[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 7.12.2010

COM(2010) 723 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o reviziji strategije Skupnosti za živo srebro

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o reviziji strategije Skupnosti za živo srebro

1. UVOD

Komisija je 28. januarja 2005 sprejela Sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu o Strategiji Skupnosti za živo srebro[1]. Strategija obravnava večino vidikov življenjskega kroga živega srebra. Njen glavni cilj je zmanjšati ravni živega srebra, katerim sta izpostavljena tako človek kot okolje. V strategiji je opredeljenih dvajset prednostnih nalog, ki jih je treba izvesti v EU in v mednarodnem okviru.

Svet je v svojih sklepih z dne 24. junija 2005 pozdravil strategijo, prav tako jo je pozitivno sprejel Evropski parlament v resoluciji z dne 14. marca 2006.

Kot navaja oddelek 11 sporočila, je Komisija izrazila namen, da „do konca leta 2010 v celoti revidira strategijo za živo srebro“. V podporo reviziji je Komisija zaprosila zunanjega svetovalca, da je opravil obširno študijo o izvajanju strategije[2]. Obenem je 18. junija 2010 v Bruslju potekalo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, med katerimi so bili predstavniki držav članic, industrije in nevladnih organizacij. V končnem poročilu so tako upoštevani komentarji, ki so bili podani na samem posvetovanju, ter pisne pripombe, prejete julija in avgusta 2010.

Ta revizija temelji na ugotovitvah iz omenjene študije in drugih informacijah, ki jih je imela na voljo Komisija. Obenem izpolnjuje obveznost Komisije, da bo o napredku pri večstranskih dejavnostih poročala v skladu s členom 8(5) Uredbe (ES) št. 1102/2008 o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra[3]. Obveznost Komisije na podlagi člena 8(2) navedene uredbe, da bo poročala o tekočih raziskovalnih dejavnostih na področju varnega odstranjevanja, je izpolnjena s študijskim poročilom o „zahtevah glede objektov in merila sprejemljivosti za odstranjevanje kovinskega živega srebra“, ki je na voljo na spletni strani Komisije (glej tudi 9. ukrep spodaj).

2. DOGODKI NA MEDNARODNEM PODROčJU

Ker ima živo srebro lastnosti prenosa na dolge razdalje, količin, katerim so izpostavljeni prebivalci Unije ter okolje v EU, ni mogoče zmanjšati na zadovoljivo raven zgolj z nacionalnimi politikami. Potrebno je usklajeno mednarodno ukrepanje, da se problem živega srebra reši na način, ki bo učinkovit na svetovni ravni. To je bil tudi namen strategije za živo srebro, v kateri je bilo sedem ukrepov (14. do 20. ukrep) osredotočenih na podporo mednarodnim dejavnostim in spodbujanje slednjih. EU je večkrat prosila Svet Programa ZN za okolje (UNEP), naj sprejme sklep o začetku pogajanj o mednarodnem pravno zavezujočem instrumentu o živem srebru. Februarja 2009 je Svet naposled ustanovil medvladni pogajalski odbor, katerega naloga je pripraviti mednaroden pravno zavezujoč instrument, ki bo urejal večino vidikov življenjskega cikla živega srebra. Medvladni pogajalski odbor je prvič zasedal med 7. in 11. junijem 2010 v Stockholmu, sam proces pa naj bi bil zaključen zgodaj leta 2013. K temu naj bi pomembno prispevala tudi Evropska strategija za živo srebro in njeno izvajanje.

Ko bo mednaroden pravno zavezujoč instrument sprejet, bo Komisija ocenila potrebo po morebitni nadaljnji reviziji strategije EU za živo srebro, da bi slednja v celoti odražala nove mednarodne obveznosti.

3. IZVAJANJE STRATEGIJE

Na splošno je mogoče opaziti pomemben napredek pri izvajanju ukrepov, sprejetih leta 2005. V nadaljevanju je predstavljen kratek pregled vseh dvajset ukrepov. Za lažje razumevanje je besedilo teh ukrepov v celoti na voljo v Prilogi.

3.1. Zmanjšanje emisij

1. ukrep: Izvajanje Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja

Direktiva 2008/1/ES[4] o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (prvotno sprejeta leta 1996) je glavni pravni instrument za zmanjšanje emisij živega srebra. Vendar zaradi načina, kako so ta instrument uporabili organi držav članic, ki izdajajo dovoljenja, in slabega uvajanja najboljših razpoložljivih tehnologij pri izdajanju dovoljenj ni bilo mogoče v celoti izkoristiti možnosti zmanjšanja emisij živega srebra. Komisija je zato namenila posebno pozornost reševanju tega problema pri temeljiti reviziji Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ki je naposled privedla do sprejetja nove Direktive o industrijskih emisijah.

