[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 4.5.2010

COM(2010) 226 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Stanje projekta ITER in možnosti za naprej

SEC(2010) 571

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Stanje projekta ITER in možnosti za naprej

1. UVOD

To sporočilo je odgovor na zahtevo Sveta z dne 16. novembra 2009, naj Evropska komisija preuči in obravnava finančni primanjkljaj ter s tem povezane pogoje za vodenje projekta ITER. Namen tega sporočila je določiti pogoje za vodenje in financiranje, na podlagi katerih bi lahko Unija podprla svoje partnerje pri oblikovanju trdne in trajnostne finančne podlage za ITER.

ITER [1] je svetovni projekt za izgradnjo in delovanje poskusnega reaktorja, katerega cilj je dokazati znanstvene in tehnološke možnosti za uporabo fuzijske energije v miroljubne namene. Uspešen zaključek tega projekta bi pokazal, ali lahko fuzija postane pomemben trajnostni vir energije, ki bi prispeval k strategiji EU za dolgoročno varnost oskrbe z energijo. Postopek jedrske fuzije ponuja možnost za proizvodnjo neomejenega vira varne in čiste energije brez emisij CO2. Projektu ITER bi moral slediti demonstracijski reaktor, ki bi pomenil korak naprej pri komercialnemu izkoriščanju fuzijske energije.

ITER predstavlja edinstveno svetovno sodelovanje – pionirsko pobudo za prikaz skupnih tehnoloških rešitev za svetovne težave. Projekt se izvaja pod pogoji iz mednarodnega sporazuma[2] med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) in šestimi drugimi podpisnicami – Kitajsko, Indijo, Japonsko, Korejo, Rusijo in ZDA, ki je bil podpisan v Parizu novembra 2006 in je začel veljati oktobra 2007. Sporazum ustanavlja organizacijo ITER z vsemi pravicami mednarodne pravne osebnosti, ki bo odgovorna za skupno izvajanje projekta ITER. Sporazum je bil prvotno sklenjen za obdobje 35 let, od tega je 10 let namenjenih izgradnji, 20 let delovanju in pet let deaktiviranju reaktorja ITER.

Z močno podporo Sveta je Komisija uspešno zaključila pogajanja z mednarodnimi partnerji v imenu Skupnosti in določila lokacijo za gradnjo reaktorja ITER v Evropi, v kraju Cadarache v Franciji. Poleg s tem povezanih priložnosti sporazum določa, da se finančne odgovornosti Evrope za izgradnjo stavb in strojev začnejo od začetka, tj. faze gradnje. To pomeni, da so tudi drugi plačniki projekta ITER odvisni od pravočasnosti evropskega prispevka.

Prispevek Euratoma k projektu ITER se upravlja prek skupnega evropskega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije (F4E), ki ga je Svet ustanovil kot evropsko notranjo agencijo[3] marca 2007[4] in ima svoj sedež v Barceloni. V njenem vodstvu so zastopane vse članice F4E, Euratom, 27 držav članic in Švica. Prispevek EU k gradnji reaktorja ITER zajema predvsem večje sisteme in sestavne dele reaktorja, ki jih zagotovi F4E in se v obliki stvarnih prispevkov dajo organizaciji ITER. Evropski parlament je odgovoren za podelitev razrešnice za proračun evropskemu skupnemu podjetju za ITER.

Gradnja ITER je tehnično izjemno zahtevana, tako zaradi velikosti kot kompleksnosti. Predstavlja velik inženirski podvig, enak gradnji zelo velike komercialne elektrarne z velikimi industrijskimi prispevki s področja civilnega, mehanskega, električnega in jedrskega inženiringa v okoliščinah, kot jih doslej v zgodovini še ni bilo.

Začetek projekta ITER predstavlja pomemben mejnik v razvoju svetovnega sodelovanja na področju znanosti. Za Evropo projekt pomeni dokaz njene sposobnosti, da na svetovni ravni prevzame vodilno vlogo v znanosti in tehnologiji. Organizacija ITER predstavlja možen model za prihodnje obsežne infrastrukturne projekte z mednarodnim sodelovanjem. Izgradnja reaktorja ITER je tako preizkus za prihodnjo EU – mednarodno sodelovanje velikega obsega na področju znanosti.

