[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 17.12.2010

COM(2010) 776 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o postopkih za nadzor nad dejavnostmi Europola, ki ga bo izvajal Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti

***

KAZALO

1. Uvod: Vprašanje parlamentarnega nadzora nad Europolom 3

2. Parlamentarni nadzor nad dejavnostmi Europola v veljavnem okviru 4

2.1. Evropski parlament 4

2.2. Nacionalni parlamenti 4

3. Razprava o parlamentarnem nadzoru Europola 4

3.1. Stališče Evropskega parlamenta 4

3.2. Stališča nacionalnih parlamentov 4

4. Obeti za prihodnost: Europol in novi institucionalni okvir 4

4.1. Vprašanje pristojnosti za prisilne ukrepe – člen 88(3) PDEU 4

4.2. Vloga nacionalnih parlamentov na podlagi Lizbonske pogodbe 4

5. Sklepne ugotovitve in priporočila 4

5.1. Ustanovitev stalnega skupnega ali medparlamentarnega foruma 4

5.2. Večja preglednost: nova komunikacijska strategija z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti 4

5.3. Ločitev oblasti 4

UVOD: VPRAšANJE PARLAMENTARNEGA NADZORA NAD EUROPOLOM

Ustanovni akt Europola je Sklep Sveta z dne 6. aprila 2009[1]. Razveljavlja prej veljavni pravni okvir, konvencijo, ki je začela veljati leta 1998[2] in je bila spremenjena leta 2007, ko so začeli veljati trije protokoli[3].

Prvi in najpomembnejši namen Sklepa Sveta je nadomestitev pravne podlage za Europol s pravnim aktom, ki bi bil prožnejši od mednarodne pogodbe. Poleg tega je Sklep Sveta nadomestil medvladno financiranje s subvencijo iz proračuna Unije in tako Europolu podelil status agencije EU. Bistva organizacije – evropsko središče v podporo kazenskemu pregonu za zbiranje, izmenjavo in analizo informacij o čezmejnih oblikah kaznivih dejanj, ki imajo posledice v dveh ali več državah članicah – Sklep ni spremenil, čeprav so bile Europolove pristojnosti razširjene s področja „organiziranega kriminala“ na „huda kazniva dejanja“. Uvedene so bile tudi druge spremembe, vendar pa te ne vplivajo na temeljno naravo poslanstva Europola, ki ostaja evropsko središče v podporo kazenskemu pregonu brez pristojnosti za uporabo prisilnih ukrepov.

Sklep Sveta je začel veljati 1. januarja 2010, en mesec po začetku veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

Člen 88 PDEU je podlaga za nov pravni režim Europola. Določa, da se delovanje Europola ureja z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, tj. v postopku soodločanja. En vidik prihodnjih uredb Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo določile tudi strukturo in naloge Europola, je povezan z nadzorom nad dejavnostmi Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. Stockholmski program[4] poziva Komisijo, naj pripravi dokument za razpravo o teh postopkih.

Prihodnji pravni okvir Europola je predmet tekoče razprave, ki jo vodi Komisija in v kateri so udeležene vse ključne institucije in zainteresirane strani, zlasti predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta. V času razprave bodo institucije pozvane k oblikovanju konkretnih predlogov glede načina umestitve mehanizmov parlamentarnega nadzora in njihovega učinkovitega izvajanja v praksi v skladu s členom 88 PDEU.

Evropski parlament, zlasti njegov odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, je v zadnjem desetletju izdal več resolucij in drugih dokumentov za razpravo o demokratičnem nadzoru.

Poleg tega je leta 2001 švedsko predsedstvo Svetu EU predstavilo podroben pregled veljavnih pravnih določb o parlamentarnem nadzoru skupaj s predlogi za razširitev pristojnosti Evropskega parlamenta v zadevah v zvezi z Europolom[5].

Podlaga teh prispevkov so določbe Konvencije o Europolu in predlogi pravnih aktov Sveta o zgoraj omenjenih treh protokolih, ki spreminjajo konvencijo. Poleg tega bo to sporočilo preučilo stališče, ki ga je Evropski parlament izrazil v zvezi s predlogom Sklepa Sveta o Europolu.

Europol je prvi evropski organ, ki deluje na področju policijskega sodelovanja. Ob začetku te razprave[6] je bilo to področje, na katerem se je v veliki meri odločalo na medvladni ravni zunaj pristojnosti Skupnosti, kjer je imel Evropski parlament zelo omejena pooblastila. Na začetku je bil (v skladu z izvirno Konvencijo) parlamentarni nadzor omejen na posebno letno poročilo, ki ga je predložilo predsedstvo Sveta EU, in na posvetovanje v primeru sprememb konvencije. Prevladovalo je prepričanje, da je zaradi sodelovanja Europola v policijskih dejavnostih in njegove ključne vloge pri izmenjavi informacij med nacionalnimi organi kazenskega pregona potreben neke vrste parlamentarni nadzor, ki bo imel večji obseg, kot pa je določen v Konvenciji. Obdelava informacij, vključno z osebnimi podatki, (kar je glavna dejavnost Europola) lahko vpliva na temeljne pravice posameznikov, zlasti na njihovo pravico do varstva osebnih podatkov. Prevladalo je mnenje, da je čvrstejši sistem parlamentarnega nadzora sredstvo za krepitev demokratične legitimnosti na tem področju.

V tem sporočilu so preučena v preteklosti izražena razmišljanja in mnenja o parlamentarnem nadzoru Europola ter pojasnjene oblike nadzora nad tekočimi dejavnostmi organizacije. Na tej podlagi so v Sporočilu oblikovani zaključki in priporočila, ki bodo služili kot izhodišče za prihodnje razprave. Izmed predloženih predlogov jih je nekaj mogoče izvesti znotraj veljavnega okvira pravne podlage Europola. Druge predloge bo treba podrobneje preučiti in bi lahko prišli v poštev v novem predlogu uredbe o Europolu, vključno s spremembo pravne podlage v skladu s členom 88 PDEU, ki ga Komisija namerava predstaviti do leta 2013, in sicer na podlagi ocene izvajanja veljavnega Sklepa Sveta in ocene učinka.