V novi Direktivi o industrijskih emisijah, ki je bila sprejeta 8. novembra 2010 in bo nadomestila Direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, je vloga najboljših razpoložljivih tehnologij (NRT) in slednjim ustrezajočih ravni emisij dejansko močno okrepljena. Zdaj jih mora v obliki sklepov o NRT sprejeti še Komisija, nato pa bodo imeli pravni učinek. Možnost, da organi, ki izdajajo dovoljenja, odstopajo od ustrezajočih ravni emisij, bo omejena in jo bo treba utemeljiti na podlagi strogih meril iz direktive. To naj bi predvidoma privedlo do pospešene zamenjave tehnologij, ki temeljijo na živem srebru, ter do zmanjšanja emisij živega srebra v številnih industrijskih sektorjih, zlasti v proizvodnji cementa, industriji barvnih kovin, velikih kurilnih napravah, sežigalnicah odpadkov in kloralkalni proizvodni industriji.

2. ukrep: priprava referenčnih dokumentov o NRT

Ta dejavnost še poteka. Referenčni dokumenti o NRT za kloralkalno proizvodno industrijo, velike kurilne naprave in industrijo barvnih kovin se trenutno pregledujejo v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi. V povezavi s tem bodo posebej obravnavane emisije živega srebra, zlasti kar zadeva razgradnjo obratov živega srebra v kloralkalni industriji.

3. ukrep: emisije iz zgorevanja premoga v manjšem obsegu

Decembra 2005 je bila zaključena študija o „stroških in okoljski učinkovitosti možnosti za zmanjšanje emisij živega srebra v zrak iz manjših kurilnih naprav“[5]. Po ugotovitvah študije naj bi 16 % vseh emisij živega srebra v EU izviralo iz takšnih naprav. Na podlagi teh ugotovitev je Evropska Komisija v svojem predlogu direktive o industrijskih emisijah predlagala, naj se prag za uporabo predpisov, ki veljajo za velike kurilne naprave, zniža s skupne nazivne vhodne moči 50 MW na 20 MW. Vendar je zakonodajni organ EU ohranil prag 50 MW ter v direktivi uvedel klavzulo, po kateri mora Komisija do konca leta 2012 ponovno pregledati potrebo po zadržanju emisij pod navedeni prag in morebiti predstaviti nov zakonodajni predlog. Komisija bo pravočasno ukrepala v skladu s to klavzulo.

4. ukrep: ravnanje z odpadki zobnih zalivk

Zobne zalivke predstavljajo drugo največje področje uporabe živega srebra v EU. Z Odločbo Komisije 2000/532/ES[6] so bili odpadki zalivk iz uporabe v zobozdravstvu uvrščeni med nevarne odpadke, zato zanje veljajo določbe nedavno uvedene Okvirne direktive o odpadkih[7]. Z raziskavo v obliki vprašalnikov, ki je potekala leta 2005, je Komisija preverila, kakšne so dejansko prakse v zobozdravstvenih klinikah v državah članicah. Ugotovitve kažejo, da čeprav je v številnih državah članicah obvezno vstavljanje ločevalcev zalivk in obenem veljajo ustrezni sistemi zbiranja odpadkov, pa stanje ni povsod v Skupnosti takšno.

Za emisije živega srebra iz zobozdravstvenih ordinacij velja tudi vodna zakonodaja EU. Živo srebro je v skladu s Prilogo X Okvirne direktive o odpadkih[8] uvrščeno med prednostne nevarne snovi, zato so države članice dolgoročno dolžne sprejeti ukrepe za ustavitev ali postopno odpravo emisij, izpustov in uhajanj te snovi. Kot odraz kombiniranega pristopa v Okvirni direktivi o odpadkih tudi Direktiva 2008/105/ES[9] na področju vodne politike določa okoljske standarde kakovosti za nekatere prednostne snovi, vključno z živim srebrom in njegovimi spojinami. V primeru neupoštevanja teh standardov morajo države članice ukrepati in zagotoviti skladnost z njimi, kot določa člen 11 Okvirne direktive o odpadkih.

3.2. Zmanjšanje ponudbe

5. ukrep: prepoved izvoza živega srebra

Zakonodajni organ EU je 22. oktobra 2008 sprejel Uredbo (ES) št. 1102/2008[10] o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra. Prepoved izvoza začne veljati 15. marca 2011. Na podlagi obveznega izdajanja poročil in izmenjave podatkov, kot ju zahteva navedena uredba, bo mogoče oceniti učinkovitost prepovedi in njen učinek na svetovni trg živega srebra.

3.3. Zmanjšanje povpraševanja

Zobne zalivke in merilne naprave veljajo kot posebno pomembne, saj vsebujejo glavni delež živega srebra, ki se še pojavlja v različnih proizvodih.

6. ukrep: uporaba zobnih zalivk

Komisija se je o uporabi zobnih zalivk posvetovala z dvema znanstvenima odboroma in sicer z Odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER) ter Odborom za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR). Odbora sta izrazila svoji mnenji[11],[12] o primernosti dodatnih regulativnih ukrepov za omejitev uporabe zobnih zalivk, ki pa nista bili prepričljivi.

Ker so nekatere države članice v svojih nacionalnih zdravstvenih sistemih že občutno omejile uporabo zobnih zalivk in ker zobne zalivke predstavljajo drugo največje področje uporabe živega srebra v EU, je Komisija sklenila, da bo izvedla presojo celotnega življenjskega cikla tovrstne uporabe živega srebra. Rezultati presoje naj bi bili predvidoma na voljo do konca leta 2011.