Stroški projekta so znatno presegli prvotne ocene, na katerih je temeljila proračunska obveznost EU. Da bi EU izpolnila te velike odgovornosti, mora najti dodatna sredstva za trdno in trajnostno rešitev vprašanja financiranja za celotno trajanje projekta, ne le za naslednji dve ali tri leta, ampak do njegovega zaključka. Zato morajo proračunski organi zagotoviti dodatna sredstva za ta pomemben projekt in za kritje morebitnih prekoračitev predvidenih stroškov v prihodnosti.

2. TRENUTNI OKVIR

Komisija je 29. maja 2009 Svetu predstavila povzetek o stanju projekta ITER, izzive s katerimi se sooča, in sprejete ukrepe. Komisija je prav tako določila več „omejitvenih pogojev“, za katere meni, da so predpogoj, ki ga je treba izpolniti za zagotovitev uspešnosti projekta ob sprejemljivih stroških in razumnih tveganjih. Med njimi so tudi verodostojna ocena stroškov in politike za omejevanje stroškov, izvedljivi roki del in odgovorno upravljanje projekta na vseh ravneh.

Na zasedanju 16. novembra 2009[5] je Svet ob upoštevanju dejstva, da bodo stroški gradnje reaktorja ITER precej višji od prvotno predvidenih, potrdil svojo soglasno podporo projektu ITER, „če bodo omejitveni pogoji, ki jih določi Komisija, na koncu izpolnjeni“. Svet je sklenil tudi, da mora „osnova“[6] (področje uporabe, razpored in stroški) za projekt ITER temeljiti na teh omejitvenih pogojih. Pozval je k ukrepanju v zvezi s potrebnimi spremembami upravljanja in k izvajanju odločne politike za znižanje in omejevanje stroškov.

Poleg tega je Svet pozval Komisijo, naj razišče možnosti za povečanje financiranja, ki je potrebno med trenutnimi finančnimi perspektivami, vključno s prednostmi in slabostmi posojila Evropske investicijske banke (EIB) in prerazporeditve sredstev znotraj sedanjega proračuna EU, ter naj možne rešitve čim prej predstavi Svetu.

Na mednarodni ravni je prvi pomemben korak v fazi gradnje, da se mednarodni partnerji projekta ITER na zasedanju Sveta ITER, ki je trenutno predvideno sredi junija na Kitajskem, dogovorijo glede osnove za projekt. Komisija vztraja pri izpolnjevanju omejitvenih pogojev in je doslej odklanjala sprejetje predlaganega časovnega razporeda, kot je bil predviden novembra 2009. EU mora zdaj opredeliti svoje stališče za zasedanje Sveta ITER.

3. STROšKI PROJEKTA ITER

Med fazo gradnje Euratom prispeva 5/11 (približno 45 %) vseh stroškov, od tega 80 % stroškov krije Euratom in 20 % Francija, preostali del pa se enakomerno porazdeli med ostalih šest partnerjev pri projektu (1/11 ali približno 9 % na vsakega)[7]. V naslednjih fazah delovanja in deaktiviranja bo Euratom prispeval 34 % vseh stroškov.

Po ocenah iz leta 2001 naj bi bilo za celotno gradnjo reaktorja ITER potrebnih 5,9 milijarde EUR (5 896 milijonov v vrednosti iz leta 2008). Prispevek Euratoma je znašal 2,7 milijarde EUR (približno 45 %, 2 680 milijonov v vrednosti iz leta 2008), od tega se 1 735 milijonov EUR organizaciji ITER izplača v stvarni obliki, kot sestavni deli in sistemi, 945 milijonov EUR pa v gotovini. Vsaka podpisnica se je zavezala, da bo zagotovila dogovorjene stvarne prispevke neodvisno od končnih stroškov zagotavljanja in dostave teh sestavnih delov.

Po trenutnih ocenah stroškov F4E za fazo gradnje (stroški samo za Evropo), ki so bile posodobljene glede na predlagani razpored (2007–2020) in predložene upravnemu odboru F4E marca 2010, znašajo stroški 7,2 milijarde EUR (7 253 milijonov v vrednosti iz leta 2008): 6,6 milijarde EUR[8] (6 603 milijonov v vrednosti iz leta 2008) za prispevek za gradnjo ITER in 650 milijonov EUR za tekoče stroške F4E in druge dejavnosti. Po teh ocenah bi moral Euratom prispevati 5,9 milijarde EUR (5 892 milijonov EUR)[9], Francija pa bi morala prispevati 1,3 milijarde EUR (1 321 milijonov EUR) (vse številke so vrednosti iz leta 2008)[10].

