OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Splošno ozadje

Državljanstvo Unije, ki ga določa člen 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), se samodejno priznava vsem državljanom držav članic in jim zagotavlja vrsto dodatnih pravic, med drugim tudi pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki niso države, katerih državljanstvo imajo.

Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, določena v členu 21 PDEU in členu 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je ena najpomembnejših individualnih pravic, ki jih zagotavlja pravo EU. Prosto gibanje je skoraj sopomenka za državljanstvo Unije[1] in je najočitnejša prednost, ki jo omogoča državljanstvo Unije.

Na splošno uveljavljanje pravice do prostega gibanja daje državljanstvu Unije praktičen pomen v vsakdanjem življenju državljanov: državljani, ki potujejo v druge države članice ali se tam naselijo, se morajo seznaniti s širokim razponom pravic, ki jih zagotavlja pravo EU v čezmejnih situacijah, ter jih uveljaviti: pravice, ki jih imajo kot potrošniki v drugih državah članicah, pravice do izobrazbe, priznanja njihovih poklicnih kvalifikacij, zdravstvenega varstva ter pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti.

V tem okviru sta najpomembnejši pravici državljanov Unije, da volijo in so voljeni na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v svojih državah članicah stalnega prebivališča, saj državljanom Unije omogočata udeležbo v demokratičnem življenju Unije, hkrati pa prispevata k njihovem vključevanju v družbo držav članic stalnega prebivališča.

Poleg tega je državljanstvo Unije v širšem okviru tesno povezano z demokratičnimi načeli Evropske unije[2], ki so temeljna za udeležbo državljanov v demokratičnem življenju v Uniji.

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Po ocenah je leta 2009 11,9 milijona državljanov Unije živelo v državi članici, ki ni bila njihova država članica, še veliko več pa jih bo morda to pravico uveljavljalo v prihodnosti: raziskava Eurobarometra iz leta 2009[3] je pokazala, da je za več kot tretjino (35 %) evropskih državljanov delo v tujini vredno razmisleka. Vendar je bilo z isto raziskavo ugotovljeno, da skoraj petina Evropejcev meni, da obstaja preveč ovir za delo v drugi državi članici. Druga študija iz leta 2009[4] je pokazala, da je pomanjkanje informacij (skupaj z jezikovnimi težavami) najpomembnejša ovira pri čezmejni dnevni migraciji, ki je poleg nadnacionalne migracije glavna oblika geografske mobilnosti delavcev v EU.

Te ugotovitve so bile potrjene leta 2010 z raziskavo o izkušnjah evropskih državljanov, ki so že uveljavljali svojo pravico do prostega gibanja[5]. Pri razpravi o možnostih za lažjo mobilnost v EU so anketiranci poudarili, da morajo imeti državljani Unije, kadar prebivajo v drugih državah članicah, na voljo praktične informacije o svojih pravicah, prilagojene za posamezno državo. Raziskava je pokazala tudi, da informacije, ki jih državljani potrebujejo za uveljavljanje svoje pravice do prostega gibanja, niso strogo omejene na pogoje za izvajanje te pravice kot take: med administrativnimi vprašanji, ki so jih ljudje preučili pred odhodom v drugo državo članico, sta najpogosteje omenjeni socialna varnost in podpora ter priznanje visokošolskih diplom.

Jasno je, da je treba državljanom, ki želijo študirati, delati, se upokojiti in živeti v drugi državi članici, zagotoviti ustrezne informacije o različnih pravicah, ki jih imajo v čezmejnih primerih, te pravice pa morajo biti zmožni tudi učinkovito uveljavljati v praksi. Če državljani nimajo na voljo ustreznih informacij, ne morejo sprejemati ustrezno utemeljenih odločitev za uveljavljanje svojih pravic do prostega gibanja.

V širšem smislu je ozaveščenost državljanov o pravicah do prostega gibanja in bolj splošno o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, bistvena za zagotavljanje, da posamezniki, podjetja in celotna družba izrabijo vse raznovrstne možnosti, ki jih omogoča enotni trg.

Raziskava Eurobarometra za leto 2010[6] je pokazala, da obstajajo znatne vrzeli v ozaveščenosti državljanov o njihovih pravicah ter da Evropejci kljub dejstvu, da se na splošno zavedajo statusa, ki ga imajo kot državljani Unije (79 % jih trdi, da so do neke mere seznanjeni s pojmom „državljan Evropske unije“), nimajo praktičnega znanja o dejanskem pomenu pravic, ki jim jih zagotavlja njihov status. Natančneje, samo 43 % evropskih državljanov pozna pomen pojma „državljan Evropske unije“ in skoraj polovica (48 %) jih navaja, da o svojih pravicah niso „dobro obveščeni“.

Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“[7] opredelila glavne ovire, s katerimi se državljani še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju, kadar skušajo uveljavljati pravice, ki jih imajo kot državljani Unije, ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Komisija je v okviru tega poročila sklenila, da državljani Unije ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo, ter napovedala, da namerava okrepiti razširjanje informacij za državljane Unije glede njihovih pravic kot takih in zlasti glede njihovih pravic do prostega gibanja. Razglasitev leta 2013 za evropsko leto državljanov, med katerim bodo organizirane posebne prireditve o državljanstvu EU in politikah EU, povezanih z državljani, je zato v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 označena za enega izmed ukrepov, ki jih je treba izvesti za izboljšanje ozaveščenosti.

Splošni cilj predlaganega evropskega leta državljanov je zagotoviti, da se bodo vsi državljani Unije zavedali pravic, ki jih imajo v čezmejnih situacijah na podlagi svojega statusa državljanov EU, da se bodo lahko premišljeno odločali, ali naj uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, in da bodo lahko to pravico potem tudi učinkovito uveljavljali. Cilji evropskega leta bodo zlasti:

– izboljšanje ozaveščenosti državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jim imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije;

– izboljšanje ozaveščenosti državljanov Unije o tem, kako jim lahko pravice in politike EU konkretno koristijo med prebivanjem v drugi državi članici, ter spodbujanje državljanov Unije k aktivni udeležbi v javnih posvetovanjih o politikah in vprašanjih Unije;

– spodbujanje razprave o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlagano evropsko leto državljanov temelji na obstoječi močni navezi in pozitivni povezavi v zavesti državljanov med pravico do prostega gibanja in državljanstvom Unije, njegov namen pa je državljanstvu Unije dati konkretni pomen. S tem udejanja politični cilj Komisije zagotoviti državljanom osrednje mesto v programu politik EU ter prispevati k temu, da državljanstvo Unije postane oprijemljiva resničnost v njihovem vsakdanjem življenju.

Predlagano evropsko leto je rezultat zaveze predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa v političnih smernicah za novo Komisijo z dne 3. septembra 2009, da se bo državljanstvo EU okrepilo s ponovno oživitvijo povezave med državljani in EU ter učinkovitim izvajanjem njihovih pravic.

Evropsko leto temelji tudi na zahtevi iz Resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Evropski parlament s to resolucijo poziva Komisijo, naj leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanstva, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljanom Unije zagotovila informacije o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Načrt za evropsko leto državljanov 2013 je bil tako 18. januarja 2011 predložen medinstitucionalni skupini za informiranje.

V tem smislu je predlagano evropsko leto tudi v skladu s stockholmskim programom[8], ki državljane postavlja v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice ter osredotoča svoje ukrepanje na „grajenje Evrope državljanov“, med drugim tudi z zagotavljanjem celovitega uveljavljanja pravice državljanov do prostega gibanja.

Cilj predlaganega evropskega leta je poleg tega v skladu s cilji strategije Evropa 2020, saj je olajševanje prostega gibanja in mobilnosti delavcev v vodilnih pobudah „Mladi in mobilnost“ in „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“[9] ter v „evropskem letu mobilnosti delavcev“ 2006 in povezanem „Evropskem akcijskem načrtu za poklicno mobilnost“[10] priznano kot način reševanja vprašanja posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepitve zaposljivosti ljudi in konkurenčnosti evropskih gospodarstev.

Na splošno je prosto gibanje nujen pogoj in hkrati spodbuda za čezmejno uveljavljanje vrste pravic državljanov EU, kot so pravice socialne varnosti, pravica do iskanja zaposlitve in dela ter pravice, ki jih imajo državljani kot potniki ali turisti ali kot potrošniki blaga in storitev v drugih državah članicah. Olajševanje prostega gibanja lahko zato med drugim prispeva k ciljem nedavne pobude Komisije za ponoven zagon enotnega trga[11], saj lahko državljane spodbudi k celovitemu izrabljanju možnosti, ki jih omogoča enotni trg. Evropsko leto bi poleg tega z zagotavljanjem informacij o vseh pravicah, ki jih imajo državljani v čezmejnih situacijah, neposredno okrepilo ozaveščenost o teh možnostih in pravicah kot takih.

