[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.9.2009

COM(2009) 471 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

Dokončanje enotnega območja plačil v evrih ( single euro payments area – SEPA): načrt za obdobje 2009–2012

KAZALO

SPOROČILO KOMISIJE Dokončanje enotnega območja plačil v evrih ( single euro payments area – SEPA): načrt za obdobje 2009–2012 1

SPOROČILO KOMISIJE Dokončanje enotnega območja plačil v evrih (single euro payments area – SEPA): načrt za obdobje 2009–2012 3

1. Uvod 3

2. Prednostne naloge načrta za SEPA 4

2.1. Prednostna naloga 1: pospeševati prehod 4

a) Aktivna vloga javnih organov 4

b) Učinkovito spremljanje prehoda 5

c) Potreba po določitvi roka za prehod 5

2.2. Prednostna naloga 2: povečati seznanjenost s SEPA in promovirati produkte SEPA 6

a) Povečati seznanjenost s SEPA 6

b) Promoviranje produktov SEPA 6

2.3. Prednostna naloga 3: oblikovanje trdnega pravnega okvira za SEPA in povečanje skladnosti s SEPA 7

a) Dokončati pravni okvir za SEPA 7

b) Vprašanja v zvezi s konkurenco 8

c) Vprašanje skladnosti 8

2.4. Prednostna naloga 4: spodbujati inovativnost 9

a) m-plačila in e-plačila 9

b) Elektronsko izdajanje računov 9

2.5. Prednostna naloga 5: zagotoviti potrebno standardizacijo, interoperabilnost in varnost 10

2.6. Prednostna naloga 6: pojasniti in izboljšati vodenje projekta SEPA 11

a) Sedanje vodenje SEPA 11

b) Izzivi glede vodenja SEPA na ravni EU 12

3. Sklepi 13

SPOROČILO KOMISIJE

Dokončanje enotnega območja plačil v evrih (single euro payments area – SEPA): načrt za obdobje 2009–2012

(Besedilo velja za EGP)

UVOD

Za uspešnost enotnega območja plačil v evrih (SEPA) je potrebna močna zavezanost vseh zadevnih akterjev. Evropski svet za plačila (European Payments Council – EPC), organ za odločanje in usklajevanje v evropskem bančnem sektorju v zvezi s plačili, je sicer pripravil potrebne sheme za kreditna plačila SEPA (SEPA Credit Transfers – SCT) in direktne obremenitve SEPA (SEPA Direct Debits – SDD) ter se sedaj ukvarja s standardi glede plačilnih kartic, vendar je prehod na SEPA še vedno počasen. Maja 2009, skoraj leto in pol po uvedbi SCT, so bili samo pri 3,9 % kreditnih plačil uporabljeni standardi SEPA[1]. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah lahko podjetja oklevajo glede naložb, čeprav ostajata bančno poslovanje s prebivalstvom in plačilno poslovanje stabilen vir redno naraščajočih prihodkov. Povezani plačilni trgi bodo zaradi vedno večjega pomena v naših modernih družbah zelo pomembni za prihodnost teh bank.

Vedno manjše navdušenje bank lahko še poslabša negotovost glede ključnih vidikov projekta. Čeprav je SEPA predvsem tržno usmerjeno, je nekaj negotovosti mogoče odpraviti samo s pomočjo javnih organov. Ukrepati pa morajo vse zainteresirane strani.

V sklepih Sveta ECOFIN z dne 10. februarja 2009[2] se Svet „zaveda, da sedanja finančna kriza in upad gospodarske rasti ponujata možnosti za znatno povečanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov, kar od vseh udeležencev zahteva še večjo zavezanost k projektu, in poziva Komisijo, ECB in Eurosistem, naj še naprej izpolnjujejo svojo nalogo, tj. določajo potrebne ukrepe za uspešno vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih (SEPA).“

Ta načrt za SEPA zagotavlja okvir za ukrepanje s ciljem njegove popolne vzpostavitve in je v skladu s sporočilom Komisije za pomladanski Evropski svet z dne 4. marca 2009, v katerem je Komisija napovedala, da bo do sredine leta 2009 predložila predloge za polno izkoriščanje prednosti enotnega območja plačil v evrih.[3]

Komisija in Evropska centralna banka imata enako vizijo za SEPA[4] in ta načrt odraža tesno sodelovanje med ECB in Komisijo pri njegovem nadaljnjem razvoju. Tudi Eurosistem je v svojem 6. poročilu o napredku SEPA opredelil konkretne naloge za njegovo vzpostavitev in prehod na SEPA. Oba dokumenta se vzajemno dopolnjujeta.

