[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.8.2008

COM(2008) 519 konč.

POROČILO KOMISIJE

Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2007 [SEC(2008) 2380]

POROČILO KOMISIJE

Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2007

(Besedilo velja za EGP)

1. Uvod

To letno poročilo zajema razvojne dosežke in dejavnosti v letu 2007. Pripravljeno je bilo v skladu s členom 173 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti[1].

Poročilo spremlja delovni dokument služb Komisije s podrobnejšimi informacijami in statističnimi podatki. Glavna poglavja zadevajo dejavnosti in rezultate, dosežene v letu 2007, ter razvojne dosežke na področju raziskav in dejavnosti na področju tehnološkega razvoja (RTR) v državah članicah Evropske unije.

2. RAZVOJ POLITIKE: EVROPSKI RAZISKOVALNI PROSTOR (ERP)

Raziskave in na širši ravni trikotnik znanja (raziskave, izobraževanje in inovacije) so temelj ponovno oživljene lizbonske strategije. Evropska raziskovalna politika je svoje splošne cilje za leto 2007 dosegla na podlagi novega zagona za razvoj ERP in po prvem letu uspešnega izvajanja sedmih okvirnih programov (7OP ES in 7OP Euratom).

Srednjeročni do dolgoročni cilji raziskovalne politike EU vključujejo napredovanje k raziskovalni odličnosti, izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti evropskega raziskovalnega sistema, povečanje odprtosti in privlačnosti ERP ter razvoj strateškega partnerstva z državami članicami v okviru mednarodnega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja ter tesnejših odnosov na področju raziskav s sosednjimi državami.

Leta 2007 je bila glavna politična pobuda Komisije na področju raziskav sprejetje zelene knjige z naslovom Evropski raziskovalni prostor: Nove perspektive [2]. Sprožila je obsežno institucionalno in javno razpravo na ravni EU in širše o mogočih ukrepih za hitrejšo vzpostavitev odprtega, konkurenčnega in privlačnega Evropskega raziskovalnega prostora[3]. Glavno srečanje zainteresiranih strani sta oktobra 2007 v Lizboni skupaj organizirala Evropska komisija in portugalsko predsedstvo EU, da bi razpravljali o različnih razsežnostih ERP. Posvetovanje in javna razprava sta zagotovila močno podporo za razvoj političnih pobud za vse razsežnosti ERP, kot je poudarjeno v zeleni knjigi. Ugotovitve so bile v celoti upoštevane pri načrtovanju in pripravi petih ključnih pobud v okviru ERP za leto 2008: 1) evropsko partnerstvo za raziskovalce; 2) okvir, ki bo državam članicam pomagal pri opredeljevanju in razvoju skupnih raziskovalnih programov na podlagi prostovoljnega delovanja in načela „spremenljive geometrije“; 3) ustrezen pravni okvir za spodbujanje gradnje in delovanja vseevropskih raziskovalnih infrastruktur; 4) strateški evropski okvir za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije ter 5) priporočilo Komisije in „kodeks ravnanja“ v zvezi z upravljanjem pravic intelektualne lastnine v javnih raziskovalnih ustanovah.

Pomen ERP dokazuje tudi položaj Evrope na področju raziskav, kot je opredeljen v publikaciji z naslovom Ključni podatki o znanosti, tehnologiji in inovacijah v EU za leto 2007[4]. Ti podatki poudarjajo potrebo po odločnejšem prizadevanju za preseganje splošne stagnacije izdatkov za raziskave in razvoj (1,84 % BDP v letih 2005 in 2006) ter uresničevanju „barcelonskega cilja“, da se do leta 2010 dosežejo izdatki za raziskave v višini 3 % BDP.