Predlagano evropsko leto bi izhajalo iz Poročila o državljanstvu EU iz leta 2010 ter hkrati znatno prispevalo k uresničevanju ciljev tega poročila, predvsem glede odpravljanja obstoječih ovir za učinkovito uveljavljanje pravic državljanov Unije.

V tem poročilu so bile na podlagi dokazov o glavnih težavah, s katerimi se zlasti v čezmejnih situacijah spopadajo državljani pri uveljavljanju pravic, ki jih imajo kot državljani Unije, opredeljene ovire, ki še vedno obstajajo v povezavi s prostim gibanjem, ter tudi več vprašanj, ki neposredno zadevajo državljane, ki nameravajo uveljavljati pravico do prostega gibanja, pri katerih mora EU okrepiti prizadevanja za razširjanje informacij in odstranitev preostalih okvir v mejah svojih pristojnosti. Taka vprašanja zajemajo lastninske pravice mednarodnih parov, čezmejno priznavanje dokumentov o osebnem stanju, zaščito osumljenih in obtoženih oseb v kazenskih postopkih, vprašanja obdavčitve v čezmejnih situacijah, čezmejno zdravstveno varstvo in vprašanja tehnologije e-zdravje, pravice potnikov in turistov, pravice potrošnikov, priznavanje univerzitetnih diplom in poklicnih kvalifikacij, vprašanja socialne varnosti, uveljavljanje volilnih pravic in ozaveščenost o pomenu državljanstva Unije.

Evropsko leto državljanov se lahko zato v veliki meri opre na ugotovitve Poročila o državljanstvu EU iz leta 2010, s čimer bo izboljšalo osredotočenost svojih ciljev in ukrepov na najpomembnejša vprašanja, da bi se olajšalo prosto gibanje državljanov Unije.

Evropsko leto lahko hkrati podpre postopek, ki ga je Komisija začela za nadaljnje odkrivanje ovir in rešitev za njihovo odstranitev v mejah pristojnosti Evropske unije, ter zagotovi okvir za objavo akcijskega načrta leta 2013, s katerim bi se omogočila dokončna odstranitev ovir za uveljavljanje pravic državljanov Unije, kot je bilo napovedano v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010. Evropsko leto lahko s podpiranjem teh prizadevanj, katerih cilj je državljanom Unije omogočiti učinkovito uveljavljanje pravic, ki jim jih zagotavlja pravo EU, prispeva k uresničevanju cilja iz člena 20(2) PDEU, v skladu s katerim imajo državljani Unije pravice, določene v Pogodbah, vključno s pravico do prostega gibanja.

Evropsko leto državljanov 2013 bo poleg tega pravočasna priložnost za okrepitev prepoznavnosti državljanstva Unije in njegovih konkretnih koristi za posameznike, saj bo v tem letu 20. obletnica uvedbe državljanstva Unije z Maastrichtsko pogodbo. Evropsko leto bo s poudarjanjem konkretnih učinkov politik Unije v življenju državljanov osvetlilo pomen prispevka državljanov pri udejanjanju njihovih pravic in bolj splošno pri oblikovanju evropskega projekta. To bo tudi priložnost za izboljšanje ozaveščenosti državljanov o volilnih pravicah v njihovih državah članicah stalnega prebivališča, kar bo bistveno za volitve v Evropski parlament leta 2014. Učinki takih ukrepov za boljšo ozaveščenost bi se dodatno povečali s tesnim usklajevanjem in sinergijami z ustreznimi ukrepi drugih institucij EU, zlasti Evropskega parlamenta, in držav članic med pripravami na te volitve.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

V okviru javnega posvetovanja „Pravice državljanov EU – pot naprej“, ki ga je izvedla Komisija in se je zaključilo 15. junija 2010, ter konference o tej temi, ki je potekala med 1. in 2. julijem 2010, so organizacije civilne družbe odločno podrle pobudo, da se politike EU osredotočijo na pomen državljanstva Unije in s tem povezane pravice ter na načine, kako dati državljanstvu Unije resničen pomen v življenju ljudi. Ključne zainteresirane strani civilne družbe so odločno podprle tudi ukrepe za boljšo ozaveščenost, s katerimi bi se zapolnila vrzel med predpisi o prostem gibanju državljanov Unije in ovirami, s katerimi se državljani srečujejo v življenju.