7. ukrep: merilna in nadzorna oprema, ki vsebuje živo srebro

Zakonodajni organ EU je 25. septembra 2007 sprejel Direktivo 2007/51/ES[13] o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju nekaterih merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro. Termometri za merjenje telesne temperature ter druge merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro (npr. manometri, barometri, sfigmomanometri, drugi termometri poleg tistih za merjenje telesne temperature) in so bile namenjene za prodajo splošnim uporabnikom, se ne smejo več pojaviti na trgu. Navedena direktiva vsebuje klavzulo o ponovnem pregledu, po kateri bi bilo obstoječe omejitve mogoče razširiti tudi na druge merilne naprave z vsebnostjo živega srebra.

Trenutno se proučuje možnost razširitve te omejitve trženja na druge zdravstvene naprave ter merilne naprave, namenjene za strokovno in industrijsko uporabo. Vendar se je pravni okvir s preklicem Direktive 76/769/EGS spremenil in sedaj je pri še večjem številu tržnih omejitev treba spoštovati postopke, določene v Uredbi (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[14]. Direktiva 2007/51/ES je bila pod vnosom 18a vključena v Prilogo XVII „Omejitve proizvodnje, dajanja v promet in uporabe nekaterih nevarnih snovi, zmesi in izdelkov“ k Uredbi REACH (ES) 1907/2006, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 552/2009[15]. Evropska agencija za kemikalije je na prošnjo Evropske komisije na podlagi njene obveznosti iz klavzule o ponovnem pregledu omejitve uporabe merilnih naprav z vsebnostjo živega srebra ovrednotila nove znanstvene dokaze in pripravila poročilo, v katerem predlaga nadaljnjo omejitev uporabe živega srebra v merilnih napravah v zdravstvu ter drugi strokovni in industrijski uporabi. Oblikovanje mnenj v okviru priprave poročila Evropske agencije za kemikalije o omejitvah se je začelo z javnim posvetovanjem 24. septembra 2010. Komisija naj bi mnenja pristojnih odborov s področja Uredbe REACH prejela septembra 2011. Nato bo Komisija odločila, ali in kdaj bodo omejitve začele veljati v EU. Pri sorodnem vprašanju je Odbor SCENIHR nedavno izdal mnenje[16], v katerem potrjuje, da so na voljo zanesljive alternative za uporabo živosrebrnih sfigmomanometrov v zdravstvu.

8. ukrep: drugi proizvodi in aplikacije

Poročilo študije „Možnosti zmanjšanja uporabe živega srebra v proizvodih in aplikacijah ter kaj storiti z živim srebrom v proizvodih, ki so že v prometu“[17] obravnava večino sedanjih načinov uporabe živega srebra in obenem vsebuje oceno možnosti za zmanjšanje uporabe živega srebra v prometu. Ista študija obravnava tudi 10. ukrep.

Potem ko je bil z Direktivo o okoljsko primerni zasnovi iz leta 2005, kot je bila spremenjena leta 2009[18], v EU postopno prepovedan promet z žarnicami z žarilno nitko, je Komisija obravnavala tudi vsebnost živega srebra v energetsko varčnih žarnicah, ki se vse več uporabljajo. Komisija je 24. septembra 2010 sprejela sklep o spremembi Priloge k Direktivi 2002/95/ES o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, s katero so bile občutno znižane mejne vrednosti za takšne žarnice z vsebnostjo živega srebra[19]. Za te žarnice veljajo tudi določbe o ločenem zbiranju in ravnanju iz Direktive 2002/96/ES[20] o odpadni električni in elektronski opremi. Obenem je Komisija prosila Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER) za mnenje o vsebnosti živega srebra v nekaterih energetsko varčnih žarnicah. Odbor SCHER[21] je sklenil, da kompaktne fluorescenčne svetilke v primerjavi z drugimi obravnavanimi žarnicami omogočajo (sicer omejeno) neto znižanje skupnih emisij živega srebra iz svetilk in elektrarn na premog, ki zagotavljajo električno energijo za osvetljavo. Odbor SCHER obenem meni, da razbitje takšnih žarnic najverjetneje ne predstavlja tveganja za zdravje odraslih ljudi. Glede tveganja za zdravje otrok se odbor SCHER ni mogel izreči, ker ni na voljo podatkov o izpostavljenosti.

Decembra 2008 je Komisija predlagala prenovo Direktive o odpadni električni in elektronski opremi in Direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, katere namen je med drugim dodatno znižati vsebnost nevarnih snovi (vključno z živim srebrom) v odpadkih ter uvesti ambicioznejše cilje glede zbiranja in recikliranja. V procesu soodločanja je bilo novembra 2010 pri prvi obravnavi doseženo soglasje o Direktivi o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, medtem ko Predlog Direktive o odpadni električni in elektronski opremi še proučujeta Evropski parlament in Svet. Direktiva 2000/53/ES o izrabljenih vozilih[22] (kot je bila nazadnje spremenjena leta 2010) določa splošno prepoved živega srebra v materialih in sestavnih delih vozil. Izjema sicer še velja za prednje žaromete in fluorescenčne elektronke v armaturnih ploščah, vendar je časovno omejena do 1. julija 2012 (datum homologacije vozila).