Ta načrt se predvsem osredotoča na države članice, ki so prevzele evro. Vendar si večina držav članic, ki še niso prevzele evra, prizadeva za članstvo v evrskem območju in evro je že pomemben v njihovih poslovnih in trgovinskih odnosih. Zato je pomembno, da imajo te države članice občutek, da jih ta načrt zadeva, čeprav prehod na SEPA poteka počasneje.

PREDNOSTNE NALOGE NAčRTA ZA SEPA

V TEM NAčRTU SO OPREDELJENI UKREPI, KI JIH MORAJO V NASLEDNJIH TREH LETIH IZVESTI VSE ZAINTERESIRANE STRANI (ORGANI EU IN NACIONALNI ORGANI, PANOGA TER UPORABNIKI) IN SO V SKLADU S šESTIMI PREDNOSTNIMI NALOGAMI:

1. pospeševati prehod;

2. povečati seznanjenost s SEPA in promovirati produkte SEPA;

3. oblikovati trden pravni okvir in zagotoviti skladnost s tem okvirom;

4. spodbujati inovativnost;

5. doseči standardizacijo in interoperabilnost ter

6. pojasniti in izboljšati vodenje projekta SEPA.

Prednostna naloga 1: pospeševati prehod

Prehod se začne, ko se na trgu pojavijo prvi produkti SEPA, in se konča, ko produkti SEPA nadomestijo ustrezne nacionalne plačilne produkte in standarde.

Med prehodom bo panoga hkrati izvajala stari sistem in sistem SEPA. To je drago za banke in stranke. Zato prehod ne sme trajati dlje, kot je potrebno. Znatne koristi SEPA se bodo uresničile samo s hitrim prehodom in aktivno udeležbo predstavnikov s strani povpraševanja in ponudbe[5].

Medtem ko morajo banke seveda ponuditi produkte SEPA visoke kakovosti, morajo biti za hiter prehod izpolnjeni naslednji dodatni pogoji:

a) Aktivna vloga javnih organov

Javni sektor bi moral s skoraj 50 % BDP EU in približno 20 % vseh izvedenih negotovinskih plačil igrati vodilno vlogo pri prehodu na SEPA. Skupaj z drugimi pomembnimi akterji, kot so oskrbovalna, telekomunikacijska in zavarovalniška podjetja, lahko javni organi ustvarijo kritično maso, ki je potrebna za pospešitev prehoda.

Pri hitrem prehodu imajo javni organi lahko koristi zaradi poenostavljenega postopka za plačila v evrih, večje konkurence, širše izbire izvajalcev plačilnih storitev s cenami, ki odražajo izboljšane ekonomije obsega pri obdelavi plačil. Območje SEPA bi moralo biti tudi vključeno v sedanje projekte e-vlade. Vendar je njegova vključitev odvisna od tega, ali bo panoga zagotovila visoko kakovostne in konkurenčne produkte SEPA.

Javni organi bi morali pripraviti povezane in sinhronizirane nacionalne načrte za prehod, ki kažejo njihovo pripravljenost, da hitro dosežejo kritično maso in napredek pri prehodu. Njihovo politično zavezanost območju SEPA je treba opazovati na evropski ravni.

Ukrepi | Akterji | Rok |

Priprava nacionalnih načrtov za prehod, namenjenih javnim organom[6] | države članice | oktober 2009 |

Prehod nacionalnih javnih organov na standarde, produkte in storitve SEPA | države članice | konec leta 2010 |

Prehod evropskih institucij na standarde, produkte in storitve SEPA | Komisija/druge evropske institucije | junij 2010[7] |

b) Učinkovito spremljanje prehoda

Da bi predvideli in ublažili morebitne težave pri prehodu, je potrebna redna in jasna ocena stanja. Svet ECOFIN je v svojih sklepih z dne 22. januarja 2008 pozval Komisijo, naj v sodelovanju z ECB konec vsakega leta, dokler se ne doseže uspešen prehod kritične mase plačilnih instrumentov, v vsakem primeru pa konec leta 2008, 2009 in 2010, pripravi letno poročilo o napredku pri prehodu in po potrebi tudi o določanju cen instrumentov SEPA ter krepitvi konkurence znotraj SEPA, pa tudi o drugih področjih, povezanih s SEPA.[8]

Da bi spremljali učinek SEPA na potrošnike, se je leta 2007 začela izvajati primerjalna študija območja SEPA, ki bo omogočila primerjavo z rezultati prihodnjih študij, ko bodo produkti SEPA v celoti na voljo. Če bo SEPA povzročilo negativen razvoj na področju določanja cen, ki ni povezan z drugimi dejavniki, kot so prehod z visokih, skritih cen na nižje, pregledne cene zaradi izvajanja Direktive o plačilnih storitvah, je Komisija pripravljena sprejeti ustrezne popravne ukrepe.

