Predlog sklep Evropskega parlamenta in Sveta o makrofinančni pomoči Republiki Moldaviji SEC(2010)706 /* KOM/2010/0302 končno - COD 2010/0162 */
[pic] | EVROPSKA KOMISIJA | Bruselj, 9.6.2010 COM(2010)302 konč. 2010/0162 (COD) Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o makrofinančni pomoči Republiki Moldaviji SEC(2010)706 OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM OZADJE PREDLOGA | Razlogi za predlog in njegovi cilji Komisija predlaga zagotovitev makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji v obliki dodelitve sredstev do 90 milijonov EUR. Namen predlagane pomoči je prispevati k pokritju splošnih plačilnobilančnih potreb in potreb po financiranju državnega proračuna Moldavije, ki jih je ugotovil Mednarodni denarni sklad (MDS). S to pomočjo se bo podprl stabilizacijski program vlade za zagotovitev vzdržnosti fiskalnih in zunanjih računov, da bo država tako lažje odpravila posledice svetovne finančne krize. Predlagana makrofinančna pomoč Evropske unije bo dopolnila podporo MDS, predvideno s sporazumom o financiranju, ki ga je odbor MDS odobril 29. januarja 2010. Makrofinančna pomoč EU je namenjena prispevanju h kritju potreb po zunanjem financiranju države v letih 2010 in 2011. V teh dveh letih bodo nekrite finančne potrebe Republike Moldavije največje. Če bo leta 2012 še vedno obstajala znatna vrzel pri financiranju, se bo dodelitev nadaljnje pomoči EU lahko preučila v okviru nove pobude. Predlagana pomoč bo tudi okrepila reformni zagon v Republiki Moldaviji s podporo gospodarskemu programu vlade in njenim prizadevanjem v smeri vključevanja v EU. Prav tako bo prispevala tudi k izvajanju strategije za sodelovanje Evropske unije z Republiko Moldavijo in sploh z državami vzhodnega partnerstva. Makrofinančna pomoč EU bo izredna in časovno omejena, pogojena pa bo z napredkom pri izvajanju sedanjega programa MDS in z uspešnim izpolnjevanjem pogojev gospodarske politike v zvezi s to pomočjo. | Splošno ozadje Republika Moldavija je ena od držav vzhodnega sosedstva Evropske unije, ki jih je svetovna kriza prizadela najmočneje. Kljub visokim povprečnim stopnjam gospodarske rasti v letih do krize ostaja stopnja osebnih dohodkov Moldavije daleč med najnižjimi v regiji. Politični odgovor na gospodarsko krizo je zapoznel najprej zaradi priprav na volitve v parlament spomladi 2009 in nato zaradi notranjih političnih trenj glede njihovega izida. Na podlagi izida novih volitev jeseni 2009 je nastopila nova koalicijska vlada, katere reformna agenda si prizadeva za večje približevanje EU in spremembo prejšnjega s prilivom nakazil močno pogojenega vzorca rasti. Takšen razvoj dogodkov na politični ravni je botroval novemu zagonu v pospešitvi dvostranskih odnosov z EU, s čimer je bil 12. januarja 2010 dosežen začetek uradnih pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu. Takoj ko je vlada pod vodstvom predsednika vlade Filata prisegla 25. septembra 2009, so se oblasti Republike Moldavije obrnile na mednarodne donatorje s prošnjo po kritju potreb po financiranju države. Med obiskom predsednika vlade v Bruslju je 29. septembra nova vlada potrdila prošnjo za finančno podporo EU, ki jo je prejšnja uprava vložila še pred tem v istem letu. Odbor MDS je 29. januarja 2010 sprejel program pomoči za obdobje 2010–2012 na podlagi kombinacije instrumenta za povečanje posojil (ECF) in instrumenta za povečanje sredstev (EFF). Program naj bi dopolnjevali drugi mednarodni donatorji, zlasti Svetovna banka in EU, ter drugi večstranski in dvostranski donatorji. Na srečanju posvetovalne skupine v Bruslju 24. marca 2010 so bili znatni prispevki dvostranskih donatorjev dejansko potrjeni. Predlagana makrofinančna pomoč je del financiranja v okviru izvajanja programa. | Obstoječe določbe na področju predloga Brez posebnosti. | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Evropske unije Program makrofinančne pomoči dopolnjuje druge oblike financiranja EU, predvsem srednjeročno proračunsko podporo Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, ki se izvaja na podlagi državne strategije za sodelovanje EU z Republiko Moldavijo. Tako lahko prispeva k povečanju finančnega vzvoda EU za oblikovanje politik Republike Moldavije in premagovanju hude gospodarske krize, s katero se Republika Moldavija trenutno spopada. Program makrofinančne pomoči dopolnjuje tudi zunanje financiranje, ki ga zagotavljajo MDS, Svetovna banka in dvostranski donatorji. | POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN OCENA UčINKA | Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi | Službe Komisije so bile med pripravo zadevnega predloga Komisije zaradi obravnave potreb po pomoči v stiku z organi Republike Moldavije, MDS, Svetovno banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter morebitnimi dvostranskimi donatorji in upniki. Službe Komisije se bodo po sprejetju sklepa Parlamenta in Sveta z organi Republike Moldavije pogajale o memorandumu o soglasju in sporazumu o dodelitvi sredstev, da se podrobno določijo pogoji izvajanja pomoči. | Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj | Službe Komisije bodo s pomočjo zunanjih svetovalcev opravile operativno oceno kakovosti in zanesljivosti javnih finančnih tokov ter upravnega nadzora v Republiki Moldaviji. | Ocena učinka Makrofinančna pomoč bo imela takojšen učinek na plačilno bilanco in državni proračun Republike Moldavije ter bo tako prispevala k zmanjšanju finančnih omejitev pri izvajanju vladnega gospodarskega programa. Dodatno bo podprla splošne cilje stabilizacijskega programa, dogovorjenega z MDS. Projektna finančna in/ali tehnična pomoč ne bi bila primerna za doseganje ciljev programa makroekonomske stabilizacije. Izplačila bodo prispevala k oblikovanju rezerv v centralni banki; protivrednost pomoči v nacionalni valuti pa bo po prenosu v državni proračun pripomogla k financiranju proračunskega primanjkljaja. Pomoč Evropske unije bo tudi podpirala prizadevanja organov za izvajanje kratkoročnih in srednjeročnih politik iz akcijskega načrta EU-Moldavija, sklenjenega v okviru evropske sosedske politike. | PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA | Povzetek predlaganih ukrepov Evropska unija da Republiki Moldaviji na voljo makrofinančno pomoč do 90 milijonov EUR. Zaradi globokega vpliva gospodarske krize na gospodarstvo države in njeno upravičenost do ugodnega financiranja iz mednarodni pomoči za razvoj bo pomoč Evropske unije dodeljena v obliki nepovratnih sredstev. Pomoč bo na voljo v treh ali štirih obrokih: načeloma bosta dva obroka izplačana leta 2010, eden ali dva pa leta 2011. Pomoč bo upravljala Komisija. Komisija se bo z organi dogovorila o posebnih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, povezanih z izplačevanjem posameznih obrokov. Po potrebi bodo vključene posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti v skladu s finančno uredbo. Pomoč bo popolnoma usklajena z makroekonomskimi cilji, ki so že zastavljeni v načrtih za gospodarsko politiko, o katerih se je Republika Moldavija dogovorila z MDS. Usklajena bo tudi z dolgoročnejšimi cilji politik iz Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Moldavijo ter novejšega akcijskega načrta EU-Republika Moldavija, sprejetega leta 2005 na podlagi evropske sosedske politike. Kar zadeva posebne pogoje gospodarske politike za izplačilo pomoči, se namerava Komisija osredotočiti na omejeno število področij, vključno z upravljanjem javnih financ in finančno stabilnostjo. Komisija se lahko odloči tudi za osredotočenje na posebno pomembne politike, kot so prednostne naloge, opredeljene v poročilu o izvajanju evropske sosedske politike (poročilo o napredku ESP), sprejetem aprila 2010, ali ukrepe, ki se ji zdijo primerni v skladu z operativno oceno. | Pravna podlaga Člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). | Načelo subsidiarnosti Predlog je v deljeni pristojnosti Evropske unije na področju gospodarskega in finančnega sodelovanja s tretjimi državami. | Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. | Predlagani znesek nove pomoči – do 90 milijonov EUR – ustreza približno nekaj čez 27 % preostalih potreb Republike Moldavije po zunanjem financiranju za leti 2010 in 2011 poleg tistih, ki jih zajema makroekonomska podpora MDS in Svetovne banke. Pri tej delitvi bremena z Evropsko unijo so upoštevane trenutne izjemne razmere, saj razvoj svetovne krize zelo negativno vpliva na gospodarstvo Republike Moldavije. | Izbira instrumentov | Predlagani instrumenti: drugo. | Ker okvirne uredbe za instrument makrofinančne pomoči ni, so zdaj posebni sklepi Parlamenta in Sveta v skladu s členom 212 PDEU edini pravni instrument za tovrstno pomoč. | Proračunske posledice | Pomoč bo financirana iz odobritev za prevzem obveznosti v letih 2010 in 2011 po proračunski vrstici 01 03 02 (makroekonomska pomoč); plačila bodo izvršena tudi v letih 2010 in 2011. | DODATNE INFORMACIJE | Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti | Predlog določa omejeno obdobje veljavnosti. | 1. 