Z Direktivo 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih[23] je bila največja dovoljena vsebnost živega srebra v baterijah in akumulatorjih občutno znižana v primerjavo s prejšnjo (preklicano) Direktivo o baterijah 91/157/EGS.

3.4. Obravnavanje viškov in zbiralnikov

9. ukrep: shranjevanje

Uredba (ES) št. 1102/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra določa, da se živo srebro iz izbranih virov velikega obsega, zlasti iz kloralkalne industrije, šteje kot odpadek in ga je kot takega treba odstraniti. Trenutno se oblikujejo specifična merila za varno shranjevanje kovinskega živega srebra, Komisija pa jih bo sprejela v začetku leta 2011. Hkrati je evropska kloralkalna industrija podpisala prostovoljni sporazum, s katerim se je zavezala, da bo presežke živega srebra poslala zgolj v tista zbirališča, ki zagotavljajo visoke varnostne standarde. Na podlagi obveznosti poročanja iz Uredbe št. 1102/2008 bo Komisija lahko pozorno spremljala uresničevanje te zaveze.

V skladu z obveznostjo stalnega pregledovanja tekočih raziskovalnih dejavnosti o možnostih varnega odstranjevanja, vključno s strjevanjem kovinskega živega srebra (glej člen 8(2) uredbe), je Komisija naročila poročilo svetovalcev, ki je bilo pripravljeno jeseni 2010[24]. Na oblikovanje zahtev in meril glede shranjevanja kovinskega živega srebra v skladu s členom 4(3) bo verjetno vplival razvoj tehnik strjevanja, ki so tik pred vstopom na tržišče. V času sprejetja pričujočega sporočila to delo še poteka.

10. ukrep: živo srebro v proizvodih, ki so že v prometu

Dejavnosti v zvezi s tem ukrepom so opisane v okviru 8. ukrepa.

3.5. Zaščita pred izpostavljenostjo

11. ukrep: živo srebro v ribah in morski hrani

Evropska agencija za varnost hrane je razvila natančne instrumente za izračun izpostavljenosti pri podrobnem številu živil in v nekaterih specifičnih skupinah prebivalstva. Nova celovita podatkovna baza o porabi živil[25] vsebuje podatke o porabi števila živil pri otrocih in odraslih glede na starost, spol in težo posamezne osebe. Če bodo na voljo novi podatki o živem srebru, bo mogoče narediti podrobne ocene izpostavljenosti z uporabo nove podatkovne baze o porabi živil.

Nacionalni organi so na podlagi Obvestila Komisije (glej spodaj 12. ukrep) predložili natančnejše podatke o porabi, kar zadeva prisotnost živega srebra v hrani.

Da bi še bolj zaščitila zdravje delavcev, ki so morebiti izpostavljeni živemu srebru, je Komisija sprejela Direktivo 2009/161/EU[26] o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost. To vključuje tudi indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost živemu srebru in dvovalentnim anorganskim živosrebrovim spojinam.

12. ukrep: podatki o živem srebru v hrani

Na podlagi podatkov, ki jih je pridobila v okviru 11. ukrepa, je Komisija izdala obvestilo[27] državam članicam glede metil živega srebra v ribah in ribjih proizvodih z dne 21. aprila 2008. Obvestilo vsebuje nasvete o največjih količinah določenih vrst rib, ki jih lahko zaužijejo ranljive skupine (npr. noseče in doječe ženske ter majhni otroci), države članice pa morajo te podatke uporabiti kot smernice, kadar izdajajo nasvete potrošnikom.

3.6. Izboljšanje razumevanja

13. ukrep: prednostne naloge pri raziskovanju živega srebra

EU je od leta 2005 financirala številne raziskovalne projekte, ki obravnavajo prednostne naloge pri raziskovanju živega srebra. Podrobnosti o projektih, ki se financirajo prek sedmega okvirnega programa (FP7), in o drugih mehanizmih financiranja raziskav daje na voljo Služba Skupnosti za informacije o raziskavah in razvoju (CORDIS)[28]. V okviru sedmega okvirnega programa je bil pred kratkim podpisan sporazum o odobritvi petletnega raziskovalnega projekta o globalnem sistemu nadzora živega srebra v skupni vrednosti 8,8 mio. EUR. V njem sodeluje 24 partnerjev in 24 držav. Projekt se je uradno začel 1. novembra 2010, Komisija pa je k skupnim stroškom zanj prispevala 6,8 mio. EUR. Cilj projekta je zagotoviti ključne podatke o prenosu živega srebra po zraku na svetovni ravni. Na podlagi takšnih podatkov bi bilo mogoče oceniti učinkovitost strategij za zmanjšanje izpustov živega srebra. To bo pomembno prispevalo k ocenjevanju dolgoročne uspešnosti ustreznih politik na evropski in svetovni ravni.

