[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.4.2008

COM(2008) 188 konč.

2008/0074 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume, kar zadeva številčenje vizumov

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Številka vizuma je sestavni del enotne oblike za vizume. Namenjena je prepoznavanju vizumov, ki jih države članice izdajo državljanom tretje države. Številka se natisne na vizumsko nalepko med postopkom izdelave pred personalizacijo, da se lahko prepoznajo izgubljeni ali ukradeni neizpolnjeni dokumenti. Prav tako služi evidenci vizumskih nalepk, da se lahko kontrolirajo zaloge in izdani vizumi. Številčenje vizumov je delno opisano v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume[1] in delno v tehničnih specifikacijah, ki jih je sprejela Komisija[2]. Sestoji iz številke vizuma, pred katero stoji črka oziroma črke, ki označujejo državo članico izdajateljico, kakor je opredeljeno v točki 3 Priloge k Uredbi. Te črke trenutno ustrezajo oznakam držav, ki se uporabljajo za avtomobilske tablice. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) je določila standarde za strojno berljive potne listine in zlasti seznam s kodami držav. V skladu s standardi ICAO mora prva vrstica strojno berljivega dela vsebovati trimestno črkovno kodo države ICAO, ki označuje državo izdajateljico, druga vrstica pa (devetmestno) številko vizuma. Enotna oblika za vizume mora biti strojno berljiva in zato skladna z zahtevami ICAO, da se lahko pospeši postopek kontrole na meji. Ker je številka vizuma, ki je natisnjena v drugi vrstici strojno berljivega dela, omejena na 9 znakov, je veljavni način številčenja vizumov v preteklosti povzročal nekatere težave. Kot prvo so si države članice razlagale številčenje vsaka na svoj način, ki je ustrezal zahtevam njihovega postopka izdelave vizumskih nalepk, vendar ni bil v celoti skladen z Uredbo (ES) št. 1683/95 in specifikacijami ICAO (nekatere države članice so uporabljale številko z več kot 9 znaki, ki je bila predolga za strojno berljivi del in ni bila v celoti vpisana). Strojno branje številk vizuma zato ni bilo mogoče in številko je bilo treba v sistem vnesti ročno ali je celo ni bilo mogoče poiskati v sistemu. Druga težava je v tem, da trenutno veljavne tehnične specifikacije za enotno obliko za vizum ne predvidevajo zadostnega števila znakov, da bi se lahko vpisale serijske številke vizumskih nalepk v tistih državah, ki izdajo veliko število vizumov. Poleg tega se je pojavilo določeno neskladje, saj je koda države, ki se uporablja v strojno berljivem delu, enaka kodi ICAO, koda države, navedena v številki vizumske nalepke, pa temelji na sistemu avtomobilskih oznak. Doslej te razlike niso bile tako pomembne, ker se vizum na meji pregleduje le vizualno ali se preveri z branjem strojno berljivega dela. Ko bo vizumski informacijski sistem (VIS) začel delovati, se bo preverjanje na zunanjih mejnih prehodih načeloma opravljalo z uporabo številke vizumske nalepke v kombinaciji s prstnimi odtisi imetnika vizuma. V VIS se bo na podlagi številke vizumske nalepke poiskalo dosje prosilca za zadevni vizum in preverilo, ali se prstni odtisi osebe, ki je na meji predložila vizum, ujemajo s tistimi, ki jih je v dosje prosilca vneslo konzularno predstavništvo. V večini primerov se bo iskanje v VIS začelo z branjem strojno berljivega dela vizuma. Zato bo potrebna enkratna številka vizuma, ki je natisnjena na vizumski nalepki in je skladna s številko v strojno berljivem delu. Posledično je treba spremeniti sedanji način številčenja vizumov, da bi imeli enkratno številko vizumske nalepke, s čimer bi se izognili temu, da se v postopku preverjanja pojavi več zapisov v zvezi z vizumom namesto zgolj zadevnega dosjeja prosilca. Hkrati se zdi primerno uporabiti kode držav ICAO za številke vizumskih nalepk, da bi bile te skladne z zahtevami ICAO. Načeloma bi bilo primerno, da se zaradi skladnosti spremeni tudi koda države v skriti podobi. Ker se kode držav v skriti podobi tiskajo v globokem tisku, bi bilo treba spremeniti tudi tiskarske plošče, kar pa bi bilo zelo drago. Sprememba skrite podobe ni nujno potrebna, saj ni povezana s številčenjem. Prilagoditi bi jo bilo treba pozneje, ko bodo pripravljene druge spremembe Uredbe (ES) št. 1638/95, da bi se za zdaj izognili velikim stroškom. |