Komisija je poleg tega 15. decembra 2010 predstavila načrt evropskega leta državljanov v okviru svojega rednega dialoga s civilno družbo. V zvezi s tem je prejela pozitivne povratne informacije zlasti glede ukrepov, ki se osredotočajo na določene vidike uveljavljanja pravic, povezanih z državljanstvom Unije, kot so spodbujanje družbenega delovanja in aktivne udeležbe pri udejanjanju participativne demokracije.

· Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Ustrezni podatki so bili zbrani v okviru več nedavnih raziskav Eurobarometra in omenjenih študij v oddelku „Razlogi za predlog in njegovi cilji“.

· Ocena učinka

Opravljena je bila predhodna ocena[12].

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Namen evropskega leta je krepitev ozaveščenosti oblikovalcev javnega mnenja in najširše javnosti o pravicah državljanov Unije, s čimer se bo olajšalo uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja.

V ta namen bo izboljšalo ozaveščenost državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in širše o pravicah, ki jih imajo v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije.

Poleg tega bo okrepilo ozaveščenost državljanov Unije o tem, kako lahko izkoristijo pravice in politike EU, kadar del življenja preživijo v drugi državi članici, vključno s spodbujanjem njihove udeležbe v javnih posvetovanjih o politikah in vprašanjih Unije.

Cilj evropskega leta bo tudi začeti razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo.

· Pravna podlaga

Člen 20(2) PDEU določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena tudi v členu 21(1) Pogodbe, ki se glasi:

„Vsak državljan Unije ima pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev.“

Glavni cilj predloga sklepa o evropskem letu državljanov je olajšati uveljavljanje pravic državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic z okrepitvijo njihove ozaveščenosti o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije. Ta cilj je torej zajet v členu 21(1) Pogodbe. Predlog lahko hkrati prispeva k uresničevanju cilja člena 20(2) PDEU, ki določa, da imajo državljani Unije pravice, določene v Pogodbah, vključno s pravico do prostega gibanja.

Pravna podlaga tega predloga je torej člen 21(2) PDEU, ki določa, da lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta določbe za olajšanje uresničevanja pravic iz odstavka 1, če bi se izkazalo, da je zaradi doseganja tega cilja potrebno ukrepanje Unije, Pogodbi pa ne predvidevata potrebnih pooblastil.

· Načelo subsidiarnosti

Glavni problem, ki ga predlagano evropsko leto skuša rešiti, je pomanjkanje ozaveščenosti in konkretnega znanja državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja ter drugih pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, še posebej v čezmejnih situacijah. Nezadostna prepoznavnost državljanstva Unije in njegovih konkretnih koristi za posameznike, ki je v središču tega vprašanja, presega nacionalno raven. Čeprav so za krepitev ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, odgovorne predvsem države članice, so za ustrezne ukrepe, s katerimi bi se ta problem rešil, potrebna večstranska partnerstva, nadnacionalne izmenjave informacij in izkušenj ter krepitev ozaveščenosti in razširjanje dobrih praks po vsej Uniji. Zato se lahko cilji predlaganega evropskega leta bolje dosežejo na ravni Unije.

· Načelo sorazmernosti

Kot je navedeno v predhodni oceni, ki je priložena temu predlogu[13], ukrepi, ki bodo izvedeni v predlaganem evropskem letu, ne presegajo okvirov, ki so potrebni za uresničitev teh ciljev. Predlog je torej v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 PEU.

· Učinek na temeljne pravice

Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena v členu 45 Listine EU o temeljih pravicah. Ker je cilj predlaganega evropskega leta olajšati uveljavljanje te pravice, bo to imelo znaten pozitiven učinek v smislu krepitve učinkovitega izvajanja Listine.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za evropsko leto dodatno financiranje ni potrebno. Prožnost letnega določanja prednostnih nalog na podlagi proračunskih vrstic in programov Generalnega direktorata za komuniciranje zagotavlja zadostno finančno kritje za izvedbo evropskega leta v obsegu 1 milijona EUR.

2011/0217 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu državljanov (2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 21(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[14],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[15],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 20(1) Pogodbe določa, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 20(2) določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, in da imajo med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena tudi v členu 21 Pogodbe.

(2) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je okrepil status državljanstva Unije, dopolnjene pa so bile tudi s tem povezane pravice, med drugim z uvedbo nove pravice, državljanske pobude, ki omogoča, da lahko en milijon državljanov iz znatnega števila držav članic Komisijo pozove k pripravi predlogov na katerem koli področju pristojnosti EU.