Prek finančnega instrumenta EU za okolje (LIFE) se financira poskusni projekt o varnem odstranjevanju kovinskega živega srebra[29]. Obenem je Komisija leta 2009 začela s študijo o „znanstveni podpori politiki EU do živega srebra“. Cilj študije je prek analiz in povzetkov razpoložljivih rezultatov raziskav, ki zajemajo določene politike, zagotoviti, da bo Komisija imela na voljo trdno bazo znanja o živem srebru. Študija bo tako omogočila vzpostaviti zbirko ugotovitev v zvezi z živim srebrom iz različnih raziskovalnih projektov, ki so potekali v zadnjih letih. Rezultati te študije bodo predvidoma znani poleti 2011.

3.7. Podpiranje in spodbujanje mednarodnih ukrepov

EU je aktivno podprla ukrepe v okviru globalnega programa UNEP za živo srebro, zlasti tiste, ki so privedli do sklepa 25/5[30], ki ga je februarja 2009 sprejel Svet UNEP. Sklep 25/5 pomeni začetek 3- do 4-letnega pogajalskega procesa, ki naj bi privedel do sprejetja svetovnega pravno zavezujočega instrumenta o živem srebru (glej tudi poglavje 2 ter 17. in 18. ukrep). Na svetovni ravni je Evropska komisija podprla Skupino za opazovanje Zemlje, ki je pred kratkim začela z novim projektom in sicer Globalnim načrtom opazovanja živega srebra, katerega cilj je vzpostaviti svetovni sistem za spremljanje živega srebra.

14. ukrep: prispevek k mednarodnim forumom in dejavnostim

Poleg zgornjega Evropska komisija in številne države članice sodelujejo tudi v številnih mednarodnih dejavnostih za večjo ozaveščenost ter reševanje problemov v zvezi z živim srebrom. V povezavi s tem je Komisija oktobra 2006 v Bruslju organizirala mednarodno konferenco. EU in njene države članice sodelujejo oziroma so članice v številnih mednarodnih forumih, ki obravnavajo probleme živega srebra[31]. Nekatere države članice so tudi same podvzele pobude; tako npr. Združeno kraljestvo izvaja pobudo o povezovanju znanja za politiko do živega srebra (Integrating Knowledge to Inform Mercury Policy, IKIMP)[32], kar je 3-letni projekt za izmenjavo znanja, posvečen problemom v zvezi z živim srebrom.

15. ukrep: financiranje za zmanjšanje emisij zaradi zgorevanja premoga v tretjih državah

Evropska komisija je Programu ZN za okolje (UNEP) zagotovila 1 milijon EUR sredstev za izvedbo projekta o „zmanjšanju emisij živega srebra zaradi zgorevanja premoga v energetskem sektorju“. Projekt, ki trenutno poteka, vodi Center za čisti premog v okviru Mednarodne agencije za energijo (International Energy Agency Clean Coal Centre)[33], osredotoča pa se na države, ki so močno odvisne od trdnih goriv; sem zlasti spadajo Kitajska, Indija, Rusija in Južna Afrika. Evropska komisija je obenem leta 2010 odprla javni razpis za zbiranje predlogov o tehnologijah čistega premoga za dodelitev subvencij državam, ki so odvisne od premoga, hitro rastočim gospodarstvom in državam v razvoju[34]. Subvencije so predvsem namenjene dejavnostim in študijam za krepitev zmogljivosti, njihova skupna vrednost pa je 3 milijone EUR. Čeprav projekt ne bo izključno posvečen živemu srebru, bo omogočil ugotoviti dodatne koristi tehnik za nadzor emisij v elektrarnah na premog.

16. ukrep: soglasje po predhodnem obveščanju za uvoz živega srebra

Za izvoz in uvoz spojin živega srebra je že od leta 2003 obvezen postopek soglasja po predhodnem obveščanju na podlagi Uredbe (ES) št. 304/2003 (zdaj zamenjana z Uredbo (ES) št. 689/2008[35]) o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij, s čimer se upošteva postopek iz Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju o nekaterih nevarnih kemikalijah in pesticidih v mednarodni trgovini. Postopek soglasja po predhodnem obveščanju se uporablja tudi za uvoz spojin živega srebra, ki se uporabljajo kot pesticidi.

17. ukrep: Protokol o težkih kovinah h Konvenciji UNECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP)

EU in 20 njenih držav članic so podpisnice Protokola o težkih kovinah h Konvenciji UNECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Evropska Komisija močno spodbuja države članice, ki protokola še niso ratificirale, naj to storijo čimprej. Septembra 2008 je EU predlagala, naj se v Prilogo VI k Protokolu dodajo številni proizvodi, ki vsebujejo živo srebro. Izvršni organ Konvencije LRTAP bo decembra 2010 odločil o morebitnem začetku pogajalskega procesa in o obsegu pooblastila za pogajanje. Treba pa je zagotoviti, da bodo pogajanja v okviru protokola o težkih kovinah skladna z razvojem glede prihodnjega pravno zavezujočega instrumenta programa UNEP o živem srebru.