PARLAMENTARNI NADZOR NAD DEJAVNOSTMI EUROPOLA V VELJAVNEM OKVIRU

Sklep Sveta o Europolu podeljuje nove pristojnosti Evropskemu parlamentu. Dejansko radikalno spreminja razmerje med Europolom in Evropskim parlamentom. Z vključitvijo Europola v pravni okvir EU zdaj Evropski parlament neposredno sodeluje pri usmerjanju dejavnosti na novo oblikovane agencije, zlasti v okviru svoje pristojnosti enega od proračunskih organov.

Evropski parlament

Proračunski postopek

Kar zadeva parlamentarni vpliv, je najopaznejša novost Sklepa Sveta o Europolu povezana s spremembo statusa Europola iz medvladnega organa v agencijo EU, kar vključuje neposredno financiranje iz proračuna Unije. To pomeni tudi, da za Europol veljajo finančne uredbe EU. Evropski parlament lahko kot eden od proračunskih organov neposredno vpliva na dejavnosti nove agencije[7].

Poleg tega je Evropski parlament pristojen za nadzor proračuna[8]. Ob upoštevanju priporočila Sveta daje Evropski parlament direktorju Europola razrešnico v zvezi z izvajanjem proračuna. Europol mora Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo tudi predložiti vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

Neposredne izmenjave z Evropskim parlamentom

Nova določba Sklepa je podlaga za redne in uradne izmenjave med Evropskim parlamentom in Europolom, saj Evropskemu parlamentu daje pravico kadar koli zahtevati, naj predsedstvo Sveta, predsedujoči upravnega odbora in direktor nastopijo pred Evropskim parlamentom, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolom, pri čemer se upoštevajo obveznosti nerazkrivanja in varovanja tajnosti[9]. Pomembno je, da zdaj obstaja obveznost ravnanja v skladu z zahtevo Evropskega parlamenta. Tudi to je pomembna novost, saj določba Evropskemu parlamentu omogoča, da direktorja zasliši neodvisno. Tako močna obveznost („nastopijo“) je pomembna novost na področju pravosodja in notranjih zadev.

Posvetovanje o ukrepih izvajanja

Z Evropskim parlamentom se je treba posvetovati o vsakem ukrepu izvajanja veljavne pravne podlage v obliki Sklepa Sveta.

Sklep Sveta vsebuje več določb v zvezi z informacijami, ki jih je treba dati na voljo Evropskemu parlamentu. To pomeni napredek glede na t. i. Danski protokol iz leta 2003, ki je dopolnjeval Konvencijo.

Obveščanje Evropskega parlamenta prek Sveta

Svet vsako leto potrdi v nadaljevanju navedene dokumente[10] in jih predloži v vednost Evropskemu parlamentu:

– osnutek ocene prihodkov in odhodkov, osnutek kadrovskega načrta in končno različico proračuna,

– delovni program prihodnjih dejavnosti Europola[11],

– splošno poročilo o dejavnostih Europola v preteklem letu.

Obveščanje Evropskega Sveta prek skupnega nadzornega organa[12]

Skupni nadzorni organ predloži svoja redna periodična poročila o dejavnostih ne le Svetu, ampak tudi Evropskemu parlamentu[13].

Nacionalni parlamenti

Nacionalni parlamenti nadzor nad dejavnostmi Europola izvajajo prek nadzora zadevnih vlad v skladu z ustavnimi pravili vseh držav članic.

Za vodenje in nadzor Europola je pristojen njegov upravni odbor. Ta odbor, v katerem so predstavniki držav članic, pa poroča Svetu. Člani Sveta v zvezi z zadevami Europola, tj. ministri za notranje zadeve ali pravosodje, odgovarjajo nacionalnim parlamentom.

Vsak od teh ministrov je pristojen za zagotavljanje ustreznih informacij o delovanju Europola svojemu nacionalnemu parlamentu, pred katerim se lahko ugotavlja njegova odgovornost za politiko ministrstva v zvezi z Europolom. Europol zato že nadzorujejo nacionalni parlamenti.

Kot je navedeno v točki 3.2 v nadaljevanju, so v pripravljalnem poročilu Sekretariata Konference specializiranih parlamentarnih organov za zadeve Unije (v nadaljnjem besedilu: COSAC) za 41. konferenco COSAC opisane trenutne prakse v zvezi s parlamentarnim nadzorom Europola[14].

Razmere v državah članicah so različne. Nadzor, ki ga izvajajo nekateri nacionalni parlamenti, je omejen na dokumentarni ad hoc nadzor Europola obenem z obravnavo pravnih aktov, npr. predloga za spremembo pristojnosti Europola. Sklep Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada je bil predmet ex ante nadzora v nacionalnih parlamentih[15].

Nekateri parlamenti zastavljajo poslanska vprašanja svojim vladam v zvezi z zadevami EU kot sredstvo za pridobivanje informacij o Europolu, kadar koli to želijo (belgijski Chambre des Représentants in francoski Sénat ). Med drugimi praksami so tudi neposredni stiki med parlamenti in nacionalnim predstavnikom njihove države v upravnem odboru Europola ali letne razprave o poročilih Europola.

Kar zadeva Dansko in Irsko, morata zadevni vladi pridobiti odobritev parlamentov, preden v Svetu soglašata, da bosta njuni državi sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju pravosodja in notranjih zadev. Oba parlamenta razpravljata o zadevah Europola, če so te na dnevnem redu zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve. Tako lahko ta dva parlamenta še vedno neposredno vplivata na odločitve v zvezi z Europolom.

Kar zadeva možnosti medparlamentarnega sodelovanja v prihodnosti, je v poročilu navedeno: „Nacionalni parlamenti trenutno nadzorujejo Europol v okviru svojih sistemov splošnega nadzora na področju pravosodja in notranjih zadev. V nekaterih primerih sodelujejo odbori za zadeve EU, v drugih pa specializirani odbori ali kombinacija obeh.“

RAZPRAVA O PARLAMENTARNEM NADZORU EUROPOLA

Veljavni okvir za parlamentarni nadzor Europola, kot je določen v oddelku 2, odraža zgodovinski razvoj razprave o nadzoru Europola v zadnjem desetletju. To sporočilo tudi posebej upošteva v preteklosti izražena mnenja glede oblikovanja ustreznega sistema parlamentarnega nadzora nad Europolom.