(3) Pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, so zajete tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s Preambulo Listine Unija „postavlja posameznika v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.“ Naslov V Listine določa „Pravice državljanov“, vključno s členom 45, v skladu s katerim ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

(4) Temu ustrezno Stockholmski program[16] postavlja državljane v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice. Svoje ukrepanje osredotoča na „grajenje Evrope državljanov“, med drugim tudi z zagotavljanjem celovitega uveljavljanja pravice državljanov do prostega gibanja.

(5) Evropski parlament je v Resoluciji z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe[17] poznal Komisijo, naj leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanstva, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljane EU obveščala o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

(6) Pravica do prostega gibanja in prebivanja se je vse od uvedbe z Rimsko pogodbo leta 1957 kot ene izmed štirih temeljnih svoboščin izkazala za enega od stebrov pri gradnji enotnega trga, ki koristi gospodarstvom držav članic in posameznim državljanom.

(7) Prosto gibanje in mobilnost delavcev pomagata zlasti reševati vprašanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepiti zaposljivost ljudi in konkurenčnost evropskih industrij. Prosto gibanje je hkrati nujni pogoj in spodbuda za uveljavljanje vrste pravic, ki jih imajo državljani na podlagi prava EU, kot so pravice, ki jih imajo kot potrošniki, da dostopajo do blaga in storitev, ali pravice, ki jih imajo kot potniki in turisti. Olajševanje prostega gibanja lahko tako poveča možnosti državljanov za celovito izrabljanje enotnega trga, hkrati pa je lahko ključni dejavnik rasti.

(8) Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic državljani Unije cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri oblikovanju Evropske unije. Državljani, ki potujejo v druge države članice ali se tam naselijo, se seznanjajo s širokim razponom pravic, ki jih zagotavlja pravo EU v čezmejnih situacijah, ter jih uveljavljajo. Uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja torej prispeva k temu, da državljanstvo Unije postaja oprijemljiva resničnost v vsakdanjem življenju državljanov.

(9) Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti to pravico v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, državljani Unije izpostavljajo preštevilne ovire za življenje in delo drugod v Uniji.

(10) Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“[18] obravnavala glavne ovire, s katerimi se državljani še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju, kadar skušajo zlasti v čezmejnih situacijah uveljavljati svoje pravice, ki jih imajo kot državljani Unije, ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Ena izmed opredeljenih ovir je bilo pomanjkanje informacij. Komisija je v okviru Poročila sklenila, da državljani Unije ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo, ter napovedala, da namerava okrepiti razširjanje informacij za državljane Unije glede njihovih pravic, zlasti glede pravice do prostega gibanja.

(11) Ker pravica do prostega gibanja znatno izboljšuje življenja posameznikov, je bistveno, da so informacije o obstoju te pravice in pogojih za njeno uveljavljanje čim širše dostopne. Potencialni upravičenci te pravice so vsi državljani Unije, zato si je treba prizadevati za izboljšanje ozaveščenosti v Uniji.

(12) Da se bodo državljani Unije lahko premišljeno odločali, ali naj izkoristijo svojo pravico do prostega gibanja, pa ni dovolj okrepiti njihovo ozaveščenost o pravici do prostega gibanja kot taki; bistveno je, da so državljani Unije primerno obveščeni tudi o drugih pravicah, ki jim jih zagotavlja pravo Unije v čezmejnih situacijah. Te informacije jim bodo zagotovile tudi, da te pravice v celoti užijejo, če se odločijo uveljavljati svojo pravico do prostega gibanja.

(13) Državljani Unije, ki se odločajo o morebitnem uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja, bi morali biti obveščeni zlasti o pravicah do pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti na podlagi predpisov Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti; ti predpisi jim zagotavljajo, da pri gibanju v druge države članice ne bodo izgubili pravic socialne varnosti. Poleg tega morajo biti obveščeni o pravici do priznavanja njihovih poklicnih kvalifikacij ter o socialnih in državljanskih kompetencah, ki so del evropskega okvira „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“[19] in jim lahko omogočijo polno udeležbo v državljanskem življenju in uveljavljanje pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije.