18. ukrep: podpora globalnemu programu UNEP za živo srebro

Evropska komisija sodeluje v svetovalni skupini za globalno partnerstvo za živo srebro in je obenem uradno pristopila k partnerstvu za „izpuste živega srebra iz zgorevanja premoga“, medtem ko je Nemčija sodeluje na področju „ravnanja z odpadki živega srebra“, Italija pa na področju „raziskav prenosa živega srebra po zraku in ravnanja z njim“. S sklepom Sveta UNEP 25/5 je bilo globalno partnerstvo za živo srebro opredeljeno kot eden glavnih mehanizmov za takojšnje ukrepanje v zvezi z živim srebrom med pogajanji o svetovnem pravno zavezujočem instrumentu o živem srebru.

19. ukrep: živo srebro v sektorju pridobivanja zlata

V letu 2010 bo Evropska komisija zagotovila finančni prispevek 1,5 mio. EUR v Program ZN za razvoj (UNDP) za izvedbo projekta Guiana Shield Facility[36]. Gre za večdonatorski finančni mehanizem, namenjen dejavnostim, ki zagotavljajo ekološko celovitost ekoregije Gvajanskega višavja[37]. Z njim se bodo financirali terenski projekti, ki (med drugim) obravnavajo tveganja zaradi nelegalnega in neurejenega pridobivanja zlata med malimi zlatokopi ( garimpeiros ), ta pojav pa se širi po Francoski Gvajani, Surinamu, Gvajani, Venezueli in Kolumbiji.

20. ukrep: zmanjšanje ponudbe živega srebra na mednarodni ravni

Pooblastilo, ki ga je Svet UNEP s sklepom 25/5 podelil Medvladnemu pogajalskemu odboru, med drugim vključuje zmanjšanje ponudbe živega srebra, krepitev zmogljivosti za okolju prijazno skladiščenje živega srebra ter zmanjšanje mednarodnega prometa s to snovjo. EU je k splošnim ciljem že prispevala s sprejetjem Uredbe o prepovedi izvoza živega srebra (glej 5. ukrep). V pogajalskem procesu bo EU zagovarjala svoje pristope k politiki in proučila možnosti, kako te pristope na primeren način vključiti v prihodnji pravno zavezujoč instrument.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Izvajanje strategije za živo srebro je v zaključni fazi, saj so bili izvedeni skoraj vsi ukrepi.

Glede zmanjševanja emisij živega srebra sedaj velja nov pravni okvir za velike točkovne vire. Z izvajanjem nove Direktive o industrijskih emisijah bo lahko EU uresničila velik potencial za zmanjšanje emisij, ki ga je mogoče doseči prek uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij. Vendar bosta za ta cilj potrebna ambiciozen prenos in praksa izvajanja v državah članicah, kar bo Komisija pozorno spremljala in tudi podpirala.

Kar zadeva povpraševanje po živem srebru v proizvodih, se bodo nadaljevala prizadevanja, da se obstoječe tržne omejitve za nekatere merilne naprave z vsebnostjo živega srebra razširijo na dodatne naprave, ki se uporabljajo v zdravstvu, zlasti na sfigmomanometre ter druge načine strokovne in industrijske uporabe.

Komisija zlasti prepoznava potrebo po nadaljnji proučitvi problema zobnih zalivk. Komisija zato namerava leta 2011 izvesti študijo, s katero bi lahko podrobneje ovrednotila to temo in ustrezno upoštevala vse vidike življenjskega cikla zobnih zalivk.

V prihodnjih letih je prednostna naloga mednarodno sodelovanje. Ker ima problem živega srebra globalne razsežnosti, učinkovite zaščite evropskih državljanov ni mogoče zagotoviti zgolj z notranjo zakonodajo EU. Zato bo Komisija svoja prizadevanja usmerila na pogajanja o svetovnem pravno zavezujočem instrumentu o živem srebru v okviru UNEP. V povezavi s tem lahko EU pomembno prispeva z učinkovitimi mehanizmi, ki že delujejo na ravni EU. Ko bo tak mednarodni instrument oblikovan, bo Evropska komisija proučila, katere vidike življenjskega cikla živega srebra je treba obravnavati z dodatnimi ukrepi, specifičnimi za EU. Po potrebi to pomeni dodatne zakonodajne predloge, ob upoštevanju revizije Uredbe o prepovedi izvoza živega srebra v letu 2013 in nadaljnjega napredka v okviru strategije. To še zlasti velja za dodatne uvozne in izvozne omejitve, ki so bile predlagane v pregledni študiji svetovalca in jih je treba presoditi glede na obveznosti iz mednarodnih pogajanj.

PRILOGA

Ukrepi iz Strategije Skupnosti za živo srebro (celotno besedilo)

1. ZMANJšANJE EMISIJ

1. ukrep: Komisija bo ocenila učinke uporabe Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja na emisije živega srebra; ko bodo na voljo podatki iz obveznosti poročanja na podlagi Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja in Evropskega registra emisij onesnaževal (EPER)[38] ter v okviru splošnega pregleda strategije do konca leta 2010 bo Komisija proučila potrebo po morebitnih dodatnih ukrepih, kot so npr. mejne vrednosti emisij za Skupnost. To vključuje pregled pozitivnih učinkov nadzorov, ki jih je treba izvesti do 1. januarja 2008 na podlagi Direktive 2001/80/ES za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida iz velikih kurilnih naprav.