Prehod javnih organov se bo tudi natančno spremljal s kazalcem napredka[9], ki ga izda Komisija in ki na podlagi jasnih kazalcev ocenjuje napredek nacionalnih javnih organov pri prehodu na SEPA.

Ukrep | Akterji | Rok |

Letno poročilo o napredku pri prehodu, namenjeno Svetu ECOFIN | Komisija v sodelovanju z ECB | Poročilo za leto 2009 je v pripravi. |

Poročilo Eurosistema o napredku SEPA | Eurosistem | v rednih časovnih presledkih (zadnje poročilo novembra 2008) |

Objava kazalcev SEPA | ECB | celotno prehodno obdobje |

Objava polletnega kazalca o napredku pri prehodu javnih organov | Komisija | od leta 2009 do konca prehodnega obdobja |

Druga primerjalna študija glede SEPA | Komisija | sredina leta 2011 |

c) Potreba po določitvi roka za prehod

Tako kot pri prevzemu evra določitev roka za prehod na SCT in SDD zagotavlja gotovost in predvidljivost ter močno spodbuja panogo in uporabnike k pospešenemu prehodu. Ker veliko standardov še vedno ni dokončno določenih, bi bila na tej stopnji uvedba roka za kartična plačila prezgodnja.

Prehod bi moral biti čim krajši, da bi se kar se da zmanjšali stroški hkratnega delovanja nacionalnega sistema in sistema SEPA, vendar dovolj dolg, da lahko stranke in banke brez težav spremenijo svoje postopke. To zahteva temeljito analizo učinka določitve roka ter negativne učinke v primeru, če rok ne bo določen. Treba je preučiti različne možnosti in oceniti vpliv na države, ki še niso prevzele evra.

Zato je bil sprožen celovit postopek posvetovanja[10]. To posvetovanje bi lahko pripeljalo do politične odobritve ukrepov in načrtovanja določitve končnega datuma in bo tudi omogočilo Komisiji, da oceni, ali je potreben zavezujoč rok za prehod na SCT in SDD. Evropski parlament je že pozval[11] Komisijo, naj določi „jasen, ustrezen in zavezujoč rok za prehod na produkte SEPA, ki je lahko najkasneje 31. december 2012 …“.

Ukrepi | Akterji | Rok |

Posvetovanje zainteresiranih strani na podlagi posvetovalnega dokumenta | Komisija | 3. avgust 2009 |

Politična odobritev | Svet ECOFIN | december 2009 |

Dokončanje ocene učinka | Komisija | februar 2010 |

Prednostna naloga 2: povečati seznanjenost s SEPA in promovirati produkte SEPA

Da bi bilo območje SEPA uspešno, morajo biti vse stranke, ki so vključene v prehod na SEPA, v celoti obveščene glede njegovih koristi in prednosti. Zato je izredno pomembno:

a) Povečati seznanjenost s SEPA

Nujno so potrebna obsežna, ciljni skupini prilagojena komunikacijska prizadevanja. Nedvomno si morajo najbolj prizadevati izvajalci plačilnih storitev pri trženju novih produktov SEPA. Vendar morajo tudi javni organi zagotoviti, da se začnejo izvajati ustrezne kampanje obveščanja. Na nacionalni ravni bi morale države članice podpirati komunikacijska prizadevanja panoge, ki potekajo prek nacionalnih usklajevalnih odborov SEPA in predstavnikov uporabnikov. Na evropski ravni je treba v tesnem sodelovanju z EPC pripraviti skupno strategijo za komunikacijske ukrepe.

Da bi olajšali izmenjavo informacij in dobrih praks med nacionalnimi skupnostmi SEPA in skupaj odpravljali praktične težave glede prehoda, je Komisija ustanovila forum EU za usklajevalne odbore SEPA[12].