Stališče Evropskega parlamenta

►Stališča Evropskega parlamenta v preteklosti in prihodnje načrte v zvezi z zadevo je mogoče na široko povzeti[16]:

Vključitev v pravo Skupnosti in financiranje iz proračuna ES

Evropski parlament je večkrat pozval, naj za Europol velja pravo Skupnosti, zlasti, a ne nujno, če bi pridobil pristojnosti čezmejnega delovanja. Evropski parlament je predlagal tudi vključitev proračuna Europola v proračun Skupnosti. Zaradi zelo dolgotrajnega in napornega postopka spreminjanja Konvencije o Europolu je Evropski parlament vztrajal, naj jo nadomesti Sklep Sveta.

Obveščanje Evropskega parlamenta in posvetovanje z njim

Prevladalo je mnenje, da je določba o (zgolj) obveščanju s posebnim letnim poročilom o delu Europola nezadostna.

Evropski parlament je pozval k rednemu obveščanju (vsako četrtletje) o dejavnostih Europola. Poleg tega je Svet opomnil, naj spoštuje pravico do obveščanja in posvetovanja iz prej veljavne Pogodbe o Evropski uniji. Zlasti je pričakoval, da se bo Svet z njim posvetoval o celi vrsti zadev v zvezi z delovanjem Europola, in ga pozval, naj njegovo mnenje ustrezno upošteva.

Evropski parlament je leta 2001 izrazil željo, da se Svet z njim posvetuje o opredelitvi prednostnih področij ukrepanja Europola.

Utrjevanje postopkov parlamentarnega nadzora v državah članicah in v Evropskem parlamentu

Veljavna ureditev nacionalnega parlamentarnega nadzora je bila opisana kot dolgotrajna in neučinkovita zaradi medvladne narave Europola. Evropski parlament je pozval Svet, naj v prihodnjo pogodbo EU vključi določbe o polnem parlamentarnem nadzoru Europola na evropski ravni. Evropski parlament je leta 2001 pozval Komisijo, naj predstavi predlog za spremembo Konvencije o Europolu, da bi njene določbe prilagodil višjim standardom demokratičnega nadzora policijskih organov držav članic.

V pričakovanju sprejetja Sklepa Sveta so nacionalni parlamenti in Evropski parlament pozvali k postopkom nadzora Europola, ki naj bi ne bili manj strogi od postopkov za spreminjanje Konvencije (postopek ratifikacije). Države članice so bile pozvane k razpravi o tem, kako bi bilo mogoče njihove parlamente vključiti v postopek sprejetja vseh sprememb Sklepa Sveta o Europolu[17].

Medparlamentarno usklajevanje in izvajanje veljavnih pristojnosti nacionalnih parlamentov

Nacionalni parlamenti so bili pozvani, naj dosledno izvajajo svoje pristojnosti nadzora ukrepov nacionalnega člana Sveta, pristojnega za Europol, in predstavnikov držav članic, imenovanih v upravni odbor agencije. Nacionalni parlamenti bi morali svoje pristojnosti izvajati v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom.

Širitev pristojnosti Europola

Evropski parlament je v svoji resoluciji leta 1996 pozval k pregledu izvajanja Konvencije o Europolu z namenom preučitve možnosti, da se Europolu v okviru njegovega mandata podelijo preiskovalne pristojnosti. Poleg tega je podprl podelitev operativnih pristojnosti (te se razlagajo kot pristojnosti uporabe prisilnih ukrepov) Europolu, „če se ravna v skladu z navodili Evropske komisije in če Evropski policijski urad odgovarja Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom“[18].

Pozneje je Evropski parlament pozval Svet, naj Europolu ne podeli nobenih čezmejnih pristojnosti, če na podlagi prava Skupnosti ne bo zagotovil ustreznega nadzornega mehanizma in če ne bo sodeloval z Evropskim parlamentom. Evropski parlament je leta 2007 ponovno podprl podelitev ustreznih operativnih pristojnosti, s čimer je bil sam po sebi povezan boljši demokratični nadzor.

►Predloženih je bilo tudi več konkretnih predlogov:

Vloga medparlamentarnega odbora

Predsedstvo Sveta ali njegovega predstavnika bi bilo treba zaradi razprave o vprašanjih v zvezi z Europolom pozvati k nastopu pred katerim koli skupnim odborom, ki ga lahko ustanovi Evropski parlament v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti.

Večja preglednost zaradi boljšega zagotavljanja informacij

Med predlogi je bila tudi pravica zahtevati izmenjavo stališč z direktorjem ali predsedstvom Sveta na podlagi posebnega letnega poročila in poročila o varstvu podatkov. Predlagana je bila tudi uvedba formalne pravice povabiti direktorja Europola pred pristojni parlamentarni odbor ali možnosti, da direktor pred njim nastopi na svojo pobudo.

Sodelovanje v postopku imenovanja in razrešitve direktorja

Evropski parlament bi skupaj s Svetom sodeloval v postopkih imenovanja in razrešitve direktorja ter namestnikov direktorja[19]. V skladu z resolucijo iz leta 1996 je treba „ustrezno upoštevati“ stališča Evropskega parlamenta.

Predstavniki Evropskega parlamenta v upravnem odboru Europola

Poleg enega predstavnika vsake države članice bi bila člana upravnega odbora tudi dva predstavnika Komisije in dva predstavnika Evropskega parlamenta, vsak z enim glasom[20].

Pomembno je poudariti, da je Tretji protokol h Konvenciji o Europolu, ki je začel veljati aprila 2007, uvedel nekaj izboljšav glede pravice Evropskega parlamenta do obveščenosti in posvetovanja. Zlasti se mora Svet z Evropskim parlamentom posvetovati o sprejetju vrste ukrepov v zvezi z različnimi vidiki Europolovih operacij[21]. Poleg tega je bila uvedena možnost, da predsedstvo Sveta ob pomoči direktorja Europola ali brez nje nastopi pred Evropskim parlamentom zaradi razprave o splošnih vprašanjih v zvezi z Europolom[22].