2. ukrep: Komisija bo spodbujala države članice in industrijski sektor, da zagotovijo več informacij o izpustih živega srebra ter tehnikah preprečevanja in nadzora, da bo mogoče oblikovati sklepe o tem, kako referenčni dokumenti o NRT pomagajo pri nadaljnjem zmanjševanju emisij. Druga izdaja referenčnih dokumentov o NRT iz kloralkalne industrije bo vsebovala informacije o nevarnosti izpustov, ki lahko nastanejo z razgradnjo živosrebrnih celic.

3. ukrep: Komisija bo v letu 2005 v okviru širše ocenitve programa CAFE proučila možnosti za zmanjšanje emisij živega srebra zaradi izgorevanja premoga v majhnem obsegu.

4. ukrep: Komisija bo leta 2005 preverila, kako države članice uresničujejo zahteve Skupnosti o ravnanju z odpadki zobnih zalivk, in bo nato sprejela ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilne uporabe zakonodaje.

2. ZMANJšANJE PONUDBE

5. ukrep: Kot določa 10. ukrep, namerava Komisija predlagati spremembo Uredbe (ES) št. 304/2003, da se postopno opusti izvoz živega srebra iz Skupnosti do leta 2011, kot proaktiven prispevek k predlaganemu prizadevanju, organiziranemu v svetovnem merilu, za postopno opustitev primarne proizvodnje živega srebra in ustavitev ponovnega vstopa presežkov na trg.

3. ZMANJšANJE POVPRAšEVANJA

6. ukrep: V kratkoročnem obdobju bo Komisija prosila Strokovno skupino za medicinske pripomočke, da prouči uporabo živega srebra v zobnih zalivkah, in bo vprašala Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja, ali so po njegovem mnenju primerni dodatni ureditveni ukrepi.

7. ukrep: Komisija namerava leta 2005 predlagati spremembo Direktive 76/769/EGS[39], da se omeji dajanje v promet neelektrične in neelektronske merilne in kontrolne opreme, ki vsebuje živo srebro, za široko porabo in zdravstveno varstvo.

8. ukrep: Komisija bo v kratkoročnem obdobju nadalje proučila preostalih nekaj proizvodov in načinov uporabe v EU, kjer se uporabljajo majhne količine živega srebra. V srednjeročnem in dolgoročnem obdobju se lahko zgodi, da bo potrebno za vse preostale načine uporabe pridobiti dovoljenje in proučiti možnosti uporabe nadomestnih snovi, na podlagi predlagane Uredbe REACH , ko bo ta sprejeta[40].

4. OBRAVNAVANJE PRESEžKOV IN ZBIRALNIKOV

9. ukrep: Komisija bo sprejela ukrepe za skladiščenje živega srebra iz kloralkalne industrije, katerih časovni načrt bo usklajen z nameravano opustitvijo izvoza živega srebra do leta 2011. Komisija bo najprej proučila možnosti za dogovor z industrijskim sektorjem.

10. ukrep: Komisija bo v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju proučila, kaj storiti z živim srebrom v proizvodih, ki so že v prometu.

5. ZAščITA PRED IZPOSTAVLJENOSTJO

11. ukrep: Agencija EFSA bo v kratkem opravila nadaljnjo preiskavo zaužitja različnih vrst rib in morske hrane med občutljivimi skupinami prebivalstva (npr. nosečnicami, otroci).

12. ukrep: Komisija bo dodatne informacije o živem srebru v hrani zagotavljala sproti, ko bodo na voljo novi podatki. Nacionalne organe bo spodbujala, da ljudem delijo nasvete, prilagojene lokalnim posebnostim.

6. IZBOLJšANJE RAZUMEVANJA

13. ukrep: Prednostne naloge pri raziskavah živega srebra bodo oblikovane v okviru 7. okvirnega programa RTR in drugih ustreznih mehanizmov financiranja.

7. PODPIRANJE IN SPODBUJANJE MEDNARODNIH UKREPOV

14. ukrep: Skupnost, države članice in druge interesne skupine bi morale prispevati k mednarodnim razpravam in dejavnostim ter se povezovati s tretjimi državami v okviru dvostranskih dogovorov in projektov, vključno s prenosom tehnologij, s ciljem iskati rešitve za problem živega srebra.

15. ukrep: Komisija bo proučila možnost vzpostavitve posebnega programa financiranja raziskav in pilotnih projektov za zmanjševanje emisij živega srebra zaradi izgorevanja premoga v državah, ki so izjemno odvisne od trdnih goriv, npr. Kitajska, Indija, Rusija itn.; program bo podoben programu CARNOT, ki spodbuja čisto in učinkovito uporabo trdnih goriv.

16. ukrep: Skupnost bi morala spodbujati pobudo, v okviru katere bi moralo živo srebro iti skozi postopek soglasja po predhodnem obveščanju, opredeljen v Rotterdamski konvenciji.

17. ukrep: Skupnost in države članice bi morale še naprej podpirati delo v okviru Protokola o težkih kovinah h Konvenciji UNECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.

18. ukrep: Skupnost, države članice in druge interesne skupine bi morale podpirati tudi globalni program UNEP za živo srebro, npr. v obliki pregledovanja materialov in zagotavljanja tehničnega znanja ter človeških in finančnih virov.

19. ukrep: Skupnost in države članice bi morale podpirati tudi svetovna prizadevanja, ki prispevajo k zmanjševanju uporabe živega srebra v sektorju pridobivanja zlata, npr. globalni projekt UNDP/GEF/UNIDO za živo srebro. Pretehtati bo treba tudi možnosti za podporo posameznim državam v razvoju prek različnih instrumentov, povezanih s pomočjo za razvoj sodelovanja, ob upoštevanju nacionalnih razvojnih strategij.

20. ukrep: Za zmanjšanje ponudbe živega srebra na mednarodni ravni bi si Skupnost morala prizadevati tudi za globalno postopno opuščanje primarne proizvodnje in druge države spodbujati k ustavitvi ponovnega vstopa presežkov na trg s pobudo, ki je podobna Montrealskemu protokolu o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč. Predvidena sprememba Uredbe (ES) št. 304/2003 bo v podporo temu cilju omogočila postopno opustitev izvoza živega srebra iz Skupnosti do leta 2011.[pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] COM(2005) 20 konč.

[2] http://ec.europa.eu/environment/chemicals/mercury/pdf/review_mercury_strategy2010.pdf.

[3] UL L 304, 14.11.2008, str. 75.

[4] UL L24/8 z dne 29.1.2008.

[5] http://ec.europa.eu/environment/chemicals/mercury/.

[6] UL L226/3 z dne 6.9.2000.

[7] Direktiva 2008/98/ES, UL L312/3 z dne 22.11.2008.

[8] Direktiva 2000/60/ES, UL L327 z dne 22.12.2000.

[9] UL L348/89 z dne 24.12.2008.

[10] UL L304/75 z dne 14.11.2008.

[11] http://ec.europa.eu/health/archive/ph_risk/committees/04_scher/docs/scher_o_089.pdf.

[12] http://ec.europa.eu/health/archive/ph_risk/committees/04_scenihr/docs/scenihr_o_016.pdf.

[13] UL L257 z dne 3.10.2007.

[14] UL L396/1 z dne 30.12.2006.

[15] UL L164/7 z dne 26.6.2009.

[16] http://ec.europa.eu/health/archive/ph_risk/committees/04_scenihr/docs/scenihr_o_025.pdf.

[17] http://ec.europa.eu/environment/chemicals/mercury/pdf/study_report2008.pdf.

[18] Direktiva 2009/125/ES, UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

[19] UL L251/28 z dne 25.9.2010.

[20] UL L37/24 z dne 13.2.2003.

[21] http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/environmental_risks/docs/scher_o_124.pdf.

[22] UL L 269, 21.10.2000, str. 34.

[23] UL L 266, 26.9.2006, str. 1.

[24] http://ec.europa.eu/environment/chemicals/mercury/.

[25] http://www.efsa.europa.eu/en/datex/datexfooddb.htm.

[26] UL L338 z dne 19.12.2009.

[27] Obvestilo Evropske komisije z dne 21. aprila 2008 o metil živem srebru v ribah in ribjih proizvodih: ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/information_note_mercury-fish_21-04-2008.pdf.

[28] http://cordis.europa.eu/search.

[29] Projekt MERSADE (http://www.mayasa.es/ing/mersade.asp); MERSADE LIFE06 ENV/ES/PREP/03.

[30] http://www.chem.unep.ch/mercury/GC25/GC25Report_English_25_5.pdf.

[31] Med njimi v Programu UNEP za živo srebro, Protokolu o težkih kovinah h Konvenciji UNECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Konvenciji o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika, Bazelski konvenciji itd.

[32] http://www.mercurynetwork.org.uk/.

[33] http://www.iea-coal.org.uk.

[34] https://webgate.ec.europa.eu/europeaid/online-services/index.cfm?ADSSChck=1281432803820&do=publi.detPUB&searchtype=AS&Pgm=7573841&debpub=&orderby=upd&orderbyad=Desc&nbPubliList=15&page=1&aoref=129199.

[35] UL L204/14 z dne 31.7.2008.

[36] http://ec.europa.eu/europeaid/documents/aap/2010/af_aap_2010_dci-env.pdf.

[37] http://www.guianashield.org.

[38] Odločba Komisije 2000/479/EC z dne 17. julija 2000 o izvajanju Evropskega registra emisij onesnaževal (EPER) skladno s členom 15 Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC), UL L192, 28.7.2000.

[39] Direktiva 76/769/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov, UL L 262, 27.9.1976.

[40] Predlog za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z registracijo, vrednotenjem, dovoljevanjem in omejevanjem kemikalij (REACH), ustanovitev Evropske agencije za kemikalije ter spremembo Direktive 1999/45/ES in Uredbe (ES) o težko razgradljivih organskih snoveh, COM (2003) 644 konč., 29.10.2003.