Ključna skrb je še vedno trajnost človeških virov na področju znanosti, zlasti zaradi postopnega staranja delovne sile v raziskovalni dejavnosti v več državah članicah. V EU-27 je leta 2006 približno 35 % visoko kvalificiranih delavcev v znanosti in tehnologiji spadalo v starostno skupino 45–64 let v primerjavi z 31 % delavcev med 25. in 34. letom starosti. Naslednja izstopajoča značilnost na svetovni ravni je zmožnost ZDA, da pritegnejo nadarjene raziskovalce iz vsega sveta. Leta 2004 je 25 % od 400 000 tujih delavcev v znanosti in inženirstvu v ZDA izhajalo iz EU. Leta 2007 so se dejavno izvajali ukrepi, sprejeti na podlagi strategije EU za mobilnost in poklicni razvoj raziskovalcev. Ti ukrepi so vključevali nadaljnji razvoj pobude za povezavo ERP s skupnostmi mrež evropskih raziskovalcev zunaj Evrope (prvotno v ZDA v letu 2006, v letu 2007 pa še na Japonskem) ter prostovoljni podpis Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev s strani skoraj 700 raziskovalnih organizacij. Hkrati so si Komisija in države članice prizadevale za pripravo prenovljenega in okrepljenega partnerstva za boljše usposabljanje, poklicno pot in večjo mobilnost raziskovalcev.

Druga prednostna naloga je doseganje raziskovalne odličnosti ne glede na to, ali se financira iz zasebnih ali javnih sredstev, saj je ključnega pomena za konkurenčnost Evrope. V tem okviru je Komisija aprila 2007 sprejela sporočilo o izboljšanju prenosa znanja med raziskovalnimi ustanovami in industrijo po vsej Evropi[5]. To sporočilo in priložene smernice javnim raziskovalnim ustanovam zagotavljajo operativna navodila za izboljšanje upravljanja in izkoriščanja intelektualne lastnine zlasti v okviru sodelovanja z industrijo. Evropski svet je na zasedanju junija 2007 pozdravil pobudo javnih raziskovalnih ustanov in univerz za Evropsko listino o intelektualni lastnini za izboljšanje prenosa znanja med raziskavami in industrijo[6].

3. DEJAVNOSTI EU NA PODROčJU RAZISKAV IN TEHNOLOšKEGA RAZVOJA

3.1. Dosežki politike

Za napredek pri oblikovanju ERP, zmanjšanje razdrobljenosti raziskovalnih dejavnosti v EU in spodbujanje inovacij je bilo v okviru ERP in posebnih programov sedmega okvirnega programa sprejetih več pobud, ki še potekajo .

Komisija je sprejela sporočilo z naslovom Z raziskavami in inovacijami do konkurenčnih evropskih regij [7] za preučitev obsega sinergij med finančnimi viri EU za raziskave in inovacije ter ovir, ki se lahko pojavijo pri njihovem pridobivanju. Sporočilo spodbuja večje usklajevanje držav članic in regij pri pripravi in uporabi finančnih sredstev ter razširjanje natančnejših informacij o mogočem financiranju in sinergijah, in sicer s pripravo praktičnega vodnika o možnostih financiranja.

Komisija je predložila tudi sporočilo o predkomercialnih naročilih [8] za spodbujanje javnih naročil pri raziskavah in inovacijah ter krepitev ozaveščenosti o možnosti naročanja raziskav in razvoja na način, ki je v skladu s pravili o javnem naročanju in ne pomeni državne pomoči.

Ustanovil se je evropski forum za filantropijo in financiranje raziskav kot platforma za razpravo o dopolnilnih načinih financiranja raziskav in izmenjavo izkušenj na področju človekoljubnega financiranja raziskav[9].

Prispevek k ERP se lahko izpostavi tudi na posebnem področju fuzijske energije. V tem sektorju je mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER)[10] najpomembnejša politična pobuda na področju raziskav in tehnološkega razvoja. Bistvena prelomna točka je bil začetek veljavnosti Sporazuma ITER oktobra 2007 po ratifikaciji s strani vseh sedmih pogodbenic (Euratom, Kitajska, ZDA, Indija, Japonska, Koreja in Rusija). Euratom je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi Mednarodne organizacije ITER z zagotavljanjem finančne, organizacijske in kadrovske podpore. Leta 2007 je bilo ustanovljeno tudi Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije, znano pod imenom „Fuzija za energijo“, ki ima sedež v Barceloni in bo upravljalo prispevek EU k ITER.