Za obdobje 2012–2013 je potrebnih 2,1 milijarde EUR (po trenutni vrednosti) odobritev za prevzem obveznosti iz proračuna za sedmi okvirni program Euratom, da se plačajo naročila, ki so potrebna v zgodnji fazi gradnje. Načrtovane odobritve, ki so na voljo v sedanjem večletnem finančnem okviru (346 milijonov EUR za leto 2012 in 344 milijonov EUR za leto 2013 po sedanji vrednosti), pomenijo, da se Euratom po ocenah sooča s pomanjkanjem odobritev za prevzem obveznosti v vrednosti približno 1,4 milijarde EUR (po trenutni vrednosti) za obdobje 2012–2013 (550 milijonov EUR leta 2012 in 850 milijonov EUR leta 2013).

Ker sta zasnova in izvajanje metodologij določanja stroškov bolj dodelani in bi lahko upoštevali natančnejše podatke o projektu, se te ocene v kratkoročnem roku ne bi smele veliko spreminjati. Pomanjkanje finančnih sredstev je takšno, da zahteva odziv proračunskih organov, ki je povezan s številnimi pogoji.

4. PREDPOGOJI ZA TRDNO IN TRAJNOSTNO FINANCIRANJE PROJEKTA ITER

4.1. Odgovorno vodenje

Pri strokovni oceni vira prekoračitve predvidenih stroškov je bilo ugotovljenih več težav pri vodenju F4E in mednarodne organizacije, ki jih morajo države članice nemudoma obravnavati. Vodenje F4E bo treba pregledati.

Da bi rešile te težave, morajo države članice dejavno podpirati jasen program izvajanja omejitvenih pogojev. To bo vključevalo izboljšanje ocenjevanja stroškov, pregledno spremljanje in poročanje o nastalih stroških ter proaktivno upravljanje politik omejevanja stroškov, zlasti preučitev vrednostnega inženiringa, racionalizacijo dodeljevanja obveznosti pri javnih naročilih, skupne standarde in izkoriščanje ekonomij obsega. Po odstopu direktorja F4E januarja 2010 se ta program spreminja, novi direktor pa te spremembe glede omejevanja stroškov postopno uvaja.

Poleg poročil o strokovni oceni bo morda treba sprejeti dodatne ukrepe. V okviru spremembe vodenja F4E je treba obravnavati politike javnih naročil F4E, ki veljajo za evropske raziskovalne institucije na področju fuzije in industrijo, da se vzpostavi strateško partnerstvo in zagotovi inovativnost.

Glede povečanja stroškov organizacije ITER za oblikovanje in upravljanje bo Svet ITER uvedel ključne vidike iz poročila o oceni upravljanja, vključno s spremembami pri upravljanju, ki so trenutno predvidene za junij.

4.2. Trajnostni finančni okvir

Komisija poudarja svojo zavezo, da bo vzdrževala in še naprej izplačevala prvotno dogovorjena sredstva iz proračuna za ITER. Vendar so glede na obseg finančnega primanjkljaja in potrebo po sistemski rešitvi, ki bo upoštevala proračun Unije skozi celotno trajanje projekta, potrebna dodatna finančna sredstva. Komisija je zato preučila možnosti, kot je to zahteval Svet.

Posojilo Evropske investicijske banke

Evropsko investicijsko banko (EIB) se lahko zaprosi za posojilo F4E, ker dejavnosti v zvezi z infrastrukturo za raziskave spadajo na področje, za katero banka izdaja posojila. Da bi odobrila kreditno linijo F4E, bi morala EIB natančneje raziskati, ali bi bila potrebna izrecna zavarovanja s premoženjem ali jamstva Euratoma. Če bi EIB potrebovala izrecno jamstvo Euratoma, bi morala Komisija pripraviti predlog za spremembo pravnega akta o ustanovitvi F4E, ki bi ga bilo treba soglasno sprejeti. Nato bi morala določiti specifične določbe v sporazumu med Euratomom (ki ga zastopa Komisija), EIB in F4E. Poleg tega bi bile potrebne določene spremembe in/ali pojasnitve finančne ureditve F4E in pravil za njeno izvajanje. Vendar je največja težava pri najemu posojila za zapolnitev pomanjkanja finančnih sredstev odsotnost natančno opredeljenega dotoka sredstev, s katerimi bi se posojilo odplačalo; v praksi to izključuje posojilo kot ustrezno rešitev za ugotovljeno pomanjkanje finančnih sredstev.