2010/0162 (COD) Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o makrofinančni pomoči Republiki Moldaviji EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije[1], po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, po rednem zakonodajnem postopku[2], ob upoštevanju naslednjega: 2. Odnosi med Republiko Moldavijo in Evropsko unijo se razvijajo na podlagi evropske sosedske politike. Skupnost in Republika Moldavija sta se leta 2005 dogovorili o akcijskem načrtu evropske sosedske politike, v katerem so opredeljene srednjeročne prednostne naloge v dvostranskih odnosih. Odnose med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo dodatno krepi novo vzhodno partnerstvo. Evropska unija in Republika Moldavija se od januarja 2010 pogajata o pridružitvenem sporazumu, ki naj bi nadomestil veljavni Sporazum o partnerstvu in sodelovanju. 3. Gospodarstvo Republike Moldavije je resno prizadela mednarodna finančna kriza, kar se kaže v velikem zmanjšanju proizvodnje, slabšanju fiskalnega položaja in naraščanju potreb po zunanjem financiranju. 4. Stabilizacijo in oživitev gospodarstva v Republiki Moldaviji podpira finančna pomoč iz Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Dogovor z MDS glede financiranja Republike Moldavije je bil sprejet 29. januarja 2010. 5. Republika Moldavija je zaradi slabšanja gospodarskih razmer in napovedi zaprosila za makrofinančno pomoč Unije. 6. Ker v obdobju 2010–2011 v plačilni bilanci ostaja finančna vrzel, se makrofinančna pomoč šteje za ustrezen odgovor na prošnjo organov Republike Moldavije po podpori za gospodarsko stabilizacijo v povezavi s sedanjim programom MDS. Po pričakovanjih naj bi zadevna makrofinančna pomoč prispevala tudi k zmanjšanju potreb po zunanjem financiranju državnega proračuna. 7. Makrofinančna pomoč Unije mora poleg dopolnjevanja programov in virov MDS in Svetovne banke zagotoviti tudi dodano vrednost sodelovanja Evropske unije. 8. Komisija mora zagotoviti, da bo makrofinančna pomoč Unije pravno in dejansko skladna z ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov in na drugih ustreznih področjih politik Evropske unije. 9. Posebni cilji pomoči so namenjeni okrepitvi učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti. Komisija mora te cilje redno spremljati. 10. Pogoji za sprostitev makrofinančne pomoči morajo izražati ključna načela in cilje politike Unije do Republike Moldavije. 11. Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, povezanih z zadevno finančno pomočjo, mora Republika Moldavija določiti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom, omogočeni pa morajo biti tudi nadzorni mehanizmi Komisije in revizije Računskega sodišča. 12. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa. 13. Makrofinančno pomoč Unije mora izvajati Komisija. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, morajo biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[3] – SPREJELA NASLEDNJI SKLEP: Člen 1 1. Evropska Unija da Republiki Moldaviji na voljo makrofinančno pomoč v obliki dodelitve sredstev v vrednosti največ 90 milijonov EUR, da bi podprla gospodarsko stabilizacijo Republike Moldavije ter zmanjšala njene plačilnobilančne in proračunske potrebe, opredeljene v sedanjem programu MDS. 2. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori med MDS in Republiko Moldavijo ter ključnimi načeli in cilji gospodarske reforme, opredeljenimi v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Moldavijo ter akcijskem načrtu EU-Republika Moldavija. 3. Finančna pomoč Evropske unije se da na voljo za obdobje dveh let in pol, z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 2(1). Člen 2 1. Komisija je v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 6 tega sklepa pooblaščena, da se z organi Republike Moldavije dogovori o pogojih gospodarske politike v zvezi z makrofinančno pomočjo Evropske unije, ki se opredelijo v posebnem memorandumu o soglasju. Ti pogoji so skladni s sporazumi ali dogovori med MDS in Republiko Moldavijo ter ključnimi načeli in cilji gospodarske reforme, opredeljenimi v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Moldavijo ter akcijskem načrtu EU-Republika Moldavija. Ta načela in cilji so namenjeni okrepitvi učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pomoči, zlasti sistemov za upravljanje javnih financ v Republiki Moldaviji. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev. Podrobni finančni pogoji pomoči so določeni v sporazumu o dodelitvi sredstev, o katerem se dogovorijo Komisija in organi Republike Moldavije. 2. Med izvajanjem makrofinančne pomoči Unije Komisija spremlja ustreznost finančnih dogovorov, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Republike Moldavije v zvezi s pomočjo. 3. Komisija redno preverja, ali so gospodarske politike Republike Moldavije v skladu s cilji makroekonomske pomoči Unije in ali se zadovoljivo izpolnjujejo dogovorjeni pogoji gospodarske politike. Komisija pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko. Člen 3 1. Komisija da Republiki Moldaviji na voljo makrofinančno pomoč Unije z dodelitvijo sredstev v najmanj treh obrokih v skladu s pogoji iz odstavka 2. Višina obrokov bo določena v memorandumu o soglasju. 