Kot del sedmega okvirnega programa je bil 2. februarja 2007 s sklepom Komisije (2007/134/ES)[11] ustanovljen Evropski raziskovalni svet (ERC). ERC je ena od najpomembnejših novosti sedmega okvirnega programa, saj s posameznimi znanstveniki in skupinami zagotavlja podporo znanosti na svetovni ravni in bo prva vseevropska agencija za financiranje pionirskih raziskav na vseh področjih znanja od humanističnih in družbenih ved do naravoslovnih ter fizikalnih in inženirskih znanosti.

Ena od preostalih pobud, ki so del širše strategije raziskovalne politike, je usklajevanje evropskih tehnoloških platform (ETP). Zdaj obstaja 34 takih platform. Evropske tehnološke platforme so okrepile prizadevanje za izvajanje svojih strateških raziskovalnih programov z izkoriščanjem različnih virov financiranja, vključno z nacionalnimi viri. Komisija je organizirala dva seminarja za vodje evropskih tehnoloških platform, ki sta predstavnikom industrije omogočila izmenjavo najboljših praks in pridobitev najnovejših informacij o političnih pobudah EU, ki so pomembne za njihovo dejavnost.

Naslednja pomembna inovacija v okviru sedmega okvirnega programa so skupne tehnološke pobude (JTI). Zagotavljajo nova partnerstva med javno in zasebno financiranimi organizacijami, ki sodelujejo pri raziskavah. Sedmi okvirni program je določil prvi sklop šestih raziskovalnih področij za skupne tehnološke pobude. Svet je 20. decembra 2007 po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejel štiri zakonodajne predloge. Ti predlogi so: „Inovativna medicina“, „ARTEMIS“ (o vgrajenih računalniških sistemih), „Čisto nebo“ in „ENIAC“ (o nanoelektronskih komponentah)[12]. Komisija je leta 2007 predložila tudi predlog skupne tehnološke pobude za gorivne celice in vodik, ki naj bi bil sprejet leta 2008.

Medtem ko so skupne tehnološke pobude dolgoročna javno-zasebna partnerstva na področju industrijskih raziskav, so tako imenovane pobude po členu 169 namenjene krepitvi povezovanja nacionalnih raziskovalnih programov. V sedmem okvirnem programu so bile leta 2007 opredeljene štiri pobude, o dveh, in sicer „AAL“ (o pomoči iz okolice pri samostojnem življenju) in „EUROSTARs“ (za MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami), pa bosta do poletja 2008 verjetno odločila Svet in Evropski parlament v postopku soodločanja.

Tudi sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja je zanimiva pobuda iz sedmega okvirnega programa. Gre za nov instrument, ki sta ga skupaj razvila Evropska skupnost in Evropska investicijska banka (EIB) za zagotovitev posojil za zelo tvegane dejavnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitvenih dejavnosti in inovacij. Sklad je bil ustanovljen 5. junija 2007, prva pogodba pa je bila podpisana 10. julija 2007.

Poleg tega se je v sedmem okvirnem programu mednarodno sodelovanje široko odprlo tretjim državam prek različnih posebnih programov z vključitvijo geografske in tematske usmeritve. Leta 2007 so na razpisih za zbiranje predlogov sodelovale organizacije iz več kot 130 tretjih držav. Poleg tega je podpis pridružitvenih sporazumov s Švico, Izraelom, državami EGP/EFTA (Islandija, Lihtenštajn in Norveška), Turčijo, Srbijo, Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Albanijo med obdobjem poročanja povzročil obsežno širitev ERP, v katerem imajo raziskovalci iz 37 držav pri sodelovanju v raziskovalnih projektih iz sedmega okvirnega programa enake pravice in obveznosti. Poleg tega tudi obnovitev sporazuma o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije z Indijo in začetek pogajanj o takem sporazumu z Novo Zelandijo jasno dokazujeta namero Evropske skupnosti, da svojo raziskovalno dejavnost še naprej odpira svetu.