Splošno ozadje Uvedba VIS kot sistema za izmenjavo podatkov o vizumih je ena ključnih pobud v okviru politik EU, namenjenih vzpostavitvi območja svobode in varnosti. Z VIS se bodo izboljšali izvajanje skupne vizumske politike, konzularno sodelovanje in posvetovanje med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, kar bo poenostavilo postopek pridobivanja vizumov, preprečilo „trgovanje z vizumi“, olajšalo boj proti goljufijam in kontrole na zunanjih mejnih prehodih ter na ozemlju držav članic, podprlo prepoznavanje in vračanje nezakonitih priseljencev ter olajšalo uporabo „Uredbe Dublin II“ (ES) št. 343/2003[3] in preprečilo grožnje notranji varnosti vseh držav članic. V tem kontekstu je bistvenega pomena, da lahko mejna policija pri preverjanju v VIS uporabi enkratno številko vizumske nalepke ter tako poišče dosje, na podlagi katerega bo preverila prstne odtise osebe, ki prispe na mejo. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Ker sedanje določbe Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume in dodatne tehnične specifikacije ne zagotavljajo skladnega in enkratnega številčenja vizumskih nalepk, ki bi se uporabilo v okviru VIS, je treba način številčenja vizumskih nalepk spremeniti pred začetkom delovanja VIS. |

Glavne organizacije/strokovnjaki, vključeni v posvetovanja S strokovnjaki držav članic in strokovnjaki za VIS so bila opravljena posvetovanja, da bi se poiskal pravi sistem za skladno številčenje vizumskih nalepk. |