2. Komisija se odloči o začetku izplačevanja obrokov na podlagi zadovoljivega izpolnjevanja pogojev gospodarske politike, dogovorjenih v memorandumu o soglasju. Od vključno drugega obroka dalje se obrok izplača najbolj zgodaj tri mesece po izplačilu prejšnjega. 3. Sredstva Unije se izplačajo Narodni banki Moldavije. V skladu z določbami, ki se sprejmejo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po financiranju proračuna, se lahko sredstva nakažejo v državno blagajno Republike Moldavije kot končnemu upravičencu. Člen 4 Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije[4], in zadevnimi izvedbenimi pravili[5]. Zlasti bodo posebni ukrepi Republike Moldavije za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, določeni z memorandumom o soglasju in s sporazumom o dodelitvi sredstev. V zagotovitev večje preglednosti pri upravljanju sredstev Unije in njihovemu izplačevanju se zagotovijo tudi nadzor Komisije, vštevši z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), vključno s pravico do pregledov in inšpekcij na kraju samem, ter revizije, ki jih Računsko sodišče po potrebi opravi na kraju samem. Člen 5 1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 31. avgusta predloži poročilo, ki vsebuje oceno izvajanja tega sklepa v predhodnem letu. V poročilu se opiše povezava med pogoji politike, določenimi v memorandumu o soglasju v skladu s členom 2(1), trenutno gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Republike Moldavije ter sprostitvijo posameznih obrokov pomoči. 2. Komisija najpozneje dve leti po izteku veljavnega obdobja iz člena 1(3) predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o naknadnem vrednotenju. Člen 6 1. Komisiji pomaga odbor. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Člen 7 Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Ta sklep je naslovljen na države članice. V Bruslju, […] Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. NASLOV PREDLOGA: Makrofinančna pomoč Republiki Moldaviji 2. OKVIR ABM/ABB Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i): Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve, 03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve 3. PRORAČUNSKE VRSTICE 3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke: Člen 01 03 02 – Makroekonomska pomoč 3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva: Izplačila bodo izvedena v obdobju 2010–2011 v najmanj treh obrokih. Vendar niso izključeni zaostanki, ki bi podaljšali ukrep. 3.3. Značilnosti proračuna: Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi | 01. 03. 02 | neobvezni | dif. | NE | NE | NE | št. 4 | 4. POVZETEK SREDSTEV 4.1. Finančna sredstva 4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP) v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) Vrsta odhodkov | Oddelek | 2010 | 2011 (zahtevane odobritve) | Skupaj | Odhodki iz poslovanja[6] | Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 98,985 | 114,868[7] | Odobritve plačil (OP) | b | 90,000 | 103,500[8] | Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[9] | Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 0 | 0 | REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ | Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0 | 0 | Odobritve plačil | b+c | 0 | 0 | Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[10] | Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0 | 0 | Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0 | 0 | Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj | OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 98,985 | 114,868[11] | OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 90,000 | 103,500[12] | 4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem X Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem. ( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi. ( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[13] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive). 4.1.3. Finančni vpliv na prihodke X Predlog nima finančnih posledic za prihodke. ( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji: 4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1. Letne potrebe | 2010 | 2011 | Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 1/3 | 1/3 | 5. ZNAČILNOSTI IN CILJI 5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti Gospodarstvo Republike Moldavije je močno prizadela svetovna gospodarska in finančna kriza. Gospodarska rast se je v drugi polovici leta 2008 začela upočasnjevati, v letu 2009 pa se je proizvodnja zmanjšala za 6,5 %. Čeprav se primanjkljaj na tekočem računu zmanjšuje, so skupne potrebe po zunanjem financiranju še vedno velike zaradi zmanjšanja prilivov (zlasti nakazil, od katerih je gospodarstvo Republike Moldavije močno odvisno) ter kratkoročnih obveznosti v zvezi z odplačevanjem dolga. Mednarodni denarni sklad je samo za leti 2010 in 2011 opredelil preostalo vrzel v zunanjem financiranju v znesku 460 milijonov EUR. Pričakuje se, da bo del teh preostalih potreb po zunanjem financiranju krila Evropska unija. 5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Evropske unije ter skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije Finančna pomoč EU izraža pomen odnosov z Republiko Moldavijo v sklopu evropske sosedske politike. Makrofinančna pomoč je ustrezen instrument, ki dopolnjuje obstoječo pomoč Unije in prispeva k financiranju programa gospodarske stabilizacije, ki ga podpira MDS. Podpirala bo tudi nadaljnje gospodarsko in politično vključevanje v EU, kakor kaže začetek pogajanj o pridružitvenem sporazumu z EU januarja 2010. Tako se lahko vzpostavijo pomembne sinergije v zvezi z vplivom tega programa na gospodarsko reformo in stabilizacijo. 5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM V dejavnosti „Mednarodne gospodarske in finančne zadeve“ Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve je cilj „zagotavljanja makrofinančne pomoči tretjim državam pri reševanju plačilnobilančne krize in ponovni vzpostavitvi vzdržnosti zunanjega dolga“ povezan s splošnim ciljem „spodbujanja blaginje zunaj meja EU“. S tem povezani kazalniki so „saldo tekočega računa kot delež BDP“ (pričakovani rezultat: izboljšanje), „zunanji dolg kot delež BDP“ (pričakovani rezultat: zmanjšanje) in „uradne rezerve v mesecih uvoza blaga in storitev“ (pričakovani rezultat: stabilizacija ali rast). 5.4. Metoda izvedbe (okvirno) X Centralizirano upravljanje X neposredno Komisija ( posredno s prenosom na: ( izvajalske agencije ( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe ( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve ( Deljeno ali decentralizirano upravljanje ( z državami članicami ( s tretjimi državami ( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti) Opombe: 6. NADZOR IN VREDNOTENJE 6.1. Sistem nadzora Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi ukrepov makroekonomske in strukturne politike, o katerih se je z organi Republike Moldavije treba dogovoriti v memorandumu o soglasju. Organi bodo morali o navedenih ukrepih redno poročati službam Komisije. Delegacija Evropske komisije v Kišinjevu bo zagotovila redno poročanje o zadevah, ki so povezane s spremljanjem pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko. 6.2. Vrednotenje 6.2.1. Predhodno vrednotenje Službe Komisije (Enota D3 Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve) so opravile predhodno vrednotenje. 6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj) Naknadno vrednotenje prejšnjega ukrepanja v Republiki Moldaviji v letih 2007–2008 je bilo dokončano februarja 2010. Na podlagi vrednotenja je bilo ugotovljeno, da ima „makrofinančna pomoč pozitivno, vendar omejeno vlogo pri vplivanju na kratkoročne in srednjeročne obete glede zunanje vzdržnosti. Ti vplivi izhajajo večinoma iz pozitivnega učinka na gospodarsko rast v obdobju 2006–2008, ki je vplivala na delež dolga glede na BDP.“ V zvezi z vplivom makrofinančne pomoči na strukturne reforme se v poročilu ugotavlja, da je „makrofinančna pomoč vplivala na politično okrepitev na vseh področjih“ (ki so bila z njo pogojena). Od leta 2004 je bilo opravljenih skupno enajst naknadnih vrednotenj izvajanja makrofinančnih pomoči, vključno s štirimi v novih samostojnih državah nekdanje Sovjetske zveze. Sklep, ki izhaja iz vseh teh vrednotenj, je, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo, čeprav včasih skromno in posredno, k izboljševanju zunanje vzdržnosti, makroekonomski stabilnosti in uresničevanju strukturnih reform v državi prejemnici. Ukrepi makrofinančne pomoči so v večini primerov pozitivno vplivali na plačilno bilanco države upravičenke in prispevali k sprostitvi njenih proračunskih omejitev. Prispevali so tudi k nekoliko višji gospodarski rasti. 6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja V okviru večletnega programa vrednotenja Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve se v dveh letih od izteka finančne pomoči načrtuje neodvisno naknadno vrednotenje pomoči Republiki Moldaviji. 7. Ukrepi proti goljufijam Predlagana pravna podlaga za makrofinančno pomoč Republiki Moldaviji vsebuje določbo o ukrepih za preprečevanje goljufij. Ti ukrepi bodo podrobneje opredeljeni v memorandumu o soglasju in v sporazumu o dodelitvi sredstev. Predvideva se, da bo z zagotavljanjem pomoči povezanih več posebnih pogojev politike, predvsem na področju upravljanja javnih financ, da se okrepijo učinkovitost, preglednost in odgovornost v zvezi s pomočjo. Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, nadzora in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča. Službe Komisije so vzpostavile program operativnih ocen finančnih tokov in upravnih postopkov v vseh tretjih državah, ki prejemajo makrofinančno pomoč Skupnosti, katerega namen je izpolniti zahteve finančne uredbe, ki urejajo splošni proračun Evropskih skupnosti. V Republiki Moldaviji je bila prva operativna ocena izvedena na začetku leta 2007, študija Svetovne banke o učinkovitosti upravljanja javnih financ pa je bila objavljena aprila 2006 ter posodobljena junija 2008. Evropska komisija bo kmalu naročila posodobitev operativne ocene. Na podlagi izsledkov bodo opredeljeni posebni politični ukrepi na področju upravljanja javnih financ. 8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH 8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) (Navedba ciljev, ukrepov in realizacij) | Vrsta realizacije | Povprečni stroški | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2013 | SKUPAJ | Leto 2010 | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+ 3 | Leto n+4 | Leto n+5 | Uradniki ali začasno osebje[14] (XX 01 01) | A*/AD | 1/3 | 1/3 | B*, C*/AST | Osebje[15], financirano iz člena XX 01 02 | Drugo osebje[16], financirano iz člena XX 01 04/05 | SKUPAJ | 1/3 | 1/3 | 8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa Med drugim, priprava/sklenitev memorandumov o soglasju in sporazuma o dodelitvi sredstev, sodelovanje z organi in mednarodnimi finančnimi institucijami, spremljanje gospodarskih in strukturnih politik države upravičenke, izvajanje nalog nadzora in priprava poročil Komisije, priprava postopkov Komisije na področju upravljanja pomoči. 8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistematizaciji) X Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša ( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n ( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP ( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev) ( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto 8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje) v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica 01 03 02 Makroekonomska pomoč | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+ 3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ | Druga tehnična in upravna pomoč | – notranja | – zunanja 1) Operativna ocena 2) Naknadno vrednotenje | 0,050 | 0,150 | 0,050 0,150 | Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0,050 | 0,150 | 0,200 | 8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+ 3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,030 | 0,030 | Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,030 | 0,030 | Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci | Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1. | SE NE UPORABLJA. | Izračun – Osebje, financirano iz člena xx 01 02 | Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1. | SE NE UPORABLJA. | 8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) | Leto 2010 | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+ 3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ | XX 01 02 11 01 – Misije | 0,020 | 0,010 | 0,030 | XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | XX 01 02 11 03 – Odbori[18] | XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije | XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi | 2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) | Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,020 | 0,010 | 0,030 | Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije | Tri misije osebja za eno/dve osebi | [1] UL C […], […], str.[…]. [2] UL L [3] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. [4] UL L 248, 16.9.2002, str. 1. [5] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002, UL L 357, 31.12.2002, str. 1. [6] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova 01. [7] Predhodni predlog proračuna za leto 2011. [8] Predhodni predlog proračuna za leto 2011. [9] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx. [10] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05. [11] Predhodni predlog proračuna za leto 2011. [12] Predhodni predlog proračuna za leto 2011. [13] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [14] Teh stroškov referenčni znesek NE krije. [15] Teh stroškov referenčni znesek NE krije. [16] Te stroške referenčni znesek krije. [17] S sklicevanjem na posebno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e). [18] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.