Pomemben dosežek na evropski ravni je bil politični sporazum z dne 23. novembra 2007 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT)[13], katerega cilj je boljše povezovanje vseh delov trikotnika znanja, tj. izobraževanja, raziskav in inovacij. Omogočil je dokončanje postopka sprejemanja ter nadaljnji napredek v zvezi z izbiro sedeža, imenovanjem članov upravnega odbora, pogoji financiranja in opredelitvijo tem, ki se bodo obravnavale v prvih skupnostih znanja in inovacij (SZI).

Končno pa je najpomembneje, da so raziskave zdaj izrecno vključene v širšo lizbonsko strategijo. Komisija je v svojem strateškem poročilu iz decembra 2007 sklenila, da je treba določiti ukrepe za doseganje cilja 3 % BDP za naložbe in jih vključiti v nacionalne programe reform.

3.2. Izvajanje okvirnih programov

Sedmi okvirni program , katerega skupni proračun presega 50 milijard EUR (proračun za 7OP Euratom znaša 2,7 milijarde EUR za pet let), je ključno orodje za zadovoljitev potreb Evrope glede delovnih mest, konkurenčnosti in trajnostnega razvoja, izpolnjevanje raziskovalnih potreb v drugih politikah Skupnosti ter ohranjanje vodstva v svetovnem gospodarstvu znanja.

Sedmi okvirni program je v primerjavi s prejšnjim okvirnim programom (63 % po cenah iz leta 2007) zagotovil precejšnje povečanje in s tem večjo prednost za raziskave na ravni EU.

Sedmi okvirni program se je začel izvajati v letu 2007. Na 54 razpisov za zbiranje predlogov se je odzvalo veliko število udeležencev (110 101), ki so predložili več kot 23 000 predlogov. Po izbirnem postopku je bilo 2 854 predlogov izbranih za financiranje (s približno 19 541 udeleženci).

Deset tem, opredeljenih v programu Sodelovanje , izraža ključna področja znanja in tehnologije, na katerih je raziskovalna odličnost posebej pomembna za izboljšanje zmogljivosti Evrope, da v prihodnosti obvlada socialne, gospodarske, javnozdravstvene, okoljske in industrijske izzive. Skupno je bilo v letu 2007 predloženih 8 030 predlogov in več kot 1 000 jih je bilo izbranih za financiranje.

V okviru programa Zamisli je bilo za prvo leto uradnega delovanja ERC značilno vzpostavljanje upravljavskih in organizacijskih struktur ter organizacija prvega razpisa za zbiranje predlogov z nazivom „Začetne subvencije“, katerega cilj je pomoč raziskovalcem na začetni stopnji njihove poklicne poti. V tem prvem razpisu je bilo predloženih 9 167 predlogov, kar dokazuje veliko zanimanje za to novo pobudo. Med njimi jih je bilo za financiranje izbranih skoraj 300.

Program Ljudje podpira različne ukrepe za spodbujanje usposabljanja in povezovanja raziskovalcev, razvoja poklicne poti, vseživljenjskega učenja ter partnerstva med podjetji in univerzami. V letu 2007 je bilo predloženih 4 195 predlogov, za financiranje pa jih je bilo izbranih več kot 1 000.

Cilj programa Zmogljivosti je razvijanje najboljših mogočih sredstev in razmer za evropsko raziskovalno skupnost. Skupno je bilo za različne dejavnosti iz programa predloženih 1 753 predlogov, za financiranje pa je bilo izbranih približno 300.

V okviru sedmega okvirnega programa Euratom je bilo predloženih 57 predlogov v zvezi z jedrsko fisijo in zaščito pred sevanjem, med katerimi jih je bilo 15 izbranih za financiranje.

Končno, kar zadeva izvajanje šestega okvirnega programa , je bilo v letu 2007 podpisanih 975 pogodb, čeprav se je ta okvirni program končal ob koncu leta 2006.