Povedano drugače, te spremembe so obravnavale vsaj nekatere pomisleke Evropskega parlamenta v prvih letih dejavnosti Europola.

►Evropski parlament je po posvetovanju glede predloga Komisije o Sklepu Sveta o Europolu objavil svoje mnenje v zakonodajni resoluciji z dne 17. januarja 2008[23].

Komisija je v predloženem predlogu upoštevala nekatere od najpomembnejših priporočil Evropskega parlamenta. Sklep Sveta umešča Europol v institucionalni okvir EU glede pravne podlage in financiranja. Ta umestitev organizacije v organizacijski okvir Skupnosti povečuje možnosti za parlamentarni nadzor prek sodelovanja Evropskega parlamenta v postopkih sprejemanja izvedbenih sklepov, v katerih je obvezno posvetovanje z njim, in, kar je pomembneje, prek njegove temeljne vloge pri sprejemanju proračuna, vključno s kadrovskim načrtom in postopkom razrešnice.

Pomembno je, da je bil poziv za uvedbo obveznosti nastopa predsedstva Sveta, predsedujočega upravnemu odboru in direktorja pred Evropskim parlamentom na njegovo zahtevo, „da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolom“, končno vključen v besedilo Sklepa Sveta[24].

Evropski parlament je v zvezi z različnimi vidiki predlaganega sklepa predlagal 55 amandmajev, ki tvorijo tri glavne skupine predlogov za boljši demokratični nadzor in vodenje.

Krepitev parlamentarnega nadzora, zlasti v medparlamentarnem odboru

Evropski parlament je ugotovil, da so zaradi širitve Europolovih operativnih pristojnosti potrebne dodatne izboljšave demokratičnega nadzora Europola, in zahteval, naj prednostne naloge Europola za naslednje leto predstavi predsednik upravnega odbora ali direktor Europola „pred skupnim odborom poslancev Evropskega parlamenta in poslancev nacionalnih parlamentov, da se zagotovita demokratična razprava s civilno družbo in boljši nadzor nad dejavnostmi Europola“[25].

Če bodo (1) osnutek predloga proračuna, predhodni predlog proračuna s kadrovskim načrtom in končni proračun, (2) delovni program prihodnjih dejavnosti Europola ter (3) splošno poročilo o dejavnostih Europola predloženi Evropskemu parlamentu, „ki jih ima možnost proučiti, po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti“[26], je možna zgodnja vključitev na stopnji načrtovanja.

Predlog, da se letni predlogi dokumentov načrtovanja predložijo samo Evropskemu parlamentu (in ne tudi nacionalnim parlamentom), je bil sprejet, a le za namene obveščanja in ne posvetovanja. To daje Evropskemu parlamentu odločilni vpliv v okviru proračunskega postopka.

Svet zamisli o obveznosti nastopa pred medparlamentarnim odborom ni sprejel, zato tudi ni odražena v besedilu Sklepa. Poleg tega Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti takšnega odbora ni ustanovil.

Sodelovanje v postopkih imenovanja direktorja

Evropski parlament bi bil pristojen za zaslišanje kandidata, oblikovanje mnenja o njem in navedbo prednostnega vrstnega reda kandidatov. Upravni odbor bi moral ta mnenja upoštevati pri imenovanju direktorja. Ta predlog ni bil sprejet.

Strožje določbe o varstvu podatkov

Evropski parlament daje precejšen pomen strožjim določbam o varstvu podatkov za uvedbo dodatnih jamstev. To vključuje tudi upoštevanje „ravni spoštovanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava“[27] v odnosih Europola s tretjimi državami.

Zamisel o neposredni vključitvi Evropskega parlamenta v postopke varstva podatkov ni bila sprejeta.

Stališča nacionalnih parlamentov

►Nacionalni parlamenti so v glavnem uporabljali forum COSAC za predstavitev programa, kako naj bi nacionalni parlamenti nadzorovali Europol.

Udeleženci konference COSAC so pozvali k usklajenemu parlamentarnemu nadzoru Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov nad Europolom. Na forumu ni bil določen način oblikovanja dobro delujočih postopkov, a so udeleženci pozvali k posvetovanju z nacionalnimi parlamenti in njihovi vključitvi v postopek razprave o izvajanju demokratičnega nadzora[28].

Vendar pa je sekretariat COSAC leta 2009 v času priprav na 41. konferenco COSAC pripravil zanimivo poročilo na podlagi vprašalnika, ki ga je poslal vsem parlamentom držav članic EU. Ker en del poročila obravnava vprašanje parlamentarnega nadzora Europola, podaja pregled razmer na nacionalni ravni in predloge nacionalnih parlamentov[29].

Predlogi za uresničevanje parlamentarnega sodelovanja iz člena 88 PDEU[30]

Večje število parlamentov je izrazilo stališče, da bi bilo treba srečanja skupnega odbora ali skupna srečanja parlamentov šteti za instrumente za doseganje učinkovitega sodelovanja med parlamenti. Kar zadeva sestavo teh odborov, so predlogi segali od izkoriščanja obstoječih medparlamentarnih srečanj, oblikovanja posebnih mešanih odborov poslancev nacionalnih parlamentov in poslancev Evropskega parlamenta do krepitve vloge obstoječe konference COSAC. Kot možnost se je štela tudi kombinacija vsega navedenega.

Poročilo vsebuje širok nabor stališč o možni vlogi konference COSAC pri nadzoru nad dejavnostmi Europola. Številni parlamenti so navedli, da bi lahko konferenca COSAC služila kot forum za razpravo in izmenjavo zamisli, informacij ter najboljših praks v zvezi z vprašanjem demokratičnega nadzora Europola. Nekateri parlamenti so predlagali, naj se direktorja Europola povabi k sodelovanju na teh razpravah zaradi rednega zagotavljanja informacij o dejavnostih Europola in naj bo nadzor nad dejavnostmi Europola redna točka dnevnega reda srečanj COSAC. Drugi nacionalni parlamenti s podporo Evropskega parlamenta pa so imeli pomisleke, da navedeno ni del sedanje vloge konference COSAC, ampak bolj predmet razprave specializiranih odborov Evropskega parlamenta.