Ukrepi | Akterji | Rok |

Podpora panoge pri seznanjanju s SEPA | države članice | konec leta 2009 |

Dopolnjevanje obveščanja panoge in držav članic o SEPA s pobudami na ravni EU | Komisija, ECB, EPC | konec leta 2009 |

Redna srečanja foruma EU za nacionalne usklajevalne odbore SEPA | Komisija | od oktobra 2008 do konca prehodnega obdobja |

b) Promoviranje produktov SEPA

Uporabniki na splošno ne poznajo območja SEPA in potrebujejo prilagojene informacije o prednostih produktov SEPA. Izvajalci plačilnih storitev morajo znatno povečati svoja komunikacijska prizadevanja, kar je prvi korak pri prepričevanju strank, da se odločijo za prehod. Pogoj za to je, da so izvajalci plačilnih storitev pripravljeni ponuditi jasno opredeljene produkte SEPA, ki prinašajo konkretne in otipljive prednosti za stranke.

Ukrepi | Akterji | Rok |

Aktivno trženje produktov SEPA, prilagojeno različnim skupinam uporabnikov: ponudba konkretnih produktov SEPA strankam | izvajalci plačilnih storitev | takojšnji učinek za SCT in 1. november 2009 za SDD |

Prednostna naloga 3: oblikovanje trdnega pravnega okvira za SEPA in povečanje skladnosti s SEPA

Za začetek projekta SEPA je bilo treba odstraniti pravne ovire. Sprejetje Direktive o plačilnih storitvah ( Payment Services Directive – PSD)[13] zagotavlja pravno podlago za SEPA in zlasti za SDD. Nova uredba o čezmejnih plačilih v Skupnosti[14], ki nadomešča Uredbo (ES) št. 2560/2001 z dne 1. novembra 2009, zagotavlja skladnost s cilji SEPA in razširja načelo enake obravnave na direktne obremenitve.

Drug pomemben pogoj, da lahko SEPA doseže pričakovane učinke za povečanje konkurence, je izvrševanje pravil o konkurenci. Oblikovanje in vzpostavitev SEPA je rezultat dogovorov in sodelovanja med potencialnimi konkurenti prek EPC, zato je treba konkurenco natančno preverjati. Ker lahko sodelovanje omeji konkurenco, je treba navesti tehtne razloge za to, da je takšno sodelovanje koristno za uporabnike (vključno s strankami).

Posebno pozornost zasluži skladnost, zlasti v okviru samoregulacije. Ustrezni mehanizmi bi morali zagotoviti, da panoga in uporabniki upoštevajo ustrezni pravilnik in merila glede skladnosti.

a) Dokončati pravni okvir za SEPA

Komisija tesno sodeluje z nacionalnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi dosegla popolno, dosledno in natančno izvedbo PSD, ki je pravna podlaga za območje SEPA. Nekaj mesecev pred rokom za prenos ta poteka po načrtu v skoraj vseh državah članicah. Če PSD ne bo pravočasno prenesena, bo to povzročilo pravno negotovost za državljane in panogo plačilnega prometa. Komisija bo brez oklevanja sprožila postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 226 Pogodbe ES.

Prehod na SDD ne sme zahtevati ponovnega podpisa milijona novih pooblastil. To bi bilo izjemno obremenilno in drago, zlasti v državah članicah, v katerih je veliko direktnih obremenitev. Če panoga ne more razviti ustreznih rešitev, morajo države članice najti način, da zagotovijo trajno pravno veljavnost starih pooblastil, npr. med prenosom PSD.

Ukrepi | Akterji | Rok |

Zagotoviti popoln, dosleden in natančen prenos PSD | države članice | 1. november 2009 |

Najti rešitev, ki zagotavlja trajno pravno veljavnost obstoječih pooblastil pri direktnih obremenitvah pri prehodu na direktne obremenitve SEPA | države članice | izvedba rešitve do 1. novembra 2009 |

b) Vprašanja v zvezi s konkurenco

Da bo območje SEPA uspešno, je treba predvsem oblikovati primerne spodbude za pospeševanje prehoda, ki uporabljajo poslovne modele, skladne s konkurenčnim pravom EU in nacionalnim konkurenčnim pravom. To je ključnega pomena predvsem pri SDD in shemah plačilnih kartic.

Kar zadeva SDD, nova uredba o čezmejnih plačilih zagotavlja pravno jasnost za triletno obdobje, ki se konča 31. oktobra 2012. V skupni izjavi z dne 24. marca 2009[15] sta Komisija in ECB zagotovili smernice glede nekaterih načel, ki so podlaga za prihodnji poslovni model SDD za obdobje po 31. oktobru 2012. Poleg tega sta Komisija in ECB v prehodnem obdobju pripravljeni razpravljati z vsemi zainteresiranimi stranmi o tem, kako zagotoviti pravičen in ustrezen poslovni model, ki je v skladu s pravili o konkurenci.