4. Razvoj v državah članicah in uporaba odprte metode usklajevanja

4.1. Odprta metoda usklajevanja za doseganje barcelonskih ciljev

Na področju raziskav in razvoja se je na podlagi akcijskega načrta za cilj 3 % BDP vzpostavila odprta metoda usklajevanja[14]. Na podlagi pozitivnih rezultatov iz prvih dveh krogov izvajanja odprte metode usklajevanja (2003–2006) je Odbor za znanstvene in tehnološke raziskave (CREST) oktobra 2006 začel tretji krog. Ustanovljene so bile delovne skupine CREST za usklajevanje okvirnega programa in strukturnih skladov, internacionalizacijo raziskav in razvoja, mešanice politik ter raziskave in razvoj na področju storitev. Zasedanje odbora CREST na ravni generalnih direktorjev, ki je potekalo 6. julija 2007, je bilo ključni dogodek v tretjem krogu izvajanja odprte metode usklajevanja. Namenjeno je bilo razpravi o napredku pri uresničevanju cilja 3 % in prednostnih ukrepih za razvoj ERP. Decembra 2007 je potekal četrti krog, ki je bil posvečen univerzam, centrom odličnosti pod vodstvom industrije, internacionalizaciji raziskav in razvoja ter nadaljevanju strokovnega ocenjevanja mešanice politik (ki ga izvajata Avstrija in Bolgarija).

Odbor CREST dopolnjuje delo delovnih skupin CREST z letnimi dejavnostmi vzajemnega učenja na podlagi nacionalnih programov reform v okviru prenovljene lizbonske strategije. Dejavnosti v letu 2007 so bile usmerjene v napredek pri doseganju nacionalnih ciljev za javno in zasebno vlaganje v raziskave in razvoj, ovire za reformo javnega raziskovalnega sektorja ter strategije in izzive pri odpiranju nacionalnih raziskovalnih sistemov za ERP.

Shema OMC-NET je bila razvita za podporo dejavnostim v zvezi z vzajemnim učenjem in usklajevanjem politik, ki jih izvaja več manjših skupin držav članic in/ali njihovih regij na področju političnih vprašanj, ki so zanje posebej pomembna. Septembra 2007 je bil objavljen nov razpis.

4.2. Trendi na področju javnega in zasebnega vlaganja v raziskave

Intenzivnost raziskav in razvoja

Leta 2006 so bruto izdatki za raziskave in razvoj v EU-27 znašali 1,84 % BDP, kar je enako kot v letu 2005. Od leta 2000 je intenzivnost raziskav in razvoja v EU-27 ostala nizka; z 1,79 % v obdobju 1996–1998 se je povečala na 1,88 % v letu 2002. Za stagnacijo intenzivnosti raziskav in razvoja na ravni EU-27 se skriva bolj dinamično in povsem drugačno stanje na ravni držav članic.

V državah članicah z manjšo intenzivnostjo raziskav in razvoja (nove države članice, Grčija, Portugalska, Italija, Španija in Irska) so se na splošno povečale stopnje intenzivnosti raziskav in razvoja (v nekaterih državah je bilo to povečanje zlasti po letu 2003 precejšnje), medtem ko so se na Poljskem, v Bolgariji, na Slovaškem in v Grčiji zaskrbljujoče zniževale. Čeprav je precejšnja povečanja intenzivnosti raziskav in razvoja enostavneje doseči na podlagi zelo nizkih začetnih vrednosti, ki so značilne za nove države članice, ali sorazmerno nizkih vrednosti kot na Irskem in v Španiji, ti primeri vseeno dokazujejo, da se intenzivnost raziskav in razvoja lahko poveča tudi pri visoki rasti BDP.

Med državami članicami z večjo intenzivnostjo raziskav in razvoja sta le Avstrija in nekoliko manj tudi Danska dosegli napredek. Intenzivnost raziskav in razvoja na Švedskem in Finskem že presega 3 %, vendar je nižja od cilja 4 %, ki sta si ga določili državi.

Povečanje intenzivnosti raziskav in razvoja se torej ugotavlja skoraj izključno v državah članicah z manjšo intenzivnostjo raziskav in razvoja. Zato je v EU-27 napredovanje k višjim stopnjam intenzivnosti raziskav in razvoja predvsem proces dohitevanja. Slika 4.2 prikazuje napredek posameznih držav članic v obdobju 2000–2006 (sivo) v primerjavi z razvojem, ki je še potreben za doseganje nacionalnih ciljev (modro).

