet ECOFIN 7. septembra 2010.

[40]             Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij (COM(2010) 546 konč., 6.10.2010). Zaveze 24/25 in Priloga I „Orodje za samoocenjevanje: Lastnosti uspešnih nacionalnih in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov“. Sklepi Sveta za konkurenčnost: Sklepi o Uniji inovacij za Evropo (dok. 17165/10, 26.11.2010).

[41]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 konč./2, 26.8.2010); delovni dokument služb Komisije: Kazalnik napredka digitalne agende (SEC(2011) 708, 31.5.2011). Sklepi Sveta za promet, telekomunikacije in energijo o Evropski digitalni agendi (dok. 10130/10, 26.5.2010).

[42]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 konč./2, 26.8.2010); delovni dokument služb Komisije: Kazalnik napredka digitalne agende (SEC(2011) 708, 31.5.2011).

[43]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (COM(2008) 394, 23.6.2008); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (dok. 16788/08, 1.12.2008); Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled „ Akta za mala podjetja “ za Evropo (COM(2008) 78 konč., 23.2.2011); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Sklepi o Pregledu „Akta za mala podjetja“ za Evropo (dok. 10975/11, 30.5.2011).

[44]             UL L 48, 23.2.2011, str. 1.

[45]             UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

[46]             UL L 140, 5.6.2009, str. 136.

[47]             UL L 114, 27.4.2006, str. 64.

[48]             UL L 52, 21.2.2004, str. 50.

[49]             UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

[50]             Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve; 11. in 12. april 2011, Sklep o nadaljnjem razvoju ocen tveganja za obvladovanje naravnih nesreč v Evropski uniji.

[51]             UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[52]             UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[53]             UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

[54]             Priporočilo Sveta (2010/410/EU) z dne 13. julija 2010; UL L 191, 23.7.2010, str. 28.

[55]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (COM(2008) 394, 23.6.2008); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (dok. 16788/08, 1.12.2008); Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled „ Akta za mala podjetja “ za Evropo (COM(2008) 78 konč., 23.2.2011); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Sklepi o Pregledu „Akta za mala podjetja“ za Evropo (dok. 10975/11, 30.5.2011).

[56]             Priporočilo Sveta (2010/410/EU) z dne 13. julija 2010; UL L 191, 23.7.2010, str. 28.

[57]             Če je Svet za posamezno državo sprejel posebno priporočilo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogojenosti, bo v oceni njihovega izpolnjevanja upoštevana ocena napredka pri uresničevanju tega posebnega priporočila za posamezno državo.

[58]             Roki za izpolnitev vseh tu navedenih elementov se lahko določijo v obdobju izvajanja programov.

[59]             Če je Svet za posamezno državo sprejel posebno priporočilo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogojenosti, bo v oceni njihovega izpolnjevanja upoštevana ocena napredka pri uresničevanju tega posebnega priporočila za posamezno državo.

[60]             Roki za izpolnitev vseh elementov iz navedenega oddelka se lahko določijo v obdobju izvajanja programov.

[61]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Skupna zaveza za zaposlovanje – COM(2009) 257 konč.

[62]             UL C 191, 1.7.2011, str. 1.

[63]             COM(2006) 208 konč. [(nadomestiti s prihodnjim sporočilom do konca septembra 2011])

[64]             Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (2009/C 119/02).

[65]             Priporočilo Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008, str. 11).

[66]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020. COM(2011) 173.

[67]             Če je Svet za posamezno državo sprejel posebno priporočilo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogojenosti, bo v oceni njihovega izpolnjevanja upoštevana ocena napredka pri uresničevanju tega posebnega priporočila za posamezno državo.

[68]             Roki za dosego vseh elementov iz tega oddelka se lahko iztečejo v obdobju izvajanja programa.

[69]             UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

[70]             UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

[71]             UL L 23, 27.1.2010, str. 35, objava Sklepa Sveta z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti.

[72]             UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

[73]             UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

[74]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[75]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[76]             COM(2010) 700, 19.10.2010.

[77]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[78]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[79]             Študija „Regional governance in the context of globalisation: reviewing governance mechanisms & administrative costs. Administrative workload and costs for Member State public authorities of the implementation of ERDF and Cohesion Fund“, 2010.

[80]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[81]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[82]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[83]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[84]             To bo odvisno od deleža vnaprejšnjega financiranja, hitrosti izvajanja regionalne politike v državah članicah in odobritev plačil, ki so na voljo.

[85]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter izdatki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[86]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[87]             Realizacije zadevajo proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest …).

[88]             Kakor je opisan v oddelku 1.4.2. „Posebni cilji …“.

[89]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[90]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter izdatki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[91]             Zunanje osebje, financirano iz nekdanjih vrstic BA, ki temelji na končni dodelitvi za človeške vire za leto 2011, vključno z zunanjim osebjem na sedežu in v delegacijah.

[92]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[93]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter izdatki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[94]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak;

[95]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[96]             Strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[97]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[98]             Strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[99]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak;

[100]            V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[101]            Strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[102]            Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[103]            Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.