Na področju plačilnih kartic bi Komisija in ECB toplo pozdravili uvajanje dodatnih shem z evropsko razsežnostjo[16].

Ukrepi | Akterji | Rok |

Zagotoviti dodatne informacije glede skladnosti dolgoročnih poslovnih modelov za SDD s konkurenčnim pravom EU | Komisija | November 2009, če so bili zagotovljeni potrebni prispevki od zadevnih udeležencev na trgu |

Oblikovanje in vzpostavitev dolgoročnih poslovnih modelov za SDD v skladu s pravili o konkurenci | EPC | 1. november 2012 |

c) Vprašanje skladnosti

Koncept skladnosti s SEPA, kakor ga je prvotno razvil EPC, morajo izvajati vse zadevne zainteresirane strani za sheme SEPA SCT/SDD in mehanizme plačilnih kartic, kliringa in poravnave. Eurosistem je objavil niz pričakovanj[17] ter pristojnosti in naloge[18] za različne zainteresirane strani glede projekta SEPA. Pri prehodu plačevanja s plačilnimi karticami pomeni „skladnost plačevanja s plačilnimi karticami s SEPA“ pomeni „upoštevanje standardov interoperabilnosti, pripravljenih v okviru EPC“.[19]

Za zagotovitev popolne skladnosti je treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za spremljanje[20], izvrševanje in reševanje sporov. Ti ustvarjajo enake pogoje, ki omogočajo vstop na trg in povečujejo konkurenco. Ko je vzpostavljena primerna struktura upravljanja SEPA, je treba te ukrepe obravnavati prednostno.

Ukrepi | Akterji | Rok |

Izvedba pristojnosti in nalog Eurosistema za |

1) shemo plačilnih kartic | shema plačilnih kartic | junij 2009 |

2) infrastrukturo | infrastruktura | konec leta 2010 |

ter pričakovanja za |

1) banke in plačilne institucije | izvajalci plačilnih storitev | konec leta 2010 |

2) uporabnike | podjetja, MSP, javni organi, izvajalci plačilnih storitev, trgovci, posamezne stranke/uporabniki | konec leta 2010 |

Prednostna naloga 4: spodbujati inovativnost

Območje SEPA bi moralo tudi uskladiti uporabo interneta in mobilnega telefona od izvedbe plačila do usklajevanja v varnem okolju in tako spodbujati posodobitev trga plačil malih vrednosti.

a) m-plačila in e-plačila

Na podlagi kreditnih in kartičnih plačil SEPA razvija EPC okvir za izvedbo in prejemanje m-plačil. V tesnem sodelovanju z drugimi izvajalci storitev opredeljuje osnovne zahteve, pravila in standarde, ki so potrebni za izvajanje plačil v državah SEPA z uporabo mobilnega telefona, in tako zagotavlja interoperabilnost s storitvami, ki jih izvajajo različni akterji na trgu m-plačil. Okvir je treba predložiti do konca leta 2010.

EPC razvija tudi okvir za e-plačila[21] SEPA. Obstoječe ali nove sheme e-plačil, povezane z okvirom za e-plačila SEPA, bodo omogočile potrošnikom, da izvedejo zajamčeno plačilo spletnim trgovcem, ki imajo sedež v eni izmed 31 držav območja SEPA.

b) Elektronsko izdajanje računov

Elektronsko izdajanje računov znatno povečuje učinkovitost finančne dobavne verige z vključitvijo postopkov usklajevanja in plačevanja podjetij. Elektronsko izdajanje računov zato prispeva k poenostavljenemu, podjetjem prijaznemu okolju, kjer bi znatne, potencialne gospodarske koristi elektronskega izdajanja računov v šestletnem obdobju lahko znašale 240 milijard EUR[22]. Komisija je konec leta 2007 ustanovila skupino strokovnjakov, da bi do konca leta 2009 razvila evropski okvir za elektronsko izdajanje računov, ki bi na odprt in intreroperabilen način po vsej Evropi podpiral zagotavljanje storitev elektronskega izdajanja računov. Hkrati je Komisija predložila predlog za spremembo Direktive o DDV[23], katere cilj je izenačiti elektronske račune z računi v papirni obliki. Zaradi tesne povezave med izdajanjem računov in plačili, si lahko evropski okvir za elektronsko izdajanje računov in SEPA medsebojno koristita.