(14) V tem okviru morajo biti državljani tudi bolje obveščeni o pravicah, ki jih imajo kot potniki katerega koli prevoznega sredstva v Evropski uniji ter kot potrošniki v drugih državah. Če so prepričani, da so njihove potrošniške pravice učinkovito zaščitene, bodo več prispevali k polnemu razvoju evropskega trga blaga in storitev ter bolje uživali njegove koristi. Državljani morajo biti poleg tega bolje obveščeni o predpisih glede splošne varnosti proizvodov in tržnega nadzora, da se bodo lahko zavedali, kako so zaščiteni njihovo zdravje in pravice v EU, zlasti pri nevarnostih ali tveganjih, ki jih kot posamezniki ne morejo obvladati. Pomembno je tudi okrepiti ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah do čezmejnega zdravstvenega varstva, kar jim bo omogočilo celovito koriščenje varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva v drugih evropskih državah.

(15) Ozaveščenost o volilnih pravicah, ki jih imajo državljani Unije, je v tem okviru bistvena. Državljani Unije se morajo v celoti zavedati pravic, da volijo in so voljeni na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v svojih državah članicah stalnega prebivališča. Politična udeležba lahko hkrati prispeva k integraciji državljanov Unije v družbo njihovih izbranih držav članic stalnega prebivališča.

(16) Okrepljena ozaveščenost državljanov o koristih, ki jih te pravice prinašajo njim kot posameznikom in družbi, lahko poleg tega pomaga okrepiti občutek pripadnosti in privrženosti Uniji.

(17) Evropsko leto državljanov 2013 bo pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti najširše javnosti o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, s čimer bo prispevalo k cilju olajševanja uveljavljanja pravice do prostega gibanja.

(18) Leta 2013 bo 20. obletnica uvedbe državljanstva Unije z Maastrichtsko pogodbo, ki je začela veljati 1. novembra 1993. Evropsko leto državljanov bo zaznamovalo nadaljnje ukrepanje na podlagi Poročila o državljanstvu EU ter akcijskega načrta za dokončno odstranitev ovir, ki državljanom še vedno preprečujejo polno uživanje pravic, ki jih imajo kot državljani Unije. Evropsko leto bo povečalo prepoznavnost državljanstva Unije in njegovih konkretnih koristi za posameznike, med drugim tudi s poudarjanjem oprijemljivih učinkov politik Unije v življenju državljanov, zlasti v smislu odstranjevanja ovir za uživanje njihovih pravic.

(19) Krepitev ozaveščenosti o pravicah državljanov, vključno z njihovimi volilnimi pravicami v državah članicah stalnega prebivališča, je pomembna tudi zaradi volitev v Evropski parlament leta 2014. Učinke takih ukrepov za boljšo ozaveščenost bi bilo treba dodatno okrepiti s tesnim usklajevanjem in uporabo sinergij z ustreznimi ukrepi drugih institucij Unije, zlasti Evropskega parlamenta, in držav članic med pripravami na te volitve.

(20) Za čim večjo učinkovitost in uspešnost dejavnosti, predvidenih za leto izvrševanja (2013), je pomembno izvesti vrsto pripravljalnih ukrepov ob upoštevanju člena 49(6) Finančne uredbe[20].

(21) V okviru evropskega leta je treba v celoti uporabiti obstoječa participativna orodja in pravice, določene v členih 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji, da se spodbudi udeležba državljanov v postopku izvajanja akcijskega načrta za leto 2013, katerega cilj je odstranitev ovir za uveljavljanje njihovih pravic ter splošneje pri opredeljevanju politik Unije, s katerimi se njihove pravice udejanjajo. Pri tem bodo imele osrednjo vlogo evropske organizacije civilne družbe.

(22) Za krepitev ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, so odgovorne predvsem države članice; ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje nacionalne ukrepe na tem področju, kot je bilo poudarjeno v politični izjavi „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija[21].

(23) Glede na obseg predlaganih ukrepov in zlasti ker so potrebna večstranska partnerstva, nadnacionalne izmenjave informacij ter krepitev ozaveščenosti in razširjanje dobrih praks v Uniji, se lahko cilji predlaganega evropskega leta bolje dosežejo na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ustrezne ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za uresničitev navedenih ciljev.

(24) Sprejeti je treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter potrebne ukrepe za izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[22] in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[23], ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[24].

(25) Druge dejavnosti, ki se ne financirajo iz proračuna evropskega leta, se lahko financirajo s sredstvi Unije iz obstoječih programov ali strukturnih skladov Unije, kot sta programa „Evropa za državljane“ in „Temeljne pravice in državljanstvo“ –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina

Leto 2013 se razglasi za „evropsko leto državljanov“ (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto).

Člen 2

Cilji

Splošni cilj evropskega leta je okrepiti ozaveščenost o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bodo lahko državljani v celoti koristili svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Evropsko leto se v tem okviru med drugim osredotoča na možnosti za državljansko udeležbo in dostop do pravic državljanov Unije, ki prebivajo v drugi državi članici, ki ni njihova lastna, študentov, delavcev, potrošnikov ter ponudnikov blaga in storitev v Uniji.

Na tej podlagi so posebni cilji evropskega leta naslednji:

– izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jim imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije;

– izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o tem, kako jim lahko pravice in politike Unije konkretno koristijo med prebivanjem v drugi državi članici, ter spodbuditi državljane Unije k aktivni udeležbi v javnih posvetovanjih o politikah in vprašanjih Unije;

– spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo.

Člen 3

Zadevne pobude

1. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev iz člena 2, lahko vključujejo naslednje pobude na ravni Unije, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki so povezane s cilji evropskega leta:

– informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, namenjene najširši javnosti in tudi posebnemu občinstvu;

– izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih uprav ter drugih organizacij;

– konference in prireditve za spodbujanje razprave ter krepitev ozaveščenosti o pomenu in koristih pravice do prostega gibanja in prebivanja ter na splošno pravic državljanov na podlagi državljanstva Unije;

– uporabo obstoječih večjezičnih participativnih orodij za spodbujanje sodelovanja državljanov pri udejanjanju njihovih pravic in bolj splošno pri uresničevanju ciljev evropskega leta;

– krepitev vloge in prepoznavnosti večjezičnega spletnega portala Europe Direct in Tvoja Evropa kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije;

– krepitev vloge in prepoznavnosti orodij za reševanje problemov, kot je SOLVIT, da bodo lahko državljani Unije bolje uveljavljali in ščitili svoje pravice.

2. Podrobnosti o pobudah iz odstavka 1 so navedene v Prilogi.

3. Komisija in države članice lahko opredelijo druge dejavnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta, ter dovolijo, da se ime evropskega leta uporablja pri promociji navedenih dejavnosti, če prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2.

Člen 4

Usklajevanje in izvajanje na ravni Unije

Komisija tesno sodeluje z državami članicami ter organi in združenji, ki zastopajo lokalne in regionalne interese, zlasti z Odborom regij.

Komisija tesno sodeluje tudi z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.

Komisija organizira srečanja predstavnikov evropskih organizacij ali organov, ki so dejavni na področju zaščite pravic državljanov, in zainteresiranih strani za pomoč Komisiji pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije.

Komisija ta sklep izvede na ravni Unije.

Člen 5

Finančne določbe

1. Ukrepi iz dela A Priloge, ki se izvajajo v vsej Uniji, so podlaga za dodelitev javnega naročila ali donacij, ki se financirajo iz splošnega proračuna Unije.

2. Ukrepi iz dela B Priloge, ki se izvajajo v vsej Uniji, so lahko subvencionirani iz splošnega proračuna Unije.

Člen 6

Mednarodno sodelovanje

Komisija lahko v okviru evropskega leta sodeluje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami.

Člen 7

Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar se ugotovijo nepravilnosti, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Komisija je pooblaščena za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem na podlagi tega sklepa v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi. Preiskave po potrebi izvede Evropski urad za boj proti goljufijam. Take preiskave ureja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[25].

2. Pri ukrepih Unije, financiranih na podlagi tega sklepa, nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 pomeni vsako kršenje določb zakonodaje Unije ali vsako neizpolnjevanje pogodbene obveznosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, in ki je ali bi lahko z neupravičenimi izdatki škodljivo vplivala na splošni proračun Unije.

3. Komisija zmanjša, zaustavi ali izterja izplačilo finančne pomoči, dodeljene za ukrep, če ugotovi nepravilnosti, zlasti nespoštovanje določb tega sklepa ali posameznega sklepa ali pogodbe o dodelitvi zadevne finančne podpore ali če se izkaže, da se je ukrep močno spremenil, ne da bi bila Komisiji poslana vloga za odobritev spremembe, sprememba pa ni skladna z značilnostmi ali izvedbenimi pogoji ukrepa.

4. Če upravičenec ne upošteva rokov ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija od upravičenca zahteva, da v določenem roku predloži svoje stališče. Če upravičenec ne predloži zadovoljivega odgovora, lahko Komisija preostalo finančno pomoč ukine in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.