Izboljšanje parlamentarnega nadzora na nacionalni ravni po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe[31]

Zdi se, da v večini parlamentov še niso poglobljeno razpravljali o tem vprašanju in omenjenih je le zelo malo konkretnih sprememb. Nekateri parlamenti pa so že podrobno opredelili svoje prihodnje sodelovanje, npr. ustanovitev posebne upravne delovne skupine, srečanja pristojnih poslancev in predstavnikov vlade ter ocena zdajšnjega sistema nadzora.

►Posebno vprašanje demokratičnega nadzora Europola je bilo tudi predmet razprave na medparlamentarni konferenci o parlamentarnem nadzoru nad Europolom leta 2001 v Haagu.

V osnutku resolucije z navedene konference so prvič oblikovani konkretni predlogi v zvezi z nadzorom nacionalnih parlamentov nad Europolom[32].

Osrednje priporočilo je zadevalo oblikovanje „odbora Parlopol“. „Parlopol“ naj bi oblikoval mrežo za izmenjavo informacij in bolj usklajeno izvajanje pobud. Sestavljali naj bi ga „poslanci nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta s področja policijskih in pravosodnih zadev, ki so predmet oblik evropskega sodelovanja ali vključevanja v okviru Sveta ministrov ali upravnih organov Europola“.

Takšna mreža naj bi tudi omogočala usklajen pristop različnih nacionalnih parlamentarnih mehanizmov nadzora prek predstavnikov vlad držav članic. Zdi se, da iz zgoraj navedenega poročila konference COSAC za leto 2009 izhaja, da je bilo nacionalnim parlamentom samim težko zbrati zadostne informacije o pomembnih sklepih Sveta ministrov in upravnega odbora Europola.

OBETI ZA PRIHODNOST: EUROPOL IN NOVI INSTITUCIONALNI OKVIR

Lizbonska pogodba je uvedla precej novosti, ki neposredno vplivajo na nadaljnji razvoj Europola in na parlamentarni nadzor.

Vprašanje pristojnosti za prisilne ukrepe – člen 88(3) PDEU

V zadnjem desetletju je bila razširitev poslanstva Europola na področje prisilnih ukrepov odprto vprašanje. Vendar pa je bila v posledičnih razpravah hipotetična uvedba pristojnosti za prisilne ukrepe povezana s predpogojem večjega parlamentarnega in pravosodnega nadzora nad Europolom. Komisija je v svojem sporočilu iz leta 2002[33] navedla, da bodo potrebni daljnosežnejši ukrepi parlamentarnega nadzora, če bodo Europolu v prihodnosti podeljene preiskovalne pristojnosti. Poročevalec odbora LIBE je v svojem delovnem dokumentu februarja 2007 prišel do podobnega zaključka[34].

Takšne vrste razvoj zdaj ni več dovoljen. Člen 88(3) PDEU izključuje kakršno koli podelitev pristojnosti za prisilne ukrepe Europolu v prihodnosti: Europol mora vsa svoja operativna dejanja izvajati v povezavi in v dogovoru z organi držav članic, katerih ozemlje to zadeva. Uporaba prisilnih ukrepov je v izključni pristojnosti pristojnih nacionalnih organov.

Europol nima nobenih pristojnosti, ki jih ima običajno nacionalna policija – kot so pristojnosti za odvzem prostosti, izvedbo hišne preiskave ali prisluškovanje. Določba, ki Europolu podeljuje pristojnost zahtevati od države članice začetek preiskave kaznivega dejanja[35], mu omogoča le spodbujanje ukrepanja in ne siljenja države članice, naj to stori. Enaka pravila veljajo za sodelovanje uradnikov Europola v skupnih preiskovalnih enotah[36], ki poteka v obliki podporne funkcije, izvajanje prisilnih ukrepov pa ostaja v izključni pristojnosti pristojnih organov posamezne države članice[37].

Vloga nacionalnih parlamentov na podlagi Lizbonske pogodbe

Lizbonska pogodba povečuje obseg pravic in obveznosti nacionalnih parlamentov, da lahko dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije[38]. Njihova nova vloga v političnih procesih vključuje:

– prejemanje vseh osnutkov zakonodajnih aktov od Komisije (ki so sočasno poslani tudi Evropskemu parlamentu in Svetu),

– preverjanje usklajenosti osnutkov zakonodajnih aktov z načelom subsidiarnosti.

Zato so nacionalni parlamenti zdaj pomembni akterji na začetnih stopnjah evropskega političnega odločanja.

Glede na prihodnjo ureditev Europola, kot je določena s členom 88(2) PDEU, pa ima sodelovanje nacionalnih parlamentov pri nadzoru osnutkov zakonodajnih aktov na evropski ravni že elemente parlamentarnega nadzora Europola.

Nacionalni parlamenti imajo na podlagi okvira Lizbonske pogodbe pravico do obveščenosti o zakonodajnih predlogih in možnost izražanja svojega mnenja. Nacionalni parlamenti lahko na podlagi nacionalnih ustavnih postopkov izdajo mnenje o katerem koli zakonodajnem predlogu zakonodajalca EU. Odvisno od nacionalnega prava lahko mnenje parlamenta zavezuje vlado pri oblikovanju njenega stališča v Svetu.

Zato bodo lahko nacionalni parlamenti tudi prispevali k oblikovanju prihodnje ureditve Europola.

SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROčILA

Nedvomno je dejavnosti v zvezi s pregonom treba nadzorovati, predvsem če posegajo v temeljne pravice in svoboščine državljanov. V primeru Europola člen 88 PDEU določa vzpostavitev nadzornih mehanizmov na strani Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Poslanstvo in naloge Europola lahko vplivajo na pravico posameznika do zasebnosti[39]. Nadzor Evropskega parlamenta v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti je zato potreben za krepitev demokratične legitimnosti tega področja mednarodnega sodelovanja EU.