Ukrepi | Akterji | Rok |

Pripraviti okvir za m-plačila[24] | EPC, GSMA (zveza mobilnih operaterjev) | avgust 2010 |

Pripraviti okvir za e-plačila[25] | EPC | konec leta 2009 |

Dokončati evropski okvir za elektronsko izdajanje računov | skupina strokovnjakov za elektronsko izdajanje računov | konec leta 2009 |

Prednostna naloga 5: zagotoviti potrebno standardizacijo, interoperabilnost in varnost

Standardizacija in interoperabilnost sta temelja projekta SEPA, ki sta bistvena za mrežne gospodarske panoge, da bi bile dosežene polne koristi SEPA. Standardi SEPA bi morali biti odprti, izvajati bi se morali pri najvišji stopnji varnosti, nelastniški in ne bi smeli ovirati inovacije produktov. Na področju kartičnih plačil bi morali ti standardi omogočati polno interoperabilnost, varnost in prost dostop ter olajšati razvoj vseevropske sheme plačilnih kartic.

Standardizacija bi morala pri SCT, SDD in na področju plačilnih kartic[26] omogočati popolnoma avtomatizirano obdelavo od začetka do konca v domenah stranka-banka in banka-stranka ter bi morala poleg tega tudi zagotavljati visoko raven varnosti (vključno z ocenjevanjem in potrjevanjem varnosti). Čeprav so dodatne izbirne storitve morda potrebne za ohranjanje koristnih značilnosti plačilnih produktov ali za omogočanje inovativnosti, se je treba izogniti kakšnemu koli tveganju ponovne razdrobitve trga.

Ukrepi | Akterji | Rok |

Doseči soglasje glede uporabe standardov za strukturiranje nestrukturiranih podatkov o nakazilu (SCT) | EACT v sodelovanju z uporabniki | junij 2009 |

Aktivno obveščanje in izvajanje smernic o izvajanju SCT v domeni stranka-banka[27]*) | Izvajalci plačilnih storitev, podjetja, MSP, javna uprava, potrošniki, prodajalci | konec leta 2009 |

Aktivno obveščanje in izvajanje temeljnih in medpodjetniških smernic o izvajanju SDD v domeni stranka-banka*) | Izvajalci plačilnih storitev, podjetja, MSP, javna uprava, potrošniki, prodajalci | november 2010 |

Opredelitev smernic o izvajanju SCT in SDD (temeljnih in medpodjetniških) v domeni banka-stranka | EPC | september 2009 |

Aktivno obveščanje in izvajanje smernic o izvajanju SCT in SDD v domeni banka-stranka*) | Izvajalci plačilnih storitev, podjetja, MSP, javna uprava, potrošniki, prodajalci | junij 2010 |

Upoštevanje temeljne sheme SDD[28] | Izvajalci plačilnih storitev | 1. november 2010 |

Dokončati obseg okvira SEPA za plačilne kartice, ki omogoča shemam plačilnih kartic, da opredelijo konkretne tehnične izvedbene specifikacije za standarde glede plačilnih kartic | EPC | konec leta 2009 |

Vzpostavitev tehničnih specifikacij za standarde glede plačilnih kartic | Panoga plačilnih kartic | konec leta 2009: odločitev o datumu izvedbe je treba še sprejeti |

Razviti najboljše prakse, ki zagotavljajo visoko raven varnosti za transakcije SEPA[29] | EPC | konec leta 2009 |

Pripraviti okvir za obdelavo transakcij s plačilnimi karticami | EPC | konec leta 2009 |

Pripraviti okvir za shemo prioritetnih SCT | EPC | konec leta 2009 |

Vzpostavitev okvira za shemo prioritetnih SCT[30] | izvajalci plačilnih storitev | konec leta 2012 |

Prednostna naloga 6: pojasniti in izboljšati vodenje projekta SEPA

a) Sedanje vodenje SEPA

SEPA je kombinacija samoregulacije panoge finančnih storitev in podpornih zakonodajnih ukrepov. Glede na znatne koristi SEPA obstaja jasen javni interes, da bi bilo vodenje učinkovito urejeno. Tudi negotove gospodarske razmere zahtevajo večje politično usmerjanje, ki bi zagotovilo pravočasno in pregledno vzpostavitev SEPA in omogočilo uporabnikom boljšo storitev.

Vodenje SEPA je zdaj organizirano na dveh ravneh:

Na ravni EU je vodenje EPC oblikovano okrog dveh funkcij: vzpostavitve in razvoja plačilnih shem ter upravljanja in skladnosti s shemami.

