[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 27.8.2008

COM(2008) 529 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

Letno poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila 2004 in razmerah, ki izvirajo iz njene uporabe

SPOROČILO KOMISIJE

Letno poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila 2004 in razmerah, ki izvirajo iz njene uporabe

Uvod

Uredba Sveta (ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila o režimu na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu[1] (v nadaljevanju: Uredba o zeleni črti) velja od 1. maja 2004. V njej so določeni pogoji, pod katerimi se določbe zakonodaje EU uporabljajo za pretok oseb, blaga in storitev preko razmejitvene črte med tistimi območji Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom vlade Republike Ciper, in tistimi, ki so.

To poročilo zajema obdobje od 1. maja 2007 do 30. aprila 2008.

1. SPREMEMBE UREDBE O ZELENI čRTI

Po predlogu Komisije z dne 10. aprila 2008 je Svet 16. junija 2008 sprejel Uredbo o spremembi Uredbe o zeleni črti, da bi se še bolj olajšala trgovina na otoku Cipru[2].

V Uredbi o spremembi, katere učinek bo proučen naslednje leto v okviru poročila o zeleni črti, je določena splošna odprava dajatev na kmetijske proizvode, ki izvirajo iz severnega dela Cipra in se prodajajo preko črte. Poleg tega se je skupna največja vrednost blaga iz osebne prtljage oseb, ki prečkajo črto, povečala s 135 EUR na 260 EUR, kar spodbuja gospodarski razvoj turške skupnosti na Cipru. Blago v vrednosti do tega zneska se zdaj lahko na območja Republike Ciper, ki so pod vladnim nadzorom, vnese preko črte brez carine, trošarin in davkov. To pravilo ne velja za cigarete in alkohol. Poleg navedenega spremembe pregledno urejajo začasen vnos blaga (do šest mesecev) iz severnega dela Cipra na območja pod vladnim nadzorom.

2. IZVEDBENI UKREPI

Komisija je 4. maja 2007 sprejela Odločbo o odpravi prepovedi pretoka nekaterih proizvodov živalskega izvora na otoku Ciper v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 866/2004 in o določitvi pogojev za pretok teh proizvodov. V tej odločbi Komisije so določeni pogoji za trgovino z medom in svežimi ribami preko črte[3].

Komisija je 29. septembra 2007 sprejela sklep o imenovanju fitosanitarnih strokovnjakov, ki opravijo inšpekcijske preglede na območjih Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom vlade.

Komisija je 18. oktobra 2007 sprejela sklep o imenovanju neodvisnih strokovnjakov, ki opravijo inšpekcijske preglede in vzamejo vzorce, da se omogoči pretok nekaterih proizvodov živalskega izvora čez črto na Cipru. S tem sklepom Komisije se imenujejo neodvisni strokovnjaki z namenom izvedbe inšpekcijskih pregledov ribiških plovil in jemanja vzorcev medu v severnem delu Cipra, da se omogoči trgovina z medom in svežimi ribami preko črte[4].

3. PREHOD OSEB

V skladu s členom 2 Uredbe o zeleni črti Republika Ciper „ opravlja kontrole vseh oseb, ki prečkajo črto, zaradi boja proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav in zaradi odkrivanja in preprečevanja groženj javnemu redu in javni varnosti. Izvajajo se tudi kontrole prevoznih sredstev in stvari v lasti oseb, ki prečkajo [zeleno] črto “, v členu 3 pa je navedeno, da „ dejanski nadzor opravlja Republika Ciper vzdolž celotne črte na način, da odvrača ljudi od izogibanja kontrolam na mejnih prehodih “.

3.1. Prečkanje na uradnih mejnih prehodih

V Uredbi je predviden trden pravni okvir za prosti pretok ciprskih državljanov, drugih državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki prečkajo črto na mejnih prehodih. Glede na razpoložljive podatke je med obdobjem poročanja z območij pod vladnim nadzorom na severni del Cipra prišlo 633 163 ciprskih Grkov (lani 788 823), s severnega dela Cipra na območja pod vladnim nadzorom pa 1 162 739 ciprskih Turkov (lani 1 348 215)[5]. Spremljanje učinka spremembe kazenskega zakonika Republike Ciper, v katerem se kaznuje vsaka nezakonita uporaba lastnine (kar je navedeno v lanskoletnem poročilu o zeleni črti), na prehode ciprskih Turkov je pokazalo, da se je število prehodov spet ustalilo.