Ocena učinka Če bi se sedanji način številčenja vizumov ohranil, biometričnih podatkov ne bi bilo mogoče zanesljivo preveriti v vizumskem informacijskem sistemu. Zato je treba bodisi izvajati obstoječi standard glede številčenja vizumov in ga uporabljati tudi za strojno berljivi del (MRZ) bodisi opredeliti drugo možno rešitev. Obstoječi standard ni bil sprejet z naklonjenostjo zaradi nezadostnega števila znakov, ki se lahko uporabijo. Tehnični odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe (ES) št. 1683/95, je ovrednotil več možnosti: Možnost 1 Vse države članice zagotovijo številke vizumskih nalepk z 9 znaki, ki se začnejo s kodo države, kakor je trenutno opredeljena v tehničnih specifikacijah, in so natisnjene v isti obliki tudi v drugi vrstici strojno berljivega dela. Možnost 2 Uveden bi bil nov sistem, ki bi še vedno uporabljal 9 znakov, vendar bi sedanje predpone nadomestil s priznanimi kodami ICAO (ISO), ki so sestavljene iz 3 črk (razen za Nemčijo, za katero se uporabi samo črka „D“). Poleg tega bi se uporabilo še 6 znakov. Ti so lahko sestavljeni iz črk in številk, kar bi dalo največ 2 176 782 335 serijskih številk. Možnost 3 Številka vizumske nalepke bi bila natisnjena v drugi vrstici strojno berljivega dela, vendar brez kode države. Državo, ki je izdala vizum, bi bilo v tem primeru mogoče prepoznati iz prve vrstice strojno berljivega dela. Ta možnost bi dala 999 999 999 999 serijskih številk. V zgornjem desnem kotu ne bi bilo kode države, saj bi bilo kodo možno razbrati iz strojno berljivega dela. Strokovnjaki so menili, da nobena od teh možnosti ne bi bila primerna, in so se dogovorili o rešitvi, pri kateri je koda države ločena od številke vizuma. Številka vizuma, ki ima devet znakov, bo natisnjena v polju 5 vizumske nalepke (zgornji desni kot). Da bi se lahko prepoznali neizpolnjeni vizumi in ustvarila enkratna številka, bo koda države, ki bo prilagojena kodi ICAO in uporabljena na strojno berljivem delu, natisnjena v tisku podlage, in sicer tik pod številko (novo polje 5a). Učinek opredeljene rešitve ni le ta, da se bo ustvarila enkratna številka vizumske nalepke, temveč bodo po novem na voljo dodatni znaki, kar bo v pomoč državam članicam, ki izdajo veliko število vizumov. Države članice bodo morale spremeniti svoje postopke tiskanja in razposlati nove vizumske nalepke konzulatom pred začetkom delovanja VIS. Ko bo VIS začel delovati, bodo države članice lahko bodisi takoj povezale vse konzulate s sistemom bodisi vsaj sledile časovnemu načrtu za uvedbo sistema po posameznih regijah. Tiste države članice, ki ne bodo začele uporabljati VIS v regijah, za katere časovni načrt predvideva poznejšo uvedbo, bodo lahko v navedenih regijah uporabljale zaloge starih vizumov. V nasprotnem primeru se bodo morale preostale zaloge varno uničiti. Za izvedbo tega predloga je treba ob njegovem sprejetju ustrezno spremeniti tehnične specifikacije, saj bo spremenjena enotna oblika za vizum. |

2. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganega ukrepa Številčenje vizumske nalepke v postopku izdelave mora biti prilagojeno novim zahtevam VIS in njegovi pravni podlagi. Številka vizumske nalepke mora biti enkratna, da se lahko v sistemu prepozna ustrezni dosje prosilca, s katerim se med preverjanjem primerjajo prstni odtisi. |

Pravna podlaga Člen 62(2)(b)(iii) PES Kar zadeva sodelovanje Združenega kraljestva in Irske, se šteje, da sodelujeta pri tem ukrepu. Osnovna Uredba (ES) št. 1683/95 je temeljila na prejšnjem členu 100c Pogodbe ES. Po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe ni bila spremenjena ali nadomeščena, za razliko od Uredbe (ES) št. 539/2001, ki je bila v okviru nove pravne podlage povsem preoblikovana. Posledično se domneva, da Združeno kraljestvo in Irska še vedno sodelujeta pri ukrepih, ki so bili sprejeti v okviru 1. stebra že pred začetkom veljavnosti Amsterdamske pogodbe. V ta namen niso bile dodane uvodne izjave. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj države članice same ne morejo doseči enakega rezultata, zato je potrebno ukrepanje Skupnosti. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: sprememba Uredbe (ES) št. 1683/95. |

3. PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

Podrobnejša obrazložitev predloga |

Člen 1

Člen 1 vsebuje vse potrebne spremembe Priloge za predvideno spremembo serijskega številčenja na vizumski nalepki.

Zadnji dve spremembi (v 5. in 6. odstavku) se navezujeta na spremembe, ki so bile uvedene z Uredbo (ES) št. 334/2002[4]. Priloga tedaj ni bila prilagojena, ker države članice v tistem času še niso izdelovale novih vizumskih nalepk in zato nov vzorec ni bil na voljo. Posledično je Priloga k Uredbi ostala nespremenjena. Zdaj jo je treba uskladiti z novim vzorcem, ki je vstavljen v Prilogi. Ker je bil varnostni element iz točke 1 („znak iz devetih elips“) v novih vizumih nadomeščen s fotografijo, je treba besedilo točke 1 nadomestiti z besedilom točke 2a in točko 2a je treba črtati.