[pic] Vir: GD za raziskave. |

Podatki: Eurostat, države članice. |

Opombe: (*) IT, PT, UK : 2005, AT, FI : 2007. |

(1) IT, PT, UK: 2000–2005, AT, FI: 2000-2007; EL, SE: 2001-2006; HU, MT: 2004-2006. |

(2) IT, PT: 2005-2010; UK: 2005-2013; FR: 2006-2012; EL: 2006-2015; AT: 2007-2010; FI: 2007–2011. |

(3) EU-27 ne vključuje BG. |

(4) IE: Cilj intenzivnosti raziskav in razvoja za leto 2010 je ocenil GD za raziskave. |

(5) BG ni določila cilja intenzivnosti raziskav in razvoja. |

To dohitevanje držav članic z nižjo intenzivnostjo raziskav in razvoja ter napredek Avstrije in Danske zelo malo vplivata na splošno stopnjo intenzivnosti raziskav in razvoja v EU-27 zaradi majhnega deleža njihovih BDP v skupnem BDP EU-27. Na drugi strani skupina starih držav članic, vključno s Francijo, Združenim kraljestvom, Nemčijo in Italijo, ki skupaj dosegajo precejšen delež BDP EU, ni mogla povečati stopenj intenzivnosti raziskav in razvoja[15]. Zato je bil napredek pri uresničevanju cilja 3 % BDP v EU-27 do zdaj zelo omejen. Upoštevati je treba, da bi bila intenzivnost raziskav in razvoja v EU-27 v letu 2010 2,51 %, tudi če bi vse države članice leta 2010 dosegle svoje cilje, kar ne izpolnjuje cilja 3 %, določenega na evropski ravni. Drugače povedano, cilji, ki so jih določile države članice, niso ustrezni za uresničevanje skupnega evropskega cilja 3 % do leta 2010.

Viri financiranja

Leta 2005[16] je financiranje bruto izdatkov za raziskave in razvoj s strani vlade znašalo 0,63 % BDP, s strani podjetij 1 % BDP, iz tujine 0,16 % BDP, iz drugih nacionalnih virov (zasebnih neprofitnih in visokošolskih virov) pa 0,04 % BDP. Zbrani statistični podatki ne omogočajo razčlenitve med javnimi in zasebnimi „tujimi“ viri financiranja raziskav in razvoja, zato ni mogoče natančno spremljati deleža javnih in zasebnih virov financiranja.

Od leta 2000 je večina držav članic (17 držav članic) povečala intenzivnost neposredne vladne podpore za raziskave in razvoj (financiranje raziskav in razvoja s strani vlade kot odstotek BDP). To dokazuje njihovo zavezanost doseganju višjih stopenj intenzivnosti raziskav in razvoja. To povečanje je zlasti izrazito v večini držav članic, ki so v procesu dohitevanja najrazvitejših držav. Vendar se napredek v zvezi z neposrednim financiranjem raziskav in razvoja s strani vlade ugotavlja tudi v državah članicah s srednje visokimi in ustaljenimi stopnjami intenzivnosti raziskav in razvoja (Francija, Belgija, Združeno kraljestvo in Nizozemska), zlasti v Franciji. Vendar je ta napredek v teh državah malenkostno več kot izravnan z zmanjšano intenzivnostjo financiranja raziskav in razvoja s strani podjetij.

Intenzivnost pomoči podjetij za raziskave in razvoj (financiranje raziskav in razvoja s strani podjetij kot odstotek BDP) se je povečala skoraj izključno v državah članicah, kjer je bila nizka ali zelo nizka (Estonija, Latvija, Ciper, Portugalska, Madžarska, Češka, Španija, Slovenija, Litva in Bolgarija). V državah z visokimi stopnjami pomoči podjetij za raziskave in razvoj, kot so Švedska, Finska, Nemčija in Danska, se je intenzivnost pomoči podjetij za raziskave in razvoj zmanjšala (Švedska) ali pa se ni spremenila. Edina izjema je Avstrija. Enako velja za države s povprečnimi stopnjami pomoči podjetij za raziskave in razvoj (Združeno kraljestvo, Nizozemska, Belgija, Luksemburg in Francija). Vse te države članice niso mogle povečati intenzivnosti financiranja raziskav in razvoja s strani podjetij. Povečevanje intenzivnosti financiranja raziskav in razvoja s strani podjetij se v EU pojavlja zlasti v državah, ki so v procesu dohitevanja najrazvitejših držav.