3. aprila 2008 je bil odprt šesti mejni prehod preko črte na ulici Ledra / Lokmaci v starem mestnem jedru Nikozije. Do konca meseca je ta prehod prečkalo več kot 106 500 ljudi (od katerih je bilo več kot 41 000 drugih državljanov EU in državljanov tretjih držav).

Število osebja policije Republike Ciper (v nadaljnjem besedilu: CYPOL), ki dela neposredno na mejnih prehodih, se je zmanjšalo z 61 (v letu 2006) na 54 (v letu 2007), preden se je spet dvignilo na 67 (v letu 2008).

Pri dnevnem prečkanju ljudi na mejnih prehodih ni bilo zapletov. Poleg tega lahko od sklenitve sporazuma v enem od tehničnih odborov (odbor za gospodarska in trgovinska vprašanja), ki so ga 21. marca 2008 sestavili voditelji obeh skupnosti, avtomobili, ki so bili najeti v severnem delu Cipra, pridejo na območja pod vladnim nadzorom preko črte.

3.2. Nezakonite migracije preko zelene črte

Število državljanov tretjih držav, ki nezakonito prečkajo črto, je še vedno velik problem. Po podatkih, ki so jih predložili organi Republike Ciper, se je v obdobju poročanja skupno število odkritih (ali prijetih) nezakonitih priseljencev več kot podvojilo (povečalo se je z 2 919 na 5 844) in tako doseglo najvišjo raven doslej.

Po poročanju CYPOL je 5 710 od teh 5 844 nezakonitih priseljencev vstopilo na območja pod nadzorom vlade preko črte, medtem ko jih je 128 vstopilo preko suverene cone[6] in samo 6 neposredno na območja pod nadzorom vlade. CYPOL je kot glavne države izvora nezakonitih priseljencev navedel Sirijo (37 %), Zahodni breg (16 %) in Iran (9 %). Veliko državljanov tretjih držav, ki v državo vstopijo nezakonito, pozneje zaprosi za azil (3 470 od 5 844)[7].

Oceno vstopne poti na območja pod vladnim nadzorom je CYPOL izvedel na podlagi:

- dokumentov – po podatkih, ki jih je predložil CYPOL, je imelo 47 % nezakonitih priseljencev, katerih prijave kažejo, da so na območja pod vladnim nadzorom vstopili preko črte (2 683 od 5 710), v svojih potnih listih turški (33 %) ali turško-ciprski (13 %) vstopni ali izstopni žig, vizum, ki ga je izdala Turčija in velja tudi za severni del Cipra (1 %) ali „vizum“ ali „dovoljenje za bivanje“ „Turške republike Severnega Cipra“ (0,2 %)[8];

- izjav samih priseljencev, predmetov, ki so bili najdeni pri njih in jih povezujejo s severnim delom Cipra ali Turčijo, in domnev glede na državo izvora;

- dodatni dejavnik je neposredna trajektna povezava med Latakio v Siriji in Famagusto v severnem delu Cipra. Po informacijah organov Republike Ciper je bilo ugotovljeno, da je 560 nezakonitih priseljencev (zlasti Palestincev iz Iraka) uporabilo to neposredno trajektno povezavo in se tako izognilo tranzitu preko Turčije; objave v tisku kažejo tudi pogosta prestrezanja majhnih čolnov z nezakonitimi priseljenci.

Po navedbah organov Republike Ciper je za nezakonite priseljence najbolj ranljiv del črte suverena cona. Policija in carina suverene cone ter njen urad za tujce in vojaški viri Združenega kraljestva se s skupnimi prizadevanji borijo proti nezakonitim migracijam. Carina suverene cone in njen urad za tujce sta zaposlila 10 novih uslužbencev, število operativnih skupin, ki delajo na črti, se je s treh povečalo na pet, izvedena so bila dodatna usposabljanja na področju carine in nadzori usposabljanja, dobavljena so bila različna tehnična sredstva, organi suverene cone pa si še naprej izmenjujejo podatke obveščevalnih služb in dobro sodelujejo s turško skupnostjo na Cipru. Po informacijah le-te je bil v letu 2007 4 234 državljanom tretjih držav zavrnjen vstop v severni del Cipra, v prvih štirih mesecih leta 2008 pa 1 030; v letu 2007 je bilo pridržanih 244 nezakonitih priseljencev, v prvih štirih mesecih leta 2008 pa 150; v letu 2007 je bilo (prek Turčije) izgnanih 1 155 oseb, v prvih štirih mesecih leta 2008 pa 488.

Komisija vzdržuje konstruktivni dialog na delovni ravni z zadevnimi organi Republike Ciper in upravo suverene cone. Organizirani so bili številni sestanki, usmerjeni zlasti v problem nezakonitih migracij preko črte, ki so zagotavljali možnost razpravljanja o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v bližnji prihodnosti. Predstavniki Republike Ciper so ob tej priložnosti Komisijo seznanili z ukrepi, ki so bili sprejeti v obdobju poročanja. Ti ukrepi so vključevali sodelovanje uslužbencev lokalnih policijskih postaj in oddelka za tujce in priseljevanje policijske uprave[9] ter uporabo helikopterja[10] za nadzor črte.

Kar zadeva nadzor črte, je Republika Ciper v obdobju poročanja še naprej nasprotovala sprejetju kakršnih koli ukrepov, zaradi katerih bi lahko črta prevzela podobo zunanje meje. S turško skupnostjo na Cipru ni bilo izmenjave informacij.

Ob upoštevanju zaskrbljujoče visokega števila nezakonitih priseljencev je treba po mnenju Komisije znatno okrepiti nadzor črte med mejnimi prehodi, ki ga izvajata Republika Ciper v skladu s členom 3 Uredbe o zeleni črti in uprava suverene cone v skladu s členom 2(5) Uredbe o zeleni črti. Komisija predlaga, da zlasti organi Republike Ciper nemudoma sprejmejo konkretne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti glede nadzora črte, kakor je določeno v Uredbi o zeleni črti, pa tudi ob upoštevanju prihodnjega sodelovanja Cipra v schengenskem območju. Četudi zelena črta ne pomeni zunanje meje, mora Republika Ciper učinkovito izvajati mejni nadzor na tisti strani črte, ki je pod vladnim nadzorom, hkrati pa mora ta čim bolj zmanjšati ovire za stike med obema skupnostma.

4. PREHOD BLAGA

4.1. Vrednost trgovine

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1480/2004[11] je turško-ciprska gospodarska zbornica mesečno poročala o vrsti, količini in vrednosti blaga, za katerega je izdala spremne dokumente.

Organi Republike Ciper so v mesečnih poročilih Komisiji poročali tudi o vrsti, količini in vrednosti blaga, ki je prečkalo črto. Ta poročila so vključevala blago, ki je na območja pod vladnim nadzorom vstopilo prek mejnih prehodov Pergamos in Strovilia , ki sta v pristojnosti uprave suverene cone.

Po podatkih turško-ciprske gospodarske zbornice je skupna vrednost blaga, za katerega so bili v obdobju poročanja izdani spremni dokumenti, znašala 5 471 461 EUR, vrednost blaga, s katerim se je dejansko trgovalo, pa je znašala okoli 4 473 408 EUR[12].

V primerjavi s predhodnim obdobjem poročanja podatki spet kažejo povečanje skupne vrednosti blaga, ki je prečkalo črto. Glede na poročila organov Republike Ciper se je skupna vrednost blaga, ki je dejansko prečkalo črto, v primerjavi s predhodnim obdobjem poročanja, ko je znašala 3 380 805 EUR, povečala skoraj za tretjino in je znašala okoli 4 473 408 EUR. Treba pa je omeniti, da je trgovina s krompirjem znašala skoraj 30 % skupne vrednosti blaga in je glavni element povečanja trgovine preko zelene črte[13].

Januarja 2008 je bila vrednost blaga, ki je prečkalo črto, več kot 700 000 EUR. To je bila najvišja zabeležena raven od začetka veljavnosti Uredbe o zeleni črti. Glavni sestavni del te trgovine je bil krompir s turškega dela Cipra, vreden približno 350 000 EUR.

Čeprav Uredba o zeleni črti tega ne zajema, se lahko omeni, da je v obdobju poročanja vrednost trgovinske menjave iz območij pod vladnim nadzorom v severni del Cipra po podatkih ciprske gospodarske zbornice znašala 1 015 340 EUR (od tega 626 533 EUR v obdobju med februarjem in aprilom 2008), medtem ko je v predhodnem obdobju znašala 1 027 688 EUR. Vrednost trgovinske menjave iz območij pod vladnim nadzorom v severni del Cipra je tako ostala približno enaka in znaša manj kot četrtino trgovinske vrednosti v obratni smeri[14].

Turško-ciprska skupnost uporablja trgovinski sistem, ki načeloma „odseva“ omejitve Uredbe o zeleni črti. Odseva na primer člen 6(1) Uredbe o zeleni črti v smislu, da je blago iz osebne prtljage oseb, ki prečkajo črto iz območij pod vladnim nadzorom v severni del Cipra oproščeno „prometnega davka“, „trošarin“ in „drugih dajatev“, če nima tržnega značaja in če njegova skupna vrednost ne presega 135 EUR. Ta režim se vedno ne uporablja dosledno. Na primer, ciprski Turki, ki so nakupovali v območjih pod nadzorom vlade, so jeseni leta 2007 imeli velike težave pri prenosu kupljenih predmetov preko črte, turško-ciprski pridelovalci krompirja pa niso smeli domov prinesti semenskega krompirja, ki so ga kupili od grško-ciprskih trgovcev.

4.2. Vrsta blaga

Podatki o vrsti blaga, s katerim je potekalo trgovanje, kažejo, da je bilo na območja pod vladnim nadzorom prek črte vneseno le omejeno število novih proizvodov. Kot tudi v predhodnem obdobju poročanja so bile glavne skupine proizvodov, s katerimi je potekalo trgovanje, zelenjava, lesni proizvodi in pohištvo[15].

V obdobju poročanja je trgovina preko črte potekala s tremi izjemami izključno za namene trgovanja na otoku. Maja 2007 sta črto prečkali pošiljki odpadnega bakra in aluminija, ki sta bili pozneje odposlani v Združeno kraljestvo, na začetku februarja 2008 pa je črto prečkala majhna pošiljka citrusov, ki je bila pozneje z letalom prepeljana v Nemčijo, da bi citruse razstavili na sejmu. Po pošiljki „Cyprus Delights“ (slaščice) decembra 2005 in pošiljki odpadnega aluminija aprila 2007 so bili to edini znani primeri vnosa blaga preko črte in poznejšega poslovanja znotraj Skupnosti z drugo državo članico. Vendar pa naj bi bil del turško-ciprskega krompirja, ki je bil prvotno namenjen porabi na Cipru, prepakiran v območjih pod vladnim nadzorom in prodan v tujino.

4.3. Nepravilnosti

Od maja 2007 je bilo prijavljenih deset primerov nepravilnosti, v katerih prehod blaga preko črte ni bil dovoljen. Razlogi za prepoved so bili med drugim naslednji: dobavitelj ni hotel plačati ustreznih dajatev, proizvodi niso izpolnjevali zahtev za označevanje, pokazalo se je, da zelenjava ni bila primerna za prehrano ljudi, in zahtevani spremni dokumenti niso bili predloženi.

Poleg teh nepravilnosti, do katerih je prišlo neposredno na črti, so fitosanitarni strokovnjaki, ki jih je imenovala Komisija, odkrili ponarejene rastlinske potne liste za semenski krompir z izvorom v EU. Posledično je bila zaradi varstva evropskih potrošnikov prepovedana trgovina vsega krompirja, ki je zrasel iz tega semenskega krompirja.

4.4. Pozitivne spremembe pri pretoku blaga

Omeniti je treba nekatere pozitivne spremembe v obdobju poročanja, zaradi katerih so bile postopoma odstranjene nekatere ovire, ki so se prvotno uporabljale za omejevanje trgovine preko črte. Mednje spadajo:

- Nadaljevale so se „okrogle mize“ med tremi zbornicami (ciprsko gospodarsko zbornico, turško-ciprsko gospodarsko zbornico in turško-ciprsko industrijsko zbornico).

- „Mreža ciprskih proizvajalcev“, v kateri sodelujejo turško-ciprski in grško-ciprski proizvajalci in katere namen je povečati sodelovanje in zagotoviti tehnično pomoč, usposabljanje in svetovanje, da bi se olajšale omejitve v trgovini preko zelene črte, ki je izvedla seminarje na obeh straneh črte in začela pregled s strani obeh skupnosti, bo kmalu vzpostavila interaktivno spletno stran in organizirala sestanke med podjetji iz različnih proizvodnih sektorjev. Namen tega projekta, ki se financira iz sredstev pobude ACT v okviru Programa ZN za razvoj (financirajo ga ZDA), je tudi izboljšati sodelovanje med sodelujočimi zbornicami (turško-ciprsko industrijsko zbornico, turško-ciprsko gospodarsko zbornico in ciprsko gospodarsko zbornico).

- V predhodnih obdobjih poročanja so se pojavljale težave pri začasnem prehodu blaga. Te težave bodo rešene v okviru zadevnih sprememb Uredbe o zeleni črti[16].

- Komisija je v preteklosti prejela nekaj pritožb turško-ciprskih trgovcev glede zamud pri carinjenju blaga, ki prečka črto, zlasti pri pošiljkah krompirja. Po ukrepih, ki so jih sprejeli organi Republike Ciper, do takih pritožb ni več prihajalo.

- Od septembra 2007 je več kot 2 878 ton krompirja v vrednosti več kot 1 318 480 EUR, ki je bil namenjen (samo) porabi na območjih pod vladnim nadzorom, uspešno prečkalo črto brez večjih ovir. Uprava suverene cone je našla praktični dogovor z organi Republike Ciper, da se izvedejo zahtevani fitosanitarni pregledi. Zdi se, da je to zadovoljivo urejeno.

4.5. Obstoječe ovire in težave pri pretoku blaga

Kljub tem pozitivnim spremembam je trgovina preko zelene črte še vedno zelo ovirana.

Turško-ciprska gospodarska vozila, zlasti tovornjaki in avtobusi, se še vedno ne morejo prosto gibati po otoku. Republika Ciper ne priznava potrdil o tehničnem pregledu za gospodarska vozila[17] ali vozniških dovoljenj poklicnih voznikov[18], ki jih je izdala turška skupnost na Cipru (čeprav priznava potrdila o tehničnem pregledu za osebna vozila). Vlada je predlagala zakonodajne predpise, ki naj bi turško-ciprskim tovornjakom olajšali prevoz blaga preko črte z zmanjšanjem omejitev za turško-ciprska vozniška dovoljenja poklicnih voznikov. Po protestih grško-ciprskega združenja voznikov tovornjakov parlament tako v prejšnjem kot v sedanjem zakonodajnem obdobju ni sprejel nobene odločitve o tem vprašanju (čeprav so v postopku za sprejetje). Glede vprašanja potrdil o tehničnem pregledu pa je vlada predlagala , da se za to pooblasti turško-ciprska nevladna organizacija (KAR-IS), ki bi v njenem imenu izdajala ta potrdila. Turška skupnost na Cipru tega predloga ni sprejela. Prav tako ni bil sprejet ločen predlog vlade (v sodelovanju s ciprsko gospodarsko zbornico) za pomoč turško-ciprskim voznikom tovornjakov in avtobusov pri pridobitvi običajnih potrdil o tehničnem pregledu. Večja prožnost obeh strani bi spodbudila gospodarsko sodelovanje preko črte med obema skupnostma.

Turško-ciprski trgovci so še naprej poročali o težavah pri zagotavljanju zalog veleblagovnicam ter oglaševanju svojih proizvodov in storitev v tisku na območjih pod vladnim nadzorom. V tem okviru je treba opozoriti, da udeležba ciprskih Turkov na ciprskem mednarodnem trgovskem sejmu nenehno upada, saj se je leta 2005 na njem predstavilo 53 turško-ciprskih trgovcev, leta 2006 16 in lani samo trije. Letos turško-ciprskih udeležencev sploh ni bilo.

Tihotapljenje blaga preko črte je še vedno zelo razširjeno. Zlasti je težko nadzirati več neuradnih „mejnih prehodov“ v vasi Pergamos ali v njeni bližini (vas leži delno v suvereni coni in delno v severnem delu Cipra), ki jih uporabljajo tamkajšnji prebivalci in kmetje ter se uporabljajo za tradicionalno dostavo (člen 4(10) Uredbe o zeleni črti) turško-ciprskemu prebivalstvu v vasi Pyla (ki se nahaja v varovalnem pasu). Problem tihotapljenja blaga poudarja potrebo po učinkovitem nadzoru črte s strani vlade Republike Ciper in po strogem nadzoru narave in količine blaga, dostavljenega turško-ciprskemu prebivalstvu vasi Pyla , s strani uprave suverene cone.

4.6. Spodbujanje trgovine

Za spodbujanje trgovine z nekaterimi proizvodi so bili sprejeti naslednji ukrepi:

Krompir

Komisija je januarja 2008 skupaj s turško-ciprsko gospodarsko zbornico organizirala seminar, ki je bil namenjen povečanju ozaveščenosti med turško-ciprskimi trgovci glede registracije krompirja, ki se zahteva za trgovino preko zelene črte.

Za krompir carine ne veljajo, vendar mora imeti vsak tovornjak poročilo o fitosanitarnem pregledu, ki ga izda neodvisni fitosanitarni strokovnjak v skladu s Prilogo III Uredbe Komisije (ES) št. 1480/2004[19]. Za pospešitev trgovine s krompirjem preko črte je Komisija zagotovila stalno prisotnost teh strokovnjakov v glavnem obdobju pobiranja pridelkov (od sredine aprila do sredine junija). V preostalih obdobjih je dosegljivost strokovnjakov zagotovljena za nekaj delovnih dni (do zdaj so bile ugodno obravnavane prav vse vloge ciprskih Turkov za prisotnost strokovnjaka na fitosanitarnem področju).

Komisija je imenovala dodatne neodvisne fitosanitarne strokovnjake, saj so se pred kratkim zahtevale njihove storitve.

Citrusi

Na začetku februarja 2008 je črto prečkala majhna pošiljka citrusov, ki naj bi jih razstavili v Nemčiji. Neodvisni strokovnjaki iz držav članic, ki jih je imenovala Komisija, so jeseni 2007 ponovno izvedli letni inšpekcijski pregled pred obiranjem, v katerem so bili potrjeni pozitivni rezultati prejšnjih pregledov.

Med in ribe

Kakor je navedeno zgoraj, je Komisija 4. maja 2007 sprejela Odločbo o odpravi prepovedi pretoka nekaterih proizvodov živalskega izvora na otoku Ciper v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 866/2004 in določitvi pogojev za pretok svežih rib in medu preko zelene črte[20].

Komisija je imenovala neodvisne strokovnjake iz držav članic, ki so v skladu s prilogama I in II Odločbe Komisije opravili inšpekcijske preglede ribiških plovil ciprskih Turkov ter zbrali vzorce medu v proizvodni verigi za poznejše analize v posebnih laboratorijih EU.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Uredba o zeleni črti še naprej zagotavlja trden pravni okvir za prosti pretok ciprskih državljanov in drugih državljanov EU, ki prečkajo črto na mejnih prehodih. Z odprtjem novega mejnega prehoda za pešce na ulici Ledra / Lokmaci v starem mestnem jedru Nikozije so se še bolj olajšali medosebni stiki med obema skupnostma.

Vendar pa je število državljanov tretjih držav, ki nezakonito prečkajo črto, še vedno velik problem. Skupno število odkritih (ali prijetih) nezakonitih priseljencev se je v obdobju poročanja podvojilo in doseglo najvišjo raven doslej. Komisija meni, da je treba nemudoma znatno okrepiti nadzor črte med mejnimi prehodi s strani Republike Ciper in uprave suverene cone. Vendar pa Republika Ciper še vedno nasprotuje sprejetju kakršnih koli ukrepov, zaradi katerih bi lahko črta prevzela podobo zunanje meje.

Kar zadeva blago, ki prečka zeleno črto, podatki v primerjavi s predhodnim obdobjem poročanja spet kažejo povečanje skupne vrednosti blaga, ki prečka črto. Glede na poročila organov Republike Ciper se je skupna vrednost blaga, ki je dejansko prečkalo črto, v primerjavi s predhodnim obdobjem poročanja, ko je znašala 3 380 805 EUR, povečala skoraj za tretjino in je znašala okoli 4 473 408 EUR. Treba pa je omeniti, da je trgovina s krompirjem znašala skoraj 30 %.

Celotni obseg trgovine preko zelene črte je še vedno precej omejen, nenazadnje zaradi omejenega področja uporabe Uredbe. V tem obdobju poročanja je bilo vnesenih zelo malo novih proizvodov. Samo v treh primerih je blago prečkalo črto in bilo pozneje predmet poslovanja znotraj Skupnosti z drugo državo članico.

Pri pretoku blaga je prišlo do vidnih pozitivnih sprememb. Vendar pa številni prijavljeni primeri potrjujejo, da še vedno obstajajo mnoge ovire za nadaljnji razvoj trgovine preko zelene črte. Turško-ciprska gospodarska vozila ter zlasti tovornjaki in avtobusi se še vedno ne morejo prosto gibati po otoku, ker so bile kompromisne rešitve zavrnjene ali ker je ena ali druga skupnost z njimi zavlačevala. Poleg tega so turško-ciprski trgovci še naprej poročali o težavah pri zagotavljanju zalog veleblagovnicam ter oglaševanju svojih proizvodov in storitev v tisku na območjih pod vladnim nadzorom. Zdi se tudi, da je tihotapljenje blaga preko črte še vedno zelo razširjeno.

Komisija je izvedla različne ukrepe, katerih namen je bil spodbuditi trgovino preko črte, zlasti trgovino s krompirjem, citrusi ter medom in ribami.

Na splošno se ugotavlja, da Uredba o zeleni črti še naprej zagotavlja delujočo osnovo za omogočanje prehoda oseb in blaga na območja pod vladnim nadzorom Republike Ciper. Komisija bo še naprej spremljala izvajanje Uredbe.

[1] UL L 161, 30.4.2004, str. 128. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 587/2008 (UL L 163, 24.6.2008, str. 1).

[2] UL L 163, 24.6.2008, str. 1. Uredba Sveta (ES) št. 587/2008 z dne 16. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 866/2004 o režimu na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu glede pravil o blagu, storitvah in osebah, ki prečkajo zeleno črto na Cipru.

[3] Odločba Komisije 2007/330/ES z dne 4. maja 2007 (UL L 123, 12.5.2007, str. 30).

[4] Sklep Komisije C(2007) 4666 z dne 18. oktobra 2004.

[5] Po navedbah organov Republike Ciper ni podatkov o vrnitvi ciprskih Grkov na območja pod vladnim nadzorom ter o vrnitvi ciprskih Turkov na severni del Cipra (glej Prilogo VII). Vendar pa ti podatki ne vključujejo oseb, ki črto prečkajo na mejnih prehodih Pergamos in Strovilia, ki sta v pristojnosti uprave suverene cone.

[6] V nadaljnjem besedilu: SC.

[7] Glej Prilogo VI.

[8] Glej prilogi VI in VIII.

[9] Skupno je bilo vsaj 110 delovnih ur na dan porabljenih za obhode po črti med mejnimi prehodi (pri katerih je sodelovalo 241 uslužbencev, vključno z uslužbenci lokalne policije). Zdi se, da se v primerjavi z zadnjim obdobjem poročanja potrebe niso povečale.

[10] Med obdobjem poročanja je en helikopter izvedel skupno 90 ur patruljiranja na črti.

[11] Uredba Komisije (ES) št. 1480/2004 z dne 10. avgusta 2004 (UL L 272, 20.8.2004, str. 3).

[12] Glej priloge I, II in III.

[13] Glej točko 4.4.

[14] Vendar se po statističnih podatkih o stroških kreditnih kartic lahko sklepa, da so ciprski Turki na območjih pod vladnim nadzorom porabili več milijonov EUR v veleblagovnicah in drugih trgovinah.

[15] Glej prilogi IV in V.

[16] Glej točko 2.

[17] Velja za vse turško-ciprske tovornjake z največjo dovoljeno skupno težo nad 3,5 tone.

[18] Velja za vse turško-ciprskih tovornjake z največjo dovoljeno skupno težo 7,5 tone ali več.

[19] Uredba Komisije (ES) št. 1480/2004 z dne 10. avgusta 2004 (UL L 272, 20.8.2004, str. 3).

[20] Odločba Komisije 2007/330/ES z dne 4. maja 2007 (UL L 123, 12.5.2007, str. 30).