5. Vsak neupravičeno izplačan znesek je treba vrniti Komisiji. Zneskom, ki niso vrnjeni pravočasno, se prištejejo zamudne obresti v skladu s pogoji iz Finančne uredbe[26].

Člen 8

Spremljanje in vrednotenje

Komisija do 31. decembra 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in splošni oceni pobud iz tega sklepa.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

UKREPI IZ ČLENA 3

Kot vodilno načelo bo izvajanje evropskega leta temeljilo na široki informacijski kampanji v vsej Uniji, dopolnijo pa jo lahko ukrepi držav članic. Pri ukrepih na ravni Unije in nacionalnih ukrepih lahko sodelujejo tudi civilna družba in druge zainteresirane strani, da se zagotovi vključenost vseh ključnih akterjev. Izvajanje bo potekalo v obliki naslednjih ukrepov:

A.        NEPOSREDNE POBUDE UNIJE

Financiranje se bo pretežno izvajalo v obliki neposrednega nakupa blaga in storitev na podlagi obstoječih okvirnih pogodb. Del financiranja se lahko nameni za jezikovne storitve (prevajanje, tolmačenje, večjezične informacije).

Informacijske in promocijske kampanje, ki vključujejo:

· pripravo in razširjanje avdiovizualnega in tiskanega gradiva, ki odraža cilje iz člena 2;

· odmevne prireditve in forume za izmenjavo izkušenj in dobrih praks;

· ukrepe za javno objavljanje rezultatov in večjo prepoznavnost programov, projektov in pobud Unije, ki prispevajo k ciljem evropskega leta;

· vzpostavitev informacijske spletne strani na spletišču Europa (http://europa.eu/index_sl.htm), namenjene ukrepom, ki se bodo izvedli v okviru evropskega leta.

B.        SOFINANCIRANJE POBUD S STRANI UNIJE

Nobeno sofinanciranje pobud ni predvideno.

C.        POBUDE BREZ FINANČNE POMOČI UNIJE

Unija bo odobrila nefinančno podporo, vključno s pisno odobritvijo uporabe logotipa, ko bo oblikovan, in drugega gradiva, povezanega z evropskim letom, za pobude javnih ali zasebnih organizacij, če lahko te organizacije Komisiji zagotovijo, da se zadevne pobude izvajajo ali se bodo izvedle v letu 2013 in je verjetno, da bodo znatno prispevale k uresničevanju ciljev evropskega leta.

_______________

[1]               Kvalitativna raziskava Eurobarometra „Evropsko državljanstvo – čezmejna mobilnost“, avgust 2010.

[2]               Naslov II PEU, zlasti členi 9, 10 in 11.

[3]               Raziskava Flash Eurobarometer št. 263, „Notranji trg: ozaveščenost – dojemanje – učinki“, april 2009.

[4]               Znanstveno poročilo o mobilnosti čezmejnih delavcev v državah EU-27/EEA/EFTA, ki ga je naročila Evropska komisija, januar 2009.

[5]               Kvalitativna raziskava Eurobarometra „Evropsko državljanstvo – čezmejna mobilnost“, avgust 2010.

[6]               Raziskava Flash Eurobarometer št. 294 „Državljanstvo EU“, marec 2010.

[7]               COM(2010) 603 konč., 27.10.2010.

[8]               UL (2010/C 115/01) – Informacije institucij, organov, uradov in agencij EU – Evropski svet – Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje.

[9]               COM(2010) 477 konč., 15.9.2010 in COM(2010) 682 konč., 23.11.2010.

[10]             COM(2007) 773 konč., 6.12.2007.

[11]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „K aktu za enotni trg, Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo, 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“, COM (2010) 608 konč., 27.10.2010.

[12]             SEC(2011) xxx.

[13]             SEC(2011) xxx.

[14]             UL C , , str. .

[15]             UL C , , str. .

[16]             COM(2009) 262 konč., 10.6.2009.

[17]             http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2010-0483+0+DOC+XML+V0//SL.

[18]             COM(2010) 603 konč.

[19]             Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

[20]             Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (Finančna uredba), UL L 248, 16.9.2002, str. 1. – Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

[21]             UL C 13, 20.1.2009, str. 3.

[22]             UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[23]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[24]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[25]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[26]             Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (Finančna uredba), UL L 248, 16.9.2002, str. 1. – Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).