Zadnjih nekaj let so se razprave o prihodnosti Europola pogosto osredotočale na morebitno širitev njegovih pristojnosti tudi na podelitev pristojnosti za prisilne ukrepe, podobne pristojnostim, ki jih ima nacionalna policija. Obstaja splošno soglasje, da bi morala takšno širitev pristojnosti spremljati krepitev parlamentarne pristojnosti nadzora.

Očitno je bilo, da Europol kljub postopnemu povečanju obsega nalog ni pridobil nobenih pristojnosti za prisilne ukrepe ali ukrepe samostojnega preiskovanja[40] in da PDEU agenciji preprečuje pridobitev kakršnih koli pristojnosti za prisilne ukrepe v prihodnosti.

Zaradi narave Europolovih pristojnosti se obstoječi nadzorni mehanizmi na splošno štejejo za pravno primerne in – vsi skupaj – presegajo obseg splošnih nadzornih mehanizmov na področju parlamentarnega nadzora policije v državah članicah. Vendar pa je v razpravi o parlamentarnem nadzoru nekaj nerešenih vprašanj. O nekaterih je razpravljal medparlamentarni odbor na nedavnem srečanju[41].

Prvič, opaža se, da se obstoječi nadzor, ki ga izvajajo parlamenti, nacionalni organi varstva podatkov, skupni nadzorni organ in upravni odbor Europola, izvaja na posreden, neosredotočen in težko razumljiv način. Predvsem nacionalni parlamenti menijo, da je postopek nadzora, ki se izvaja prek njihovega vladnega predstavnika v upravnem odboru ali v Svetu, okoren. Poleg tega se jim je zdelo težavno medsebojno usklajevati svoja prizadevanja. Nacionalni parlamenti morda še vedno menijo, da o Europolovem delu niso zadostno obveščeni.

Drugič, Evropski parlament si je zaradi pomanjkanja prodorne zakonodajne vloge že dalj časa želel izvajati tesnejši in bolj poglobljen nadzor nad dejavnostmi Europola.

Sklep Sveta iz leta 2009 je uvedel spremembe, ki pomembno posegajo tudi na področje vloge Evropskega parlamenta v razmerju z Europolom, zagotovil pa je tudi priložnost za mehanizme redne izmenjave informacij.

Vendar pa ti novi nadzorni mehanizmi ne segajo na področje usklajevanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti glede vprašanja spremljanja. Poleg tega bi lahko zaradi neobstoja konferenci „COSAC“ podobnih srečanj nacionalnih parlamentarnih odborov, pristojnih za vprašanja v zvezi s policijo, okrepili usklajevanje prizadevanj nacionalnih parlamentov.

Namen v nadaljnjem besedilu predlaganih priporočil je obravnavanje teh vprašanj z zagotavljanjem gradiva za medinstitucionalno razpravo o mehanizmu za parlamentarni nadzor. Predloge iz točk 5.1 in 5.2 je mogoče začeti izvajati v praksi celo pred izdajo nove uredbe o Europolu, ki bi morala biti izdana leta 2013, zaradi potrebe po izvedbi ocene veljavnega Sklepa Sveta in ocene njegovega učinka.

Oblika in vsebina prihodnjih postopkov za demokratični nadzor Europola bosta odvisni od prispevkov, ki jih bodo pripravile institucije in druge zainteresirane strani v okviru tekoče preučitve prihodnjega pravnega okvira Europola. V tem postopku, ki ga je aprila 2010 začela Komisija, so udeležene vse institucionalne zainteresirane strani. Prvo srečanje je bilo julija 2010.

Tudi rezultati trenutnega dela medinstitucionalne skupine o regulativnih agencijah[42] bodo zagotovili pomemben prispevek k debati. Splošni razmislek bo bistvenega pomena za trden in dobro premišljen predlog.

To sporočilo pomeni prvi korak v navedeni smeri.

Ustanovitev stalnega skupnega ali medparlamentarnega foruma

Komisija podpira to zamisel, ki je bila že večkrat predstavljena ter jo v enaki meri podpirajo parlamenti in akademska sfera. Institucionalni okvir Lizbonske pogodbe daje novo možnost za uresničitev zamisli[43].

Medparlamentarni forum bi lahko sestavljali odbori nacionalnih parlamentov in odbori Evropskega parlamenta, pristojni za policijske zadeve. Ta skupni organ bi se lahko redno sestajal in pozival direktorja Europola k razpravi o vprašanjih v zvezi z delom agencije. Ustanovil bi lahko posebno podskupino, na primer za neposredno zvezo z Europolom[44]. Komisija predlaga, naj se tudi predsednika upravnega odbora pozove k nastopu pred tem organom.

Z ustanovitvijo tega foruma bi bil vzpostavljen mehanizem za izmenjavo informacij in usklajevanje med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom glede združenega parlamentarnega nadzora na ravni Evropske unije (brez poseganja v nacionalne parlamentarne postopke). Komisija bi sprejela priložnost za dejavno vključitev v delo tega organa.

Skupni organ bi moral biti dovolj prožen, da bi lahko učinkovito deloval. Evropski parlament in nacionalni parlamenti so pristojni za usklajevanje medsebojnega dela in krepitev medsebojnega sodelovanja ter bi jih bilo treba spodbujati, naj izvajajo te pristojnosti v taki meri kot pristojnosti v nacionalnih postopkih.

Večja preglednost: nova komunikacijska strategija z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti

Da bi Evropskemu parlamentu omogočili sodelovanje pri pripravi strateških smernic in pri določanju prednostnih nalog dejavnosti agencije, bi bilo v odboru LIBE koristno opraviti razpravo o večletni strategiji Europola in o njegovem letnem delovnem programu.

V zadnjih nekaj letih si je Europol precej prizadeval za izboljšanje nadzora, med drugim tudi z razvojem postopkov za oceno kakovosti. Europol v različnih intervalih pripravlja poročila o vrednotenju in druge dokumente o oceni njegovega dela.

Večja preglednost nasproti Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom bo koristila Europolovi demokratični legitimnosti. V skladu s tem bi moral Europol Evropskemu parlamentu in prek določenih kontaktnih točk tudi nacionalnim parlamentom sistematično pošiljati:

– redna obvestila o svojih operativnih dosežkih ter

– rezultate „mnenjske ankete“[45] (vsaki 2 leti).