Naložbe iz strukturnih skladov so vključene v ustrezne statistične podatke Eurostata in pomembno je upoštevati prispevek kohezijske politike k intenzivnosti naložb v raziskave in razvoj v novih državah članicah. Povprečen prispevek iz strukturnih skladov je bil v obdobju 2004–2006 157,4 milijona EUR, kar je povzročilo povprečne letne nacionalne naložbe v višini 69,6 milijona EUR. Pričakuje se, da se bodo v obdobju 2007–2013 take naložbe v desetih novih državah članicah povečale na letno povprečje 2,7 milijarde EUR (skupaj z Romunijo in Bolgarijo na 2,9 milijarde EUR).

4.3. Trendi v raziskovalni politiki

Leta 2007 so se nacionalne politike na področju raziskav in razvoja še naprej razvijale v obliki zapletenih mešanic politik. Za obvladovanje ključnih gonil gospodarske rasti so države članice pripravljale mešanice politik z razvijanjem novih strategij, ki povezujejo različna ministrstva, ali spreminjanjem institucionalnega okolja za politiko na področju raziskav in razvoja, kot je združevanje ministrstev za raziskave, izobraževanje, zaposlovanje, trgovino in industrijo.

Reforme politik za raziskave in razvoj so bile do zdaj načrtovane skoraj izključno z nacionalnega vidika. Ker pa so sistemi raziskav in razvoja vse bolj medsebojno povezani, je pomembno, da nacionalni oblikovalci politik pri nacionalni politiki jasno upoštevajo evropski vidik, da se zagotovijo čim večje koristi od sinergije in vplivanja na druga področja. To bo povečalo učinkovitost nacionalnih sistemov in v okviru pobude ERP pomembno prispevalo k razvoju celotnega raziskovalnega sistema EU kot konkurenčnega udeleženca na svetovni ravni. V strateškem poročilu Komisije iz leta 2007 je bila posebej poudarjena evropska razsežnost raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo na nacionalni ravni. Od držav članic se pričakuje, da bodo v nacionalnih programih reform poročale, kako bodo njihove strategije prispevale k evropskemu raziskovalnemu prostoru.

Države članice še naprej posebno pozornost posvečajo povečanju kakovosti javnih raziskav. V tem okviru je institucionalno prestrukturiranje izvajalcev raziskav neprekinjen proces v več državah članicah, ki ga običajno spodbuja potreba po zagotovitvi, da lahko izvajanje javnih raziskav v zadevnih državah doseže najvišje standarde na svetovni ravni.

Za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in razvoj so davčne olajšave za raziskave in razvoj v podjetjih za vlade še vedno pomembno orodje. V zadnjih letih je veliko držav EU uvedlo davčne spodbude, medtem ko so druge okrepile obstoječe sheme. Države članice, ki takih shem še nimajo, kot so Nemčija, Finska in Švedska, so vse bolj zainteresirane za uporabo shem za spodbujanje raziskav in razvoja v MSP ter spodbujanje sodelovanja med javnimi raziskavami in industrijo. Na področju raziskav in razvoja se uporabljajo davčne olajšave za socialne prispevke za delovno silo v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v Španiji.

V istem okviru se lahko jasno ugotovi tudi vse večja vloga kohezijske politike pri financiranju raziskav in razvoja, zlasti v nekaterih novih državah članicah. Učinkovita uporaba strukturnih skladov za raziskave in inovacije je pomembna priložnost za veliko držav, v katerih je raven financiranja še vedno nizka.

5. Obeti za prihodnost

Vsi ti dosežki so zagotovili podlago za leto 2008, ki je drugo leto izvajanja sedmega okvirnega programa in leto pomembnih novih dosežkov za ERP.