Komisija podpira proces SEPA, tako da natančno spremlja vzpostavitev SEPA in o razvoju razpravlja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi[31]. Prav tako poudarja politični pomen SEPA na evropski ravni. ECB ima podobno vlogo, saj deluje kot katalizator za podpiranje vzpostavitve SEPA. ECB ima status opazovalke na sejah EPC in delovnih skupin ter usklajuje delo Eurosistema. Vodi različne forume, kot so srečanje skupine na visoki ravni SEPA za razpravljanje o SEPA in njegovo promocijo.

Na nacionalni ravni so bili za usklajevanje in spremljanje vzpostavitve SEPA v vseh državah članicah evrskega območja (in v skoraj vseh ostalih državah članicah) ustanovljeni usklajevalni odbori SEPA, v katerih igrajo pomembno vlogo nacionalne centralne banke. Vloga, sestava, naloge in delovne metode teh odborov se znatno razlikujejo, njihov skupni cilj pa je spodbujanje prehoda na SEPA na nacionalni ravni. Ker se nacionalne navade in tradicije glede plačil znatno razlikujejo, je treba pri vzpostavitvi SEPA upoštevati nacionalne posebnosti. Zato je zlasti pomembna vloga nacionalnih usklajevalnih odborov SEPA.

b) Izzivi glede vodenja SEPA na ravni EU

Evropska komisija meni, da je na ravni EU potreben splošen model za vodenje SEPA, ki pospešuje povezovanje trgov plačil malih vrednosti v evrih tako, da so potrebe končnih uporabnikov zadovoljene.

Zato si bo Komisija v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi akterji projekta SEPA in zlasti z ECB prizadevala, da pred koncem leta 2009 vzpostavi učinkovito strukturo za vodenje SEPA na ravni EU. To bi se lahko izvajalo v obliki Sveta EU za SEPA, ki bi bil ustanovljen za tri leta. Komisija in ECB bi najpozneje do konca leta 2011 ocenili njegovo učinkovitost in delovanje.

Glavni cilji te strukture bi bili:

- opredeliti jasno strateško vizijo za SEPA, ki je inovativna, usmerjena v prihodnost in uporabniku prijazna;

- spremljati in podpirati prehod na SEPA, vključno z izvajanjem načrta za SEPA, in opredeliti popravni ukrep;

- zagotoviti preglednost in upravičljivost za širše gospodarstvo.

Nova vodstvena struktura na ravni EU bo zahtevala predstavništvo na visoki ravni na strani ponudbe in povpraševanja. Zaradi družbenega pomena projekta bi ga morale skupaj voditi Komisija in ECB. Pomembna je tudi ustrezna uskladitev z drugimi evropskimi institucijami (Svet EU in Evropski parlament) ter nacionalnimi centralnimi bankami in nacionalnimi usklajevalnimi odbori SEPA.

Nova struktura se ne bi ukvarjala s posameznimi primeri skladnosti s SEPA v zvezi s pravilniki in okviri EPC. Prav tako se ne bi lotevala nalog, ki jih je bolje reševati na nacionalni ravni, jih prepustiti udeležencem na trgu (npr. oblikovanje plačilnih produktov SEPA) ali pa jih je mogoče zadovoljivo rešiti z izboljšanim vodenjem EPC. Nova vodstvena struktura ne bi vplivala na zadevne pristojnosti svojih članov. Njena posvetovanja in smernice ne bi smela v nobenem primeru vplivati na uporabo pravil glede konkurence na ravni EU in na nacionalni ravni.

Poleg tega glede na ključno vlogo EPC v projektu SEPA obstoječe ureditve glede vodenja EPC zahtevajo posebno pozornost. EPC je dosegel napredek pri iskanju ravnotežja med interesi različnih zainteresiranih strani, vendar mora delovati na bolj odprt način, da bi se izognil morebitnim učinkom izključitve in da bi upošteval interese vseh zainteresiranih strani, vključno z zainteresiranimi stranmi v nebančnem sektorju, plačilnimi institucijami in uporabniki. Treba je zagotoviti večjo preglednost, dovolj časa za posvetovanja in zgodnjo udeležbo vseh zainteresiranih strani, zlasti uporabnikov, pri načrtovanju in oblikovanju prihodnjih pobud.