Člen 2

Ta člen določa okvir za izvajanje.

Po predvidevanjih bo VIS lahko začel delovati maja 2009 in se bo začel uporabljati, ko bodo države članice potrdile, da so opravile vse potrebno. Bistvenega pomena je, da države članice uporabljajo vizumske nalepke z novim številčenjem od začetka delovanja VIS oziroma vsaj tiste države, v katerih bo VIS najprej uveden; „stare“ vizumske nalepke bi se lahko uporabljale v drugih regijah, ki še ne bodo povezane z VIS. Iz tega razloga je kot rok za izvajanje določen 1. maj 2009, kljub temu, da se lahko porabijo zaloge vizumskih nalepk v regijah, ki še ne bodo povezane z VIS. Po sprejetju te uredbe bo Komisija čim prej pripravila potrebne tehnične specifikacije, da bi se lahko odločitev pravočasno sprejela. Tehnične specifikacije bodo prilagodile enotno obliko, kakor se zahteva, tako da bodo kodo države namestile v prostor tik pod nacionalno številko vizuma (glej prilogo).

2008/0074 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume, kar zadeva številčenje vizumov

SVET EVROPSKE UNIJE JE −

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2)(b)(iii) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[5],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[6],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sedanji pravni okvir, določen z Uredbo (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume[7] in dodatnimi tehničnimi specifikacijami, ki jih je Komisija sprejela 7. februarja 1996 in 27. decembra 2000[8], ne omogoča zanesljivih poizvedb v vizumskem informacijskem sistemu, vzpostavljenem na podlagi Uredbe (ES) št. [ ] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [ ] o vizumskem informacijskem sistemu in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno bivanje med državami članicami (Uredba VIS)[9].

(2) Sistem številčenja, ki se trenutno uporablja, zlasti ne omogoča zadostnega števila znakov, ki jih na vizumih natisnejo države članice z velikim številom prošenj za izdajo vizuma.

(3) Skladen in enkraten sistem številčenja vizumov je zato bistvenega pomena za preverjanje vizumov v VIS.

(4) Uredbo (ES) št. 1683/95 je treba ustrezno spremeniti.

(5) Kar zadeva Islandijo in Norveško, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[10], ki spadajo v področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma[11].

(6) Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz člena 1(A) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES[12] in členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES[13] −

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1683/95 se spremeni:

1) V členu 2 se doda odstavek 3:

„3. V skladu s postopkom iz člena 6(2) se lahko sprejme odločitev, da so specifikacije iz člena 2 zaupne narave in se ne objavijo. V tem primeru so dostopne samo izvajalcem, ki jih države članice pooblastijo za tiskanje vizumov, in osebam, ki jih v skladu s predpisi za to pooblasti država članica ali Komisija.“.

2) V členu 3 se črta odstavek 1.

3) Priloga se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Države članice začnejo to uredbo uporabljati najpozneje s 1. majem 2009. Države članice lahko porabijo svoje preostale zaloge na konzularnih predstavništvih, ki niso povezana z vizumskim informacijskim sistemom (VIS).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Predsednik D. Voynet

Predsednik

PRILOGA

Vstaviti je treba naslednji vzorec:

[pic]

Varnostni elementi vizuma

1. Vključena fotografija, ki je izdelana v skladu z visokimi varnostnimi standardi.

2. V tem prostoru je optično spremenljiv znak („kinegram“ ali drug enakovreden znak). Pod določenim kotom postane vidnih 12 zvezd, črka „E“ in globus v različni velikosti in barvi.

3. V tem prostoru je znak z učinkom skrite podobe, sestavljen iz črke oz. črk, ki označujejo državo izdajateljico (ali „BNL“ za države Beneluksa, tj. za Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko). V vodoravnem položaju je znak svetleč, če ga zavrtimo za 90 stopinj, pa je temen. Uporabljajo se naslednji znaki: A za Avstