[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 25.6.2009 COM(2009) 295 konč POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Šesto poročilo o napredku na področju gospodarske in socialne kohezije {SEC(2009) 828 konč} KAZALO 1. Uvod 3 2. Regionalna razsežnost ustvarjalnosti in inovativnosti 4 2.1. Ustvarjalnost 4 2.1.1. Razvoj lokalnega potenciala 4 2.1.2. Privabljanje nadarjenih oseb in obiskovalcev 4 2.1.3. Strpnost 5 2.2. Inovativnost 7 2.2.1. Nova podjetja 8 2.2.2. Obstoječa podjetja 10 2.3. Sklepne ugotovitve 11 3. Ozemeljska kohezija: stanje razprave 12 3.1. Opredelitev, področje uporabe in obseg ozemeljske kohezije 12 3.2. Boljše usklajevanje in nova ozemeljska partnerstva 13 3.3. Boljše sodelovanje 14 3.4. Boljše razumevanje ozemeljske kohezije 14 POROČILO KOMISIJE Šesto poročilo o napredku na področju gospodarske in socialne kohezijeUstvarjalne in inovativne regije Uvod To poročilo obravnava ustvarjalnost in inovativnost, ker lahko pomagata Uniji, da se bo hitreje in bolj učinkovito izkopala iz sedanje gospodarske krize. Zato je Evropski načrt za oživitev gospodarstva skupaj s kohezijsko politiko usmerjen v naložbe, ki krepijo dolgoročno konkurenčnost EU, kot so podjetništvo, dostop do finančnih sredstev za MSP, človeški kapital, informacijska in komunikacijska tehnologija, okolju prijazna tehnologija ter energetska učinkovitost[1]. Ta načrt utrjuje povezavo kohezijske politike z lizbonsko strategijo in poudarja inovacije, za katere je v obdobju 2007–2013 namenjenih 85 milijard eurov. [2]. Peto poročilo o napredku[3] poudarja pomembno vlogo nekaterih sektorjev in ekonomskega prestrukturiranja pri regionalnem razvoju. Ta recesija bo pospešila prestrukturiranje in močno prizadela nekatere sektorje, pri čemer se bodo s velikimi izgubami delovnih mest soočali zlasti finančni sektor, gradbeništvo in avtomobilski sektor. Poleg tega to poročilo poudarja, da imata ustvarjalnost in inovativnost ključno regionalno razsežnost[4]. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj[5] poudarja, da ena sama politika ne more spodbujati inovacij v vseh regijah, ker so inovacije vedno bolj zapletene (z bolj odprti modeli inovativnosti, inovacijami na področju postopkov ter vlogo absorpcije in prilagoditve). Mobilizirati je treba lokalno znanje, da bodo regije razvijale lastne inovacijske sisteme ter učinkoviteje uporabljale znanje in tehnologijo. Ne nazadnje je tudi Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti vplivalo na izbiro tematike tega poročila. Glavni cilj tega poročila je pokazati, kateri dejavniki lahko spodbudijo ustvarjalnost in inovativnost v razvitih in manj razvitih regijah. Poročilo zajema tehnološke inovacije in tudi več netehnoloških oblik inovacij, kot so inovacije na socialnem področju, umetniške in kulturne inovacije ter inovacije na področju postopkov in storitev. Regionalni podatki, ki so na voljo za to poročilo, krize še ne odsevajo. Do leta 2007 so se stopnje brezposelnosti in razlike med njimi hitro manjšale (glej preglednico 1). Vendar se zdaj znatno povečujejo v Španiji, na Irskem in v treh baltskih državah, pri čemer se pričakuje, da bodo leta 2009 dosegle med 11 in 17 %, kar je več kot dvakrat višje od stopnje iz leta 2007[6]. Za teh pet držav članic se tudi napoveduje, da bodo utrpele posledice gospodarske recesije, zaradi česar se bo končalo obdobje trajne rasti (glej preglednico 2). V poročilu je navedena tudi sinteza razprave o ozemeljski koheziji, ki se je začela z zeleno knjigo lani. Temu poročilu je priloženih enajst preglednic, ki opredeljujejo in analizirajo ključne kazalce, ki so povezani z ustvarjalnostjo in inovativnostjo. REGIONALNA RAZSEžNOST USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOSTI V tem poročilu se ustvarjalnost uporablja v smislu nastanka nove in koristne zamisli[7], inovativnost pa kot uporaba nove in koristne zamisli v praksi. Regionalna razsežnost pomeni, da mora biti zamisel nova in koristna v regiji. Zato analiza zajema dejavnosti, ki premikajo meje znanja, in dejavnosti, ki omogočajo regijam približevanje tem mejam. Ustvarjalnost Kako nastajajo nove in koristne zamisli? Kljub razširjeni predstavi o enem samem izumitelju večina zamisli nastane pri sodelovanju več ljudi, zlasti različnih nadarjenih oseb. To je eden od razlogov, da je največ patentnih prijav in kulturnih dejavnosti v mestih. Regije morajo za spodbujanje takšnega sodelovanja razviti lasten potencial, privabljati nadarjene in biti odprte za različnost. Razvoj lokalnega potenciala Izobraževanje in usposabljanje lahko ljudem pomagata pri razvijanju njihove nadarjenosti in ustvarjalnosti. Kljub temu je med regijami še vedno velika razlika v stopnjah izobraževanja. Delež diplomantov je skoraj devet odstotnih točk višji v regijah konkurenčnosti in zaposlovanja (RCE) ter prehodnih regijah[8] kot v konvergenčnih regijah (glej sliko 1). Tudi sodelovanje v vseživljenjskem učenju zaostaja v konvergenčnih regijah, v katerih je stopnja polovico nižja kot v regijah konkurenčnosti in zaposlovanja. Indeks intenzivnosti človeškega kapitala (HCI) prikazuje prilagojeno kombinacijo dosežene srednješolske in visokošolske izobrazbe prebivalstva med 25 in 64 letom (glej preglednico 3). Večina regij na Portugalskem, v Italiji, Grčiji in južni Španiji ima nizko stopnjo, kar pomeni, da se ustvarjalnost manj spodbuja. Vrzel med konvergenčnimi regijami ter regijami konkurenčnosti in zaposlovanja dosega devet točk, vendar se je zaradi višje stopnje dosežene srednješolske izobrazbe v konvergenčnih regijah zmanjšala. HCI se je v obdobju 2000–2007 znatno povečal v celotni EU. To se bo še nadaljevalo, ko se bo v delovno silo vključilo več mladih in bolje usposobljenih ljudi. Ženske pridobivajo vedno več kvalifikacij na srednji in visoki stopnji. Mlade ženske so zdaj pogosto bolje usposobljene kot mladi moški (glej preglednico 4). Privabljanje nadarjen ih oseb in obiskovalcev Regija lahko poveča svoj delež nadarjenih tako, da nadarjene osebe spodbuja k priseljevanju v regijo ali obiskovanju regije. Čeprav lahko premiki znotraj države pomagajo nekaterim regijam in mestom, lahko le privabljanje nadarjenih iz tujine poveča nacionalni delež nadarjenih. Delež diplomantov, rojenih v tujini, je v EU le 2 % v primerjavi s 6 % v ZDA, ki jih doseže le osem regij EU. Predlagana modra karta EU[9] bo pripomogla k privabljanju več tujih diplomantov. Za delež delovno sposobnega prebivalstva, rojenega v drugi državi, velja enak vzorec kot za diplomante, rojene v tujini, z visokim deležem v Londonu, Luxembourgu, Bruslju in na Dunaju, kjer je več kot eden od treh rojen v tujini (glej preglednico 5), ter več zelo nizkih deležev v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav članic (CE MS). V konvergenčnih regijah znaša ta delež le 3 %, medtem ko je v regijah konkurenčnosti in zaposlovanja štirikrat višji. Na srečo v državah in regijah z visokimi ravnmi izseljevanja večina državljanov ne prekine vezi s svojo državo rojstva. Nekatere države članice na primer prejmejo visoka nakazila od izseljencev iz tujine. S tem se zagotavlja velik priliv kapitala, ki je enak eni ali več odstotnih točk BDP na leto[10], vendar se lahko zaradi krize zmanjša. Mnogi državljani EU so se v srednje- in vzhodnoevropske države članice že vrnili zaradi izboljšanja zaposlitvenih možnosti in plač, kar je delno posledica kohezijske politike, ter višanja stopnje brezposelnosti v nekaterih glavnih namembnih državah članicah. To zmanjšuje nakazila, vendar državljani s seboj prinesejo mednarodne izkušnje, večjo poslovno iznajdljivost in stike. V preteklosti se je število prebivalcev na Irskem in v Španiji zmanjšalo, ker se je več oseb izselilo kot priselilo, vendar je v zadnjih letih spet naraslo zaradi mobilnosti in migracij v Skupnosti kot posledica višje gospodarske rasti in bolj odprtega odnosa. Tudi poslovna potovanja spodbujajo sodelovanje in izmenjavo zamisli. Kljub številnejšim in boljšim priložnostim za spletno povezovanje in sodelovanje je za osebna srečanja še vedno veliko zanimanja. Poslovne in znanstvene konference še naprej privabljajo množice z vsega sveta. Poslovna potovanja so pomemben vir rasti in zaposlovanja v mnogih mestih in regijah. Cilj počitniških potovanj ni izmenjava zamisli, vendar lahko prispevajo k obogatitvi družbenega življenja v mestih in s tem spodbujajo ustvarjalnost. Število prihodov na prebivalca v hotele (glej preglednico 6) kaže na nekatere najuspešnejše gospodarske lokacije ter zelo nizko število prihodov v srednje- in vzhodnoevropske države članice. Strpnost Strpnost do različnih kultur in življenjskih slogov ne prispeva le k ohranitvi in privabljanju nadarjenih, ampak ustvarja tudi odprto okolje, v katerem se razvija ustvarjalnost in ceni različnost. Vendar v nekaterih državah prebivalci niso preveč zadovoljni, če imajo soseda ali če je na najvišji politični položaj izvoljena oseba, ki je druge etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti ali invalid (glej preglednico 7). Takšna diskriminacija je v EU prepovedana[11]. Kljub temu v nasprotju z ZDA in Islandijo več kot polovica vprašanih v osmih državah članicah ni zadovoljna, če je na najvišji politični položaj izvoljena oseba druge etnične pripadnosti, v devetih državah članicah pa ne bi bili zadovoljni z istospolno usmerjenim voditeljem države. Čeprav so vprašani na splošno odgovarjali, da je po njihovem mnenju v njihovi državi članici diskriminacija manj razširjena, so vprašani v 17 državah članicah menili, da je vsaj ena vrsta diskriminacije bolj razširjena kot pred petimi leti. V skoraj vseh državah članicah je to vključevalo etnično diskriminacijo, vendar tudi diskriminacijo na podlagi vere, istospolne usmerjenosti ali spola. Čeprav so razvitejše države članice običajno nekoliko strpnejše, so nekatere od njih še vedno premalo strpne, višja brezposelnost pa lahko povzroči več primerov diskriminacije. Stopnje brezposelnosti med prebivalci, rojenimi v tujini, so v državah članicah EU pogosto višje in celo dvakrat ali trikrat višje od stopnje brezposelnih ljudi, rojenih v državi. Te višje stopnje so delno posledica nezadostnega znanja lokalnega jezika in nižjih stopenj izobrazbe, vendar tudi diskriminacije. Ker bodo migracije iz držav zunaj Unije edini način, da se ustavi upadanje števila prebivalstva, bo v prihodnosti še pomembneje zagotoviti, da se bodo lahko priseljenci in njihovi otroci zaposlili ali ustanovili podjetje[12]. Boljši dostop do ustreznega usposabljanja in višje izobrazbe bo prispeval k izboljšanju njihovega vključevanja na trg dela[13]. Temeljni ustvarjalni razred (glej preglednico 8) je zlasti pomemben za gospodarstvo, ker njegovi člani razvijajo več zamisli in je bolj verjetno, da bodo ustanavljali nova podjetja, s čimer bodo prispevali k rasti in ustvarjali delovna mesta[14]. Analiza je pokazala, da v ZDA[15] ta razred privabljajo strpna in tehnološko visoko razvita mesta, v katerih je veliko nadarjenih. Poklici v temeljnem ustvarjalnem razredu zajemajo inženirje, pisatelje, arhitekte, znanstvenike in umetnike ter druge poklice, ki vključujejo ustvarjanje pomembnih novih izdelkov, postopkov in storitev. V EU je temeljni ustvarjalni razred močno zgoščen v regijah glavnih mest in okoli njih ter v državah Beneluksa, skandinavskih državah, na Irskem in v Združenem kraljestvu. Te regije imajo visok delež diplomantov, rojenih v tujini, širokopasovnega dostopa in pogosto velika mesta, kar potrjuje to nagnjenost. Te regije in metropolitanska območja so vedno bolj prepoznavni kot močne gonilne sile na področju inovacij, pri čemer mnoga mesta sprejemajo ukrepe, da bi postala bolj ustvarjalna prek privabljanja visoko usposobljenih, ustvarjalnih ljudi ter zagotavljanja dobrega okolja za inovativne poklice in uresničevanje zamisli[16]. V konvergenčnih regijah je delež, ki ga predstavlja temeljni ustvarjalni razred, nižji, tj. 5 % v primerjavi z 8 % v regijah konkurenčnosti in zaposlovanja, kar je lahko posledica njihovih nižjih deležev diplomantov in oseb, rojenih v tujini, ter manjše uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije. Leta 2008 je delež pokritosti s širokopasovnim dostopom v konvergenčnih regijah pri 32 % precej nižji od 57 % v regijah konkurenčnosti in zaposlovanja, vendar veliko višji kot leta 2004, ko je znašal le 8 %. Slika 1: Kazalci ustvarjalnosti po vrsti regije [pic] Inovativnost To poročilo je osredotočeno na regionalno razsežnost, vendar ima inovativnost prav tako svetovno razsežnost. Raziskave[17] kažejo, da EU zaostaja za ZDA, vendar je začela odpravljati to vrzel. EU ima zlasti večjo rast števila diplomantov, raziskovalcev, javnih raziskav in razvoja, tveganega kapitala, širokopasovnega dostopa in zaposlovanja v storitvah s poudarkom na znanju1 ter spodbuja diplomante s področja znanosti in inženirstva, blagovne znamke, tehnološko bilanco plačilnih tokov ter zaposlovanje v proizvodnji srednje in visoke tehnologije3. Nova in koristna zamisel se lahko uporabi v praksi na socialnem, kulturnem ali gospodarskem področju. Z inovacijami na socialnem področju se lahko ustvarjajo boljši modeli otroškega varstva, izboljša izvajanje zdravstvenega varstva na domu in spodbuja trajnostni promet. Inovacije na kulturnem področju lahko prispevajo k novim oblikam umetnosti. V gospodarstvu lahko zmanjšajo porabo energije, poenostavijo postopke ter izboljšajo oblikovanje izdelkov in storitev, kar povečuje produktivnost V več regijah je bila rast produktivnosti velika (glej preglednico 9). Regije z najvišjo rastjo produktivnosti so običajno v srednje- in vzhodnoevropskih državah članicah. Od leta 2000 se je v konvergenčnih regijah produktivnost v industriji in storitvah vsako leto povečala za 2 %, kar je dvakrat višja stopnja kot v regijah konkurenčnosti in zaposlovanja. To rast so podpirala povišanja v stopnjah izobrazbe, boljša in širša uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije ter visokih prilivov neposrednih tujih naložb. Neposredne tuje naložbe so glavni vir naložb za skoraj vse srednje in vzhodne države članice (glej sliko 3), v katerih so neto prilivi neposrednih tujih naložb med letoma 2005 in 2007 znašali več kot 3 % BDP na leto. Kljub temu neposredne tuje naložbe ne pomenijo nujno ustanovitve novega podjetja. Večina neposrednih tujih naložb vključuje tujega investitorja, ki ima v podjetju kontrolni delež. Visoka rast produktivnosti v konvergenčnih regijah je glavni razlog, da se je razlika BDP na prebivalca bistveno zmanjšala. Razlika v stopnjah zaposlenosti je od leta 2000 še vedno nad desetimi odstotnimi točkami (glej sliko 4). BDP na prebivalca se je v primerjavi s povprečjem v EU med letoma 2000 in 2006 povečal za šest točk, s čimer so prehodne regije zajete v okvir štirih točk glede na povprečje EU, konvergenčne regije pa so s 59 točkami bližje, vendar še vedno precej pod mejno vrednostjo 75 % (glej preglednico 2). Nova podjetja Nove zamisli v prakso pogosto uvedejo nova podjetja. To so lahko novoustanovljena podjetja, ki jih ustanovijo lokalni podjetniki ali so ustanovljena s tujimi neposrednimi naložbami. Novoustanovljena podjetja so ključna za inovacije. Inovativna nova podjetja lahko izkoristijo tržno nišo in hitro rastejo (tako imenovane gazele). Vendar vzpostavitev novoustanovljenega podjetja ni vedno enostavna. Svetovna banka[18] navaja, da je lažje ustanoviti podjetje v vsaj sto drugih državah kot v Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Španiji in na Poljskem (glej sliko 2). Le Irska in Združeno kraljestvo sta se uvrstila med prvih deset. Slika 2 Razvrstitev glede na enostavnost poslovanja, 2009 [pic] Leta 2006 je spomladanski Evropski svet določil tri jasne cilje za preprostejšo, cenejšo in hitrejšo registracijo novega podjetja, vendar je leta 2008 vse tri cilje doseglo le devet držav članic[19]. Drug pomemben način za pospeševanje podjetništva je, da se ga dejavno spodbuja kot poklicno izbiro, zlasti v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti (mladih). Podjetniško izobraževanje lahko več mladih prepriča, da uresničijo svoje zamisli. Nova tuja podjetja so pogosto zgoščena v regijah glavnih mest, na primer v Češki republiki, na Slovaškem, Finskem in Portugalskem (glej preglednico 10). Pogosto so tudi v obmejnih regijah, zlasti ob mejah, ki so najbližje ostalim državam EU, na primer na zahodu Poljske in na Madžarskem, v severozahodni Romuniji in vzhodni Franciji. V obdobju 2005–2007 so konvergenčne regije prehitele regije konkurenčnosti in zaposlovanja, kar zadeva nova tuja podjetja na prebivalca. Kriza bo povzročila padec tujih neposrednih naložb in manj novih tujih podjetij. Raziskave[20] kažejo, da se z regionalnimi politikami bolje spodbuja prelivanje znanja iz tujih podjetij kot z nacionalnimi politikami. Slika 3: Neto tuje neposredne naložbe v odstotkih BDP, 2005–2007 [pic] Eden od ciljev direktive o storitvah je do konca leta 2009 omogočiti zagon novih podjetij na področju storitev v drugih državah članicah. To bi lahko povzročilo povečanje tujih neposrednih naložb, zlasti v obmejnih regijah. Takojšnje in popolno izvajanje te direktive s strani nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov bo zagotovilo največji vpliv na delovna mesta in novoustanovljena podjetja po Evropi. Obstoječa podjetja Obstoječa podjetja ustvarjajo inovacije s pomočjo raziskav in razvoja ter drugih metod[21], kot so sprejemanje tehnologij, netehnološke inovacije in združevanje obstoječega znanja na nove načine. Študije[22] poudarjajo, da velika podjetja vlagajo več v raziskave in razvoj ter ustvarjajo več hišnih inovacij, medtem ko imajo MSP slabši dostop do finančnih sredstev ter običajno ustvarjajo manj inovacij in svoje inovacijske potrebe oddajo v zunanje izvajanje. Kljub temu imajo lahko hitro rastoča MSP še večji vpliv na inovacije, vendar jih lahko ovirajo zaščiteni trgi in druge ovire. Raziskave in razvoj so močno zgoščeni v nekaterih sektorjih – proizvodnja predstavlja 80 % – in regionalno, na primer 30 % poslovnih izdatkov za raziskave in razvoj (EBOR, glej preglednico 11) izhaja iz le desetih regij. Podjetja v raziskave in razvoj vlagajo več kot 2 % BDP le v 29 regijah. V večini regij je delež nižji od 1 %. Na splošno EU za raziskave in razvoj porabi veliko manj kot ZDA, vendar nekatere države članice v nekaterih proizvodnih sektorjih dosegajo njeno raven. Kljub temu raziskave in razvoj zajemajo le majhen delež izdatkov, povezanih z inovacijami. V regijah konkurenčnosti in zaposlovanja EBOR dosega raven 1,3 %, kar je štirikrat več kot v konvergenčnih regijah. V manj razvitih regijah bo verjetno imelo razširjanje tehnologije bolj odločilno vlogo, kar se kaže v veliki razliki v številu patentov na prebivalca, pri čemer regije konkurenčnosti in zaposlovanja vložijo 13-krat več patentnih prijav kot konvergenčne regije. Slika 4: Kazalci inovativnosti po vrsti regije [pic] Sklepne ugotovitve Finančna kriza in recesija krepita vlogo ustvarjalnosti in inovativnosti. Ta analiza je pokazala, da imata ustvarjalnost in inovativnost izrazito regionalno razsežnost. Pri večini kazalcev regije konkurenčnosti in zaposlovanja dosegajo visoke stopnje, kot so temeljni ustvarjalni razred, raziskave in razvoj ter intenzivnost človeškega kapitala. Pri drugih kazalcih, kot so tuje neposredne naložbe in rast produktivnosti, višje stopnje dosegajo konvergenčne regije. Kaj je mogoče ugotoviti na podlagi teh gibanj? Konvergenčne regije imajo lahko večje koristi od tujih podjetij z njihovo vključitvijo v svoje regionalno gospodarstvo in izboljšanjem svoje absorpcijske sposobnosti. Tesne povezave med tujimi podjetji in lokalnimi dobavitelji povečujejo učinkovitost, lokalno zaposlovanje in prenose znanja. Te regije morajo izboljšati doseženo šolsko izobrazbo in sodelovanje pri usposabljanju, kar bo povečalo njihovo sposobnost absorpcije novih zamisli in praks ter jim pomagalo pri ohranjanju visoke rasti produktivnosti. Poleg tega morajo te regije postati bolj privlačne za osebe na počitniških ali poslovnih potovanjih, na primer s spodbujanjem kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti. To bi spodbudilo izmenjave novih zamisli ter morda povečalo privlačnost regije za nove prebivalce in priseljence, ki se vrnejo. Prehodne regije zmanjšujejo vrzel z regijami konkurenčnosti in zaposlovanja, vendar še vedno dosegajo nizke stopnje pri več gospodarskih kazalcih, vključno s produktivnostjo in zaposlovanjem. Kazalci, povezani z inovacijami, kot so raziskave in razvoj, patenti ter človeški kapital, so še vedno znatno nižji. Da bi se poudarek prenesel s stroškovne učinkovitosti na gospodarstvo, ki ga poganjajo inovacije[23], bodo morale te regije izboljšati svoje poslovno okolje in vlagati več v raziskave in razvoj, izobraževanje in usposabljanje ter razvoj temeljnih ustvarjalnih sposobnosti. Regije konkurenčnosti in zaposlovanja morajo zagotoviti, da čim bolje izkoristijo visok delež prebivalcev, rojenih v drugi državi, tako da zagotovijo njihovo vključitev na trg dela in jim olajšajo ustanovitev svojega podjetja. Da bodo te regije še naprej konkurenčne na svetovni ravni, morajo povečati svoje naložbe v ustvarjalnost in inovativnost ter pospešiti prehod z nove zamisli na nov izdelek, storitev ali postopek. Ustvarjalnost in inovativnost uspevata v okolju, v katerem so nove zamisli in pristopi sprejeti ter se spodbujajo. Regija, v kateri so osebe diskriminirane na podlagi svoje etnične pripadnosti, prepričanja, spola, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, ne bo le manj pravična, ampak tudi manj konkurenčna. Zato si morajo vse regije prizadevati za zmanjšanje diskriminacije, spodbujanje medkulturnega dialoga in večjo odprtost za ljudi iz različnih kultur ali z različnimi življenjskimi slogi. OZEMELJSKA KOHEZIJA: STANJE RAZPRAVE Lizbonska pogodba v členu 3 ozemeljsko kohezijo določa kot izrecen cilj za prihodnost kohezijske politike. Poleg tega je sedanja kriza s svojimi nesimetričnimi ozemeljskimi vplivi povečala pomembnost ozemeljske kohezije v EU, razprave o pojmu pa so se začele hitreje razvijati. Oktobra 2008 je Evropska komisija sprejela zeleno knjigo o „Ozemeljski koheziji“[24], s katero je začela široko javno razpravo o ozemeljski koheziji in njenih posledicah za politiko. Komisija je bila zadovoljna, da je prejela 391 odgovorov[25], vključno s prispevki iz vseh držav članic, od skoraj 100 regionalnih organov, več kot 150 regionalnih in lokalnih združenj ter iz mest, od gospodarskih in socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, raziskovalnih ustanov in posameznih državljanov. Evropski parlament, Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor so sprejeli mnenja o Zeleni knjigi o ozemeljski koheziji. Ta oddelek na kratko povzema ključne rezultate posvetovanja. Opredelitev, področje uporabe in obseg ozemeljske kohezije Zelena knjiga o ozemeljski koheziji ni predlagala opredelitve, ampak jo je zahtevala. Evropski parlament je v svojem odzivu izrazil zaskrbljenost, da bi bilo težko razpravljati o posledicah za politiko brez skupno dogovorjene opredelitve, s katero bi se vsi strinjali in jo razumeli. Nekateri vprašani so izrazili enako skrb, vendar so drugi trdili, da bi zahteva po natančni opredelitvi po nepotrebnem upočasnila razprave. Na srečo je bil na podlagi te razprave dosežen širok sporazum o cilju in osnovnih elementih ozemeljske kohezije. Cilj ozemeljske kohezije je spodbujati usklajen in trajnostni razvoj vseh ozemelj s krepitvijo njihovih ozemeljskih značilnosti in virov. Trije osnovni elementi, ki so bili predlagani za doseganje tega cilja, so bili široko podprti: - osredotočenost (doseganje kritične mase, medtem ko se obravnavajo negativni zunanji vplivi), - povezave (krepitev pomembnosti učinkovitih povezav zaostajajočih območij s centri rasti prek infrastrukture in dostopa do storitev) in - sodelovanje (sodelovanje prek upravnih meja, da se doseže sinergija). V odgovorih je bilo poudarjeno, da ozemeljska kohezija dopolnjuje in krepi gospodarsko