Za utrditev komuniciranja med prihodnjim medparlamentarnim forumom in upravnimi organi Europola je mogoče predvideti tudi redno izmenjavo mnenj, če direktor in/ali predsednik upravnega odbora predloži(-ta) strateške dokumente Europola ali zgoraj navedena poročila. Mreža medparlamentarnega foruma bi lahko služila tudi kot informacijsko sredstvo za hitro predložitev dokumentov v zvezi z Europolom nacionalnim parlamentom.

Poleg tega bo Komisija nacionalne parlamente še naprej obveščala o napredku na področju ocene izvajanja Sklepa Sveta o Europolu.

Ločitev oblasti

Zaradi prihodnje ureditve bo pomembno zagotoviti ustrezno ločitev zakonodajne in izvršilne oblasti ter organov z različnimi pristojnostmi. Zato Komisija ne priporoča, da bi Evropski parlament imenoval člane upravnega odbora.

Komisija si ne želi, da bi imenovanje izvršnega direktorja postalo politično vprašanje, zato meni, da bi moral direktorja Europola imenovati upravni odbor in ne Svet ali Evropski parlament.

[1] Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37) (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta).

[2] UL C 316, 27.11.1995, str. 1.

[3] 1. Protokol na podlagi člena 43(1) Konvencije o Europolu, ki spreminja člen 2 in Prilogo k navedeni konvenciji – „Protokol o pranju denarja“ (UL C 358, 13.12.2000, str. 2).2. Protokol o spremembi Konvencije o Europolu ter Protokol o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja in uslužbencev Europola – „Protokol JIT“ (UL C 312, 16.12.2002, str. 2).3. Protokol na podlagi člena 43(1) Konvencije o Europolu, ki spreminja navedeno konvencijo – „Danski protokol“ (UL C 2, 6.1.2004, str. 3).

[4] Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (UL C 115, 4.5.2010, str. 1).

[5] Glej dokument Sveta št. 8677/01 Europol 39, Sporočilo švedskega predsedstva Svetu EU v zvezi z odborom iz člena 36, Demokratični nadzor Europola.

[6] Razprave pred sprejetjem Konvencije o Europolu so bile podlaga za razpravo o demokratičnem nadzoru. Poročevalec Hartmut Nassauer je podprl ustanovitev Europola, obenem pa je pozval k pregledu izvajanja Konvencije z namenom okrepitve parlamentarnega nadzora. (Povzetek razprave na plenarnem zasedanju 14. marca 1996 — referenčna številka procesnega spisa: INI/1994/2221).

[7] Člen 42(1) Sklepa Sveta.

[8] Člen 43(6), (9) in (10) Sklepa Sveta.

[9] Člen 48 Sklepa Sveta.

[10] Člen 37(10) Sklepa Sveta.

[11] Poleg tega tudi člen 27(4)(a) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 652/2008 z dne 9. julija 2008 o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 181/23, 10.7.2008, str. 23–24), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije št. 652/2008 z dne 9. julija 2008, Europol zavezuje, da pošlje Komisiji in proračunskemu organu vsako leto najpozneje do 31. marca osnutek delovnega programa .

[12] Europolov neodvisni organ spremljanja varstva zunanjih podatkov.

[13] Člen 34(6) Sklepa Sveta.

[14] 11. polletno poročilo: Napredek v Evropski uniji – postopki in prakse v zvezi s parlamentarnim nadzorom, ki ga je pripravil Sekretariat COSAC in je bilo predstavljeno na XLI. konferenci odborov za zadeve Skupnosti in evropske zadeve parlamentov Evropske unije, ki je bila 11. in 12. maja 2009 v Pragi (www.cosac.eu).

[15] Na primer v postopku pred sprejetjem Sklepa Sveta, posledica česar je bil pridržek parlamenta Češke, ki je sprejel resolucijo, ki je poudarila potrebo po predlaganih ukrepih za izpolnitev pogojev sorazmernosti. Odbor za ustavne in pravne zadeve je priporočil, naj vlada potrdi predlog, če bodo izpolnjeni določeni pogoji.

[16] a) Resolucija o Europolu, sprejeta 14. marca 1996, A4-0061/96, ki temelji na poročilu Hartmuta Nassauerja, Odbor za civilne svoboščine in notranje zadeve ( v nadaljnjem besedilu: Resolucija iz leta 1996 ).b) Priporočilo Svetu v zvezi z Europolom: nadaljnja krepitev parlamentarnega nadzora in širitev pooblastil; A4-0064/1999, nezakonodajna resolucija, sprejeta 13. aprila 1999, ki temelji na predlogu za priporočilo v zvezi z Europolom: nadaljnja krepitev parlamentarnega nadzora in širitev pooblastil, Odbor za civilne svoboščine in notranje zadeve, poročevalec: Hartmut Nassauer, 23. februar 1999, A4-0064/99 ( v nadaljnjem besedilu: Priporočilo iz leta 1999 ).c) Resolucija o „portugalski pobudi“ Evropskega parlamenta, A5-0312/2000, sprejeta 14. novembra 2000 na podlagi poročila poročevalke Anne Karamanou, Odbor za civilne svoboščine in notranje zadeve ( v nadaljnjem besedilu: Resolucija iz leta 2000 ).d) „Belgijsko–švedska pobuda“ – Resolucija skupaj z amandmaji Evropskega parlamenta, sprejeta 13. novembra 2001, temelji na poročilu o pobudi Kraljevine Belgije in Kraljevine Švedske glede sprejetja Akta Sveta o protokolu o spremembi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o Europolu), itd., Odbor za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, poročevalec: Maurizio Turco, 24. oktober 2001, KONČ. A5-0370/2001 ( v nadaljnjem besedilu: Resolucija iz leta 2001 ).e) „Belgijsko-španska pobuda“ – nezakonodajna resolucija, sprejeta 30. maja 2002 (P5-TA(2002)0269, ki temelji na poročilu o pobudi Kraljevine Belgije in Kraljevine Španije glede sprejetja Akta Sveta o protokolu o spremembi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) itd., in Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu EU o nadaljnjem razvoju Europola in njegovi samodejni vključitvi v institucionalni sistem Evropske unije, Odbor za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, poročevalec: Gérard M.J. Deprez, 16. maja 2002, KONČ. A5-0173/2002 ( v nadaljnjem besedilu: Priporočilo iz leta 2002 ).(f) Priporočilo Svetu o nadaljnjem razvoju Europola (2003/2070 (INI) – nezakonodajna resolucija, sprejeta 10. aprila 2003 (P5_TA(2003)0186, ki temelji na poročilu poročevalcev: Christiana Ulrika von Boetticherja in Maurizia Turca, 7. april 2003, A5-0116/2003 ( v nadaljnjem besedilu: Resolucija iz leta 2003 ).(g) Zakonodajna resolucija z dne 17. januarja 2008 o predlogu sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL), P6_TA (2008)0015, ki temelji na poročilu o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol), Odbor za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, poročevalec: Agustín Díaz de Mera García Consuegra, 15.11.2007 A6-0447/2007 ( v nadaljnjem besedilu: Resolucija iz leta 2008 ) .