Zelena knjiga o evropskem raziskovalnem prostoru je spodbudila načrtovanje petih pobud ERP, ki bodo predložene v letu 2008. Poleg tega se bo med slovenskim predsedovanjem EU začel „ljubljanski proces“. Njegov cilj bo oblikovanje dolgoročne skupne vizije za ERP, ki jo bodo v partnerstvu razvile države članice in Komisija ob široki podpori zainteresiranih strani in državljanov.

6. Viri dodatnih informacij

Več podrobnosti vsebuje delovni dokument Komisije, ki je priložen temu poročilu. Nadaljnje informacije najdete v naslednjih dokumentih, ki so na voljo javnosti:

- letna poročila o spremljanju za okvirni program in posebne programe, ki zagotavljajo kratek, neodvisen povzetek napredka in kakovosti ukrepov, sprejetih za izvajanje programov;

- poročila o petletnem ocenjevanju, ki preverjajo izvajanje in dosežke raziskovalnih dejavnosti Skupnosti v predhodnih petih letih;

- letno objavljena poročila s ključnimi podatki, v katerih so navedeni številni kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti položaj Evrope na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

- statistični podatki o znanosti in tehnologiji v Evropi (Eurostat): statistični podatki o proračunu za R&R, izdatkih za R&R, zaposlenih na področju R&R in o patentih v državah članicah, razčlenjeni po regijah;

- študije in analize, ki so objavljene v okviru programov RTR Skupnosti in ki obravnavajo posebna vprašanja na področjih RTR, ki jih pokrivajo;

Večina teh dokumentov je na voljo ali jih je mogoče naročiti na spletnih straneh Komisije:

- Portal Evropske unije, spletišče EUROPA: http://europa.eu/index_en.htm;

- Spletna stran CORDIS, ki vsebuje izčrpne informacije o okvirnem programu RTR: http://cordis.europa.eu;

- Spletna stran CORDIS, ki vsebuje informacije o ERAwatch: http://cordis.europa.eu/erawatch/;

- Spletna stran Generalnega direktorata Komisije za raziskave:http://ec.europa.eu/dgs/research/index_en.html;

- Spletna stran Generalnega direktorata Komisije za informacijsko družbo:http://ec.europa.eu/dgs/information_society/index_en.htm;

- Spletna stran Generalnega direktorata Komisije za podjetništvo:http://ec.europa.eu/enterprise/index_en.htm;

- Spletna stran Generalnega direktorata Komisije za energetiko in promet: http://ec.europa.eu/dgs/energy_transport/index_en.html;

- Spletna stran Skupnega raziskovalnega središča (JRC): http://www.jrc.ec.europa.eu;

- Spletna stran Eurostata: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/.

[1] „Komisija na začetku vsakega leta pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo. Poročilo zajema informacije o raziskovalnih in tehnološkorazvojnih dejavnostih ter o razširjanju njihovih rezultatov v predhodnem letu, pa tudi delovni program za tekoče leto.“

[2] COM(2007) 161, 4.4.2007.

[3] http://ec.europa.eu/research/era/index_en.html.

[4] http://ec.europa.eu/invest-in-research/pdf/download_en/keyfigures_071030_web.pdf.

[5] COM(2007) 182, 4.4.2007.

[6] http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/94932.pdfCOM(2007)182, 4.4.2007.

[7] COM(2007) 474, 16.8.2007.

[8] COM(2007) 799, 14.12.2007.

[9] http://ec.europa.eu/invest-in-research/policy/philanthropy_en.htm.

[10] COM(2006) 458, 14.8.2006.

[11] UL L 57, 24.2.2007.

[12] UL L 30, 4.2.2008.

[13] UL L 97, 9.4.2008.

[14] COM(2003) 226, 4.6.2003.

[15] Enajst držav članic z visoko ali zelo visoko intenzivnostjo raziskav in razvoja predstavlja le 16 % BDP EU-27, medtem ko šestnajst držav članic z manjšo ali negativno rastjo intenzivnosti raziskav in razvoja predstavlja 84 % BDP EU-27.

[16] Zadnje leto, za katerega je na voljo razčlenitev po virih financiranja.