Prerazporejanje

Dodatne finančne potrebe projekta ITER se lahko delno krijejo s prenosom sredstev iz drugih postavk. Vendar bi imelo glede na višino finančnega primanjkljaja in potrebo po sistemskem pristopu skozi celotno življenjsko dobo projekta ITER prerazporejanje obstoječih sredstev Unije v takšnem obsegu precejšnje negativne posledice za številne politike in programe, ki so v središču agende EVROPA 2020. Kar zadeva politiko, takšna velika znižanja na teh področjih niso priporočljiva. To vprašanje je bilo že poudarjeno v nedavnem poročilu Komisije o delovanju medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini[11].

Poleg tega, nobena od teh možnosti (EIB ali prerazporejanje) ne zagotavlja strukturne rešitve tega vprašanja.

Zaveza Sveta, tudi do Evropskega parlamenta, za zagotovitev ustrezne finančne podpore projektu ITER skozi faze njegove izgradnje in delovanja je predpogoj za trajnost. EU lahko po mnenju Komisije, če izključi možnosti posojila EIB in prerazporejanja sredstev, svoje zaveze do projekta ITER izpolni z dvema možnostma, ki ustrezata obsegu in sistemski naravi tega vprašanja.

PRVA MOžNOST: DODATNA FINANčNA SREDSTVA DRžAV čLANIC

Za obdobje 2012–2013 bi morale vse države članice EU in Švica prispevati dodatna sredstva v višini 1,4 milijarde EUR in se zavezati, da bodo financirale vse prekoračitve predvidenih stroškov poleg zagotavljanja sredstev, predvidenih v proračunu Unije in v večletnem finančnem okviru, in sicer skozi celotno trajanje projekta. Možnost za dodatne prispevke članic F4E je predvidena v sklepu o ustanovitvi F4E.

V prihodnosti, od leta 2014 do konca projekta, bo potrebno dodatno financiranje s strani držav članic, ko se bodo porabila vsa proračunska sredstva, predvidena za projekt ITER. Pri tem je treba upoštevati možne dodatne mehanizme, ki povečujejo prilagodljivost znotraj večletnega finančnega okvira in ki jih je treba uporabiti, preden se zahtevajo dodatni prispevki držav članic.

DRUGA MOžNOST: DOLOčITEV ZGORNJIH MEJ FINANčNIH PERSPEKTIV NA USTREZNI RAVNI

Če se najde rešitev za financiranje projekta skozi njegovo celotno trajanje, se za obdobje 2012–2013 lahko predvidi neto povišanje skupne zgornje meje v finančnem okviru za obdobje 2007–2013. Vendar je Svet do zdaj določil pogoj, da morajo sedemletne svetovne zgornje meje finančnega okvira v smislu obveznosti in plačil ostati nespremenjene[12].

V prihodnosti bo treba finančne zgornje meje večletnega finančnega okvira določiti na ravni, ki bo dopuščala, da EU izpolni svoje obveznosti do projekta ITER.

Ne glede na to, katero možnost bodo izbrali proračunski organi, bo trajnostna rešitev zahtevala jasno finančno obvezo za celotno življenjsko dobo projekta in obvezo držav članic za financiranje vseh prekoračitev zunaj tega okvira.

Za vsako od teh možnosti je treba zagotoviti zamejitveni mehanizem, da se zagotovi odgovorno finančno upravljanje projekta.

5. ČASOVNI OKVIR

Rešitev za financiranje projekta ITER je treba poiskati v zelo omejenem času. Komisija se zaveda dinamike proračuna EU in potrebe, da nastali položaj pojasni mednarodnim partnerjem EU, zato predlaga Svetu in Evropskemu parlamentu, da to vprašanje obravnavata prednostno.

6. SKLEPNA UGOTOVITEV

Začetek projekta ITER je zaznamoval pomemben mejnik v razvoju svetovnega sodelovanja na področju znanosti. Za Evropo pomeni projekt dokaz njene sposobnosti, da prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni na področju znanosti in tehnologije.

Učinkovita, sistemska in trajna rešitev za uspešno finančno upravljanje in trajnost bi zagotovila podlago za prihodnje svetovno sodelovanje pri velikih izzivih, kot so oskrba z energijo in rešitve za naš kolektivni življenjski slog.

Na zasedanju 16. novembra 2009 je Svet potrdil svojo podporo projektu ITER kljub precej višjim stroškom, če bodo omejitveni pogoji, ki jih je pripravila Komisija, izpolnjeni, ter je pozval Komisijo, naj razišče možnosti za financiranje znotraj sedanjega večletnega finančnega okvira.

Komisija upošteva elemente, ki so predstavljeni v tem sporočilu ter poziva Svet in Evropski parlament, naj zagotovita dodatna sredstva, ki so potrebna za zaključek gradnje reaktorja ITER ter naj sprejmeta odločitev o zagotavljanju potrebnih sredstev. Komisija meni, da je to treba storiti čim prej, da bo lahko o tem obvestila svoje mednarodne partnerje, ki pričakujejo odločitev Euratoma o osnovi za ITER na naslednjem zasedanju sveta ITER, ki bo potekalo sredi junija.

Ko bo takšna zaveza sprejeta, bo Komisija predstavila potrebne predloge za financiranje dodatnih potreb projekta ITER v letih 2012 in 2013 v skladu z nedavnim poročilom o medinstitucionalnem sporazumu.

[1] Prvotno poimenovan „mednarodni termonuklearni poskusni reaktor“.

[2] UL L 358, 16.12.2006, str. 62–80.

[3] V skladu s sporazumom ITER ima vsaka članica svojo notranjo agencijo, ki je odgovorna za upravljanje njenega prispevka in zlasti za zagotavljanje različnih sestavnih delov, ki so potrebni za gradnjo ITER in ki jih je treba zagotoviti organizaciji ITER v obliki stvarnih prispevkov.

[4] UL L 90, 30.3.2007, str. 58.

[5] Dokumenta 15815/09 RECH 401 ATO 136 + ADD 1 RESTREINT UE

[6] „Osnova“ pomeni medsebojno povezane elemente področja uporabe (specifikacije naprave za izgradnjo), razpored (časovni razpored gradnje) in stroške.

[7] Delitev stroškov za vse faze projekta ITER. Priloga 2(b) h končnemu poročilu o pogajanjih glede skupnega izvajanja projekta ITER, 1. april 2006

[8] Ker skupni stroški gradnje celotnega reaktorja ITER ne bodo znani, saj se bodo stroški vsake podpisnice nekoliko povišali, bi bilo težko natančno oceniti, kakšen delež skupnih stroškov gradnje ITER bo predstavljalo 6,6 milijarde EUR.

[9] Znesek je razdeljen po naslednjem ključu:za obdobje 2007–2011 (5 let) ocenjene finančne potrebe znašajo 1,3 milijarde EUR;za obdobje 2012–2013 (2 leti) ocenjene finančne potrebe znašajo 2 milijardi EUR;za obdobje 2014–2020 (7 let) ocenjene finančne potrebe znašajo 2,6 milijarde EUR.

[10] Temu je treba dodati še prispevek približno 40 milijonov EUR, ki ga bodo prispevale članice F4E (Euratom, 27 držav članic in Švica), ki niso članice Euratoma, in Francija.

[11] COM(2010) 185 z dne 27. aprila 2010.

[12] Revizijo zgornjih mej je mogoče opraviti na dva načina: a) kot kompenzacijski mehanizem za izravnavo povišanja pri eni postavki z ustreznim znižanjem pri drugi postavki ali b) s povišanjem celotne zgornje meje. Kompenzacijski mehanizem se je v preteklosti pogosto uporabil, vendar Komisija pričakuje, da se bodo do konca leta 2013 razpoložljive rezerve znatno zmanjšale. Ta nižje rezerve je treba delno ohraniti, da se pusti možnost za prilagoditev konkurenčnim prihodnjim zahtevam.