[17] Delovni dokument o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) pred Resolucijo iz leta 2008, Odbor za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, poročevalec: Agustín Díaz de Mera García Consuegra, 19. februar 2007, PE 384.589v01-00.

[18] Točka 15 resolucije iz leta 1996.

[19] a) Točka 11 resolucije iz leta 1996.b) Sprememba št. 8 resolucije iz leta 2000.c) Priporočilo št. 4 resolucije iz leta 2002.d) Priporočilo št. 4 resolucije iz leta 2003.

[20] a) Sprememba št. 7 resolucije iz leta 2000.b) Priporočilo št. 4 resolucije iz leta 2002.c) Priporočilo št. 4 resolucije iz leta 2003.

[21] Člen 34, odstavek 1 Konvencije.

[22] Člen 34, odstavek 2 Konvencije.

[23] Resolucija iz leta 2008.

[24] Člen 48 Sklepa Sveta o Europolu.

[25] Sprememba 50.

[26] Sprememba 39.

[27] Sprememba 58.

[28] Najnovejši prispevki: Prispevek XLIV. konference COSAC, Bruselj, 24.–26. oktobra 2010, Prispevek XLII. konference COSAC, Stockholm, 4.–6. oktobra 2009, in Prispevek XLI. konference COSAC, Praga, 10.–12. maja 2009 www.cosac.eu.

[29] 11. polletno poročilo: Napredek v Evropski uniji – postopki in prakse v zvezi s parlamentarnim nadzorom, ki ga je pripravil sekretariat COSAC in je bilo predstavljeno na CLI. konferenci odborov za zadeve Skupnosti in evropske zadeve parlamentov Evropske unije, ki je bila 11. in 12. maja 2009, točki 1.4 in 1.5 www.cosac.eu.

[30] Zajema tudi oceno dejavnosti Eurojusta iz člena 85 PDEU.

[31] 11. polletno poročilo: Napredek v Evropski uniji – postopki in prakse v zvezi s parlamentarnim nadzorom, ki ga je pripravil Sekretariat COSAC in je bilo predstavljeno na CLI. konferenci odborov za zadeve Skupnosti in evropske zadeve parlamentov Evropske unije, točka 1.2.

[32] Osnutek resolucije Medparlamentarne konference o parlamentarnem nadzoru Europola, Haag, 8. junij 2001.

[33] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Demokratični nadzor Europola, 26. februar 2010, COM(2002) 95 konč.

[34] Delovni dokument o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol, Odbor za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, poročevalec: Agustín Díaz de Mera García Consuegra, 19. februar 2007, PE 384.589v01-00.

[35] Člen 7 Sklepa Sveta. Pristojnost zahtevati začetek preiskave kaznivega dejanja je že bila vključena v členu 3 Konvencije o Europolu. Zdaj so države članice zavezane odzvati se na Europolovo zahtevo („obravnavajo“), medtem ko so bile pred tem le pozvane, naj to storijo („bi morale“), vendar pa se lahko še vedno odločijo, da zahtevane preiskave ne bodo začele.

[36] Člen 6 Sklepa Sveta.

[37] Uredba Sveta (ES) št. 371/2009 z dne 27. novembra 2008 o spremembi Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o privilegijih in imunitetah Skupnosti (UL L 121, 15.5.2009, str. 1), pojasnjuje, da osebje Europola ne uživa imunitete pred sodnimi postopki za uradna dejanja, storjena v okviru sodelovanja v skupnih preiskovalnih enotah.

[38] Člen 12 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU).

[39] Člen 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

[40] Čeprav ima Europol od nedavnega nalogo v okviru izvajanja sporazuma med Evropsko unijo in ZDA o sledenju financiranja terorističnih dejavnosti (postopek preverjanja prejetih zaprosil za podatke), pa ta ne pomeni pristojnosti za prisilne ukrepe.

[41] Srečanje medparlamentarnega odbora o demokratični odgovornosti na območju svobode, varnosti in pravice; ocena delovanja Europola, Eurojusta, Frontexa in schengenskega sistema“. 4. in 5. oktober 2010, Bruselj.

[42] Kot je podrobneje določeno v Sporočilu Komisije „Evropske agencije – smernice za prihodnost“ (COM(2008) 135 konč.).

[43] Točka 9 Protokola (št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji držav PDEU: „Evropski parlament in nacionalni parlamenti skupaj določijo, kako organizirati in spodbujati učinkovito in redno medparlamentarno sodelovanje znotraj Unije.“Člen 10 Protokola (št. 1) določa: „Konferenca parlamentarnih odborov za zadeve Unije lahko pripravi kakršen koli prispevek, ki ga šteje za primernega, in z njim seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo. Poleg tega ta konferenca spodbuja izmenjavo informacij in najboljših praks med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, vključno med njihovimi specializiranimi odbori.

[44] Kot je Komisija predlagala v svojem sporočilu iz leta 2002.

[45] Mnenjska anketa Europola meri raven zadovoljstva uporabnikov glede splošne kakovosti storitev Europola in izbranih produktov ter storitev in se vsaki 2 leti v elektronski obliki pošlje izbranim uporabnikom v državah članicah in partnerjem.