in socialno kohezijo, ter izpostavljeno, da so trije osnovni elementi že implicitno prisotni v kohezijski politiki. Nekateri menijo, da ozemeljska kohezija dejansko služi socialni in gospodarski koheziji, medtem ko je za večino širši, horizontalni pojem, na katerem temeljijo vsa področja politike na vseh upravnih ravneh. Mnogi, ki so predložili prispevke, so poudarili solidarnostno razsežnost ozemeljske kohezije; nekateri kot ozemeljsko razsežnost evropskega socialnega modela. To pomeni, da je treba upoštevati gospodarske in socialne razlike med ozemlji na vseh ravneh (od ravni EU do regionalne in lokalne ravni). V več odgovorih je bilo navedeno, da so kakovostno življenje, enake možnosti in dostop do storitev v splošnem interesu na vseh ozemljih bistveni za solidarnost in konkurenčnost. Nekaj vprašanih je predlagalo povezavo ozemeljske kohezije z majhnim številom geografskih značilnosti, ki lahko vplivajo na razvoj. Predlagali so tudi posebne politike EU in financiranje ali celo celovite strategije EU za ta ozemlja. Kljub temu se je v večini odgovorov, vključno z odgovori večine držav članic, trdilo, da te značilnosti same po sebi ne odločajo o uspehu ali neuspehu niti ne upoštevajo zmogljivosti držav članic in regij za zagotavljanje ustreznih političnih odzivov in zato ne zahtevajo posebnega obravnavanja, kaj šele nadomestila. Ti odzivi potrjujejo, da mora biti socialno-ekonomsko stanje ozemelj podlaga za politično posredovanje in načrtovanje. Poleg tega so poudarili, da kohezijska politika že omogoča zadostno prožnost za reševanje različnih težav na različnih ozemljih. V več odzivih se je trdilo, da različna vprašanja (npr. socialna izključenost, širjenje urbanih območij, dostopnost do storitev ali nevarnost poplav) zahtevajo politične odzive na različnih ozemeljskih ravneh. Te so lahko od prikrajšanih urbanih sosesk do metropolitanskih območij in od porečij do gorskih območij. Potrebo po evropski podpori in želeni prožnosti za funkcionalno reševanje težav je treba obravnavati ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Boljše usklajevanje in nova ozemeljska partnerstva Večina prispevkov ozemeljsko kohezijo povezuje s celostnim pristopom, upravljanjem na več ravneh in partnerstvom; vsi trije so pomembne prednosti kohezijske politike. Z odobravanjem so bile navedene zlasti pobude Skupnosti, kot sta URBAN in LEADER. Kljub temu je bilo v več odgovorih navedeno, da se mora z ozemeljsko kohezijo izboljšati ozemeljska razsežnost pri oblikovanju in izvajanju politik Skupnosti. V več odzivih sta se na primer zahtevala boljše usklajevanje ter skladnost med različnimi instrumenti in skladi EU. Doseženo je bilo jasno soglasje, da morajo javne politike na različnih ravneh upoštevati svoje ozemeljske vplive, da se preprečijo nasprotujoči si učinki. To zlasti velja za evropske politike z ozemeljskim vplivom, kot so politike na področju kohezije, prometa, energije, kmetijstva, okolja, zaposlovanja, konkurence in raziskav. V več prispevkih je bilo poudarjeno, da je treba upoštevati tudi ozemeljske razsežnosti lizbonske in göteborške strategije. Upoštevanje ozemeljskega vpliva med fazo oblikovanja politike bi izboljšalo sinergije in učinkovitost. Zato je potrebno boljše razumevanje ozemeljskega vpliva javnih politik. V večini odzivov se je zahtevalo, naj ima EU pri tem ključno vlogo, na primer s preskušanjem načinov za krepitev ozemeljske razsežnosti obstoječih presoj vplivov. V vseh prispevkih so se strinjali, da se lahko usklajevanje izboljša prek upravljanja na več ravneh. Za veliko večino to ne pomeni spremembe delitve pristojnosti, zlasti glede prostorskega načrtovanja. V več odgovorih je bila poudarjena pomembna vloga regionalnih in lokalnih udeležencev – vključno s predstavniki iz mest in velemest, zasebnega sektorja in civilne družbe – pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju politik. V prispevkih je bila EU pozvana, naj omogoči čezmejno ozemeljsko upravljanje (npr. partnerstva med mesti in