Ukrep | Akterji | Rok |

Vzpostavitev učinkovite strukture za vodenje SEPA na ravni EU | Komisija/ECB | konec leta 2009 |

Polletno poročanje o napredku pri vzpostavitvi okvira SEPA za ukrepanje | struktura vodenja SEPA | od datuma uradne vzpostavitve nove strukture za vodenje SEPA |

Sprejetje ukrepov, ki dopolnijo obstoječi model vodenja EPC: 1) okrepitev udeležbe in posvetovanja zainteresiranih strani 2) povečanje preglednosti; 3) razširiti članstvo na plačilne institucije | EPC | konec leta 2009 konec leta 2009 november 2009 |

Ocena strukture vodenja SEPA | Komisija/ECB | konec leta 2011 |

SKLEPI

KOMISIJA POZIVA SVET IN EVROPSKI PARLAMENT, NAJ PREUčITA IN ODOBRITA TA NAčRT. VSE ZAINTERESIRANE STRANI SE POZIVAJO, NAJ SI PRIZADEVAJO ZA HITRO IZVAJANJE POSAMEZNIH OPREDELJENIH UKREPOV.

Komisija bo natančno spremljala izvajanje tega načrta in bo vsake pol leta objavila poročilo o napredku.

[1] http://www.ecb.int/paym/sepa/timeline/use/html/index.en.html

[2] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/105993.pdf

[3] Sporočilo za pomladanski Evropski svet Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva , Priloga I; http://ec.europa.eu/commission_barroso/president/pdf/press_20090304_annx_en.pdf.

[4] http://www.ecb.int/paym/sepa/html/vision.en.html

[5] http://ec.europa.eu/internal_market/payments/docs/sepa/sepa-capgemini_study-final_report_en.pdf

[6] http://www.ecb.eu/paym/sepa/timeline/use/html/index.en.html#migration

[7] ECB je januarja 2008 že v celoti prešla na območje SEPA.

[8] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/98276.pdf

[9] Sklepne ugotovitve Sveta ECOFIN z dne 10. februarja 2009; http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/105993.pdf

[10] http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2009/sepa_en.htm

[11] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+MOTION+B6-2009-0111+0+DOC+XML+V0//EN.

[12] http://ec.europa.eu/internal_market/payments/sepa/ec_en.htm

[13] Direktiva 2007/64/ES o plačilnih storitvah na notranjem trgu, UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

[14] COM(2008) 640 konč.

[15] http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/09/468&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en;

[16] http://www.ecb.int/pub/pdf/other/singleeuropaymentsarea200811en.pdf

[17] Glej http://www.ecb.int/pub/pdf/other/eurosystemsepaexpectations200903en.pdf.

[18] Glej http://www.ecb.europa.eu/paym/sepa/components/infrastructures/html/tor.en.html za pristojnosti in naloge za skladnost infrastrukture s SEPA in http://www.ecb.int/paym/sepa/pdf/ToR_SEPA_compliant_card_schemes.pdf?1915cf8db5ec194b2c9e9070ebeb2ff7 za pristojnosti in naloge za skladnost sheme plačilnih kartic s SEPA.

[19] http://ec.europa.eu/competition/speeches/text/sp2008_03_en.pdf

[20] vključno z dobro sledljivostjo plačil in udeleženih oseb

[21] E-plačilo je opredeljeno kot plačilo, pri katerem se pri nakupu prek spleta direktno bremeni tekoči račun spletnega kupca in je spletni trgovec o tem neposredno obveščen, ne glede na to, kje imata kupec in trgovec svoj sedež.

[22] http://ec.europa.eu/internal_market/payments/docs/sepa/sepa-capgemini_study-final_report_en.pdf

[23] COM(2009) 21.

[24] Okvir ni obvezen za izvajalce plačilnih storitev.

[25] Okvir ni obvezen za izvajalce plačilnih storitev.

[26] Plačilna kartica-terminal, terminal-kupec, kupec-izdajatelj ter potrjevanje in homologacija.

[27] *)Smernice, ki jih priporoča EPC, niso obvezne. Vendar bi morale biti vse banke sposobne sprejeti standarde, ki jih priporoča EPC, da bi se izognili razdrobljenosti trga. V nasprotnem primeru podjetja ne bodo imela koristi od območja SEPA (podjetja morajo zato aktivno sodelovati pri pripravi teh smernic).

[28] Rok velja samo za države članice v evrskem območju. Države članice, ki še niso prevzele evra, se morajo vključiti v sistem do 1. novembra 2014.

[29] http://ec.europa.eu/internal_market/payments/docs/sepa/sepa-capgemini_study-final_report_en.pdf

[30] Izvedba sheme prioritetnih SCT bi morala biti izbirna.

[31] Pri teh nalogah Komisija upošteva in uporabi strokovno mnenje dveh delovnih skupin, in sicer Plačilnega odbora (ki nadomesti Državno strokovno skupino za plačilni sistem ) in Strokovne skupine za plačilni trg.