podeželjem, mestne regije, mreže mest), da se doseže kritična masa pri zagotavljanju javnih storitev ali razvijajo projekti skupnega interesa. V številnih prispevkih je bilo navedeno, da ima EU vlogo pri podpiranju institucionalne usposobljenosti na različnih prostorskih ravneh prek kohezijske politike, kar tudi povečuje učinkovitost politik, ki jih EU ne financira. Boljše sodelovanje Tri področja ozemeljskega sodelovanja so bila skoraj soglasno priznana kot ključna za ozemeljsko kohezijo in kot jasni primeri dodane vrednosti EU. Obstaja velika potreba po okrepitvi ozemeljskega sodelovanja, tako da bo bolj strateško, vendar hkrati prožnejše in preprostejše. V zvezi s tem je evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) dobrodošlo in njegov potencial priznan. Čezmejne regije se obravnavajo kot laboratoriji za evropsko združevanje. Zainteresirane strani iz čezmejnih strnjenih naselij ali naravnih območij lahko na primer preskušajo načrte celostnega razvoja in opravljanje storitev. V večini prispevkov je poudarjena pomembnost usklajevanja nacionalnih in regionalnih strategij, predpisov in financiranja v korist trajnostnemu razvoju vseh nadnacionalnih območij, kot je bilo storjeno v strategiji za regijo Baltskega morja. EU mora omogočiti izmenjave izkušenj in najboljših praks. Izražena je bila velika podpora za krepitev medregionalnega sodelovanja (predvsem INTERREG C in URBACT), zlasti povezovanja v mreže in primerjalne analize v zvezi z reševanjem težav ne glede na upravne meje. Nazadnje prispevki pozivajo k bolje usklajeni koheziji in zunanjim politikam; krepitvi evropske sosedske politike ter uporabi EZTS tudi na zunanjih mejah. Boljše razumevanje ozemeljske kohezije Vsi vprašani so se strinjali, da so potrebni boljša orodja za ozemeljsko analizo in kazalci za razumevanje ozemeljskih gibanj. Boljša analiza na ravni NUTS3, razvoj tematskih analiz o migracijah ali podnebnih spremembah, izboljšanje instrumentov za presojo ozemeljskega vpliva lahko izboljšajo oblikovanje politike. Program ESPON in projekt Urban Audit se v zvezi s tem štejeta za ključni prednosti. Komisija je pozvana, naj za analitične namene dopolni BDP na prebivalca z drugimi kazalci kakovosti življenja (npr. človekov razvoj, trajnost, ranljivost, dostopnost do storitev). [1] COM(2008) 876. [2] SEC(2007) 1547. [3] COM(2008) 371. [4] Pregled stanja na področju inovacij v regijah 2006, MERIT. [5] Ministrsko srečanje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj: Gradimo inovativne regije, marec 2009. [6] Gospodarska napoved, pomlad 2009, Evropska komisija. [7] Villalba, Ernesto, On creativity , 2008, Skupno raziskovalno središče. [8] Regije postopnega uvajanja in regije, v katerih se pomoč postopno ukinja, so razvrščene kot prehodne regije, ker prejemajo prehodno pomoč. [9] COM(2007) 637. [10] Tokovi nakazil v EU in iz nje . 2007. Eurostat. [11] Člen 21 Listine EU o temeljnih pravicah. [12] COM(2008) 394. [13] Delovna mesta za priseljence, 2008, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. [14] Boschma, R.A., Fritsch, M., Creative class and regional growth , 2007. [15] Florida, Richard, Vzpon ustvarjalnega razreda (The Rise of the Creative Class), 2002. [16] Konkurenčnost evropskih metropolitanskih regij www.acre.socsci.uva.nl/. [17] Pregled stanja na področju inovacij v Evropi 2008, 2009, MERIT. [18] Poročilo o poslovanju leta 2009, Svetovna banka. [19] Http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/support_measures/start-ups/startups2008.pdf. [20] Končno poročilo, 2009, DYNREG; http://www.esri.ie/research/research_areas/international_economics/dynreg. [21] Zapostavljeni izumitelji, 2008, MERIT. [22] Npr. Innobarometer 2007 , 2008, Flash EB213 ter Raziskave in razvoj v Evropi , 2009, K. Uppenberg, Evropska investicijska banka. [23] Poročilo o globalni konkurenčnosti 2008–2009, 2008, Svetovni gospodarski forum. [24] COM(2008) 616. [25] Http://ec.europa.eu/regional_policy/consultation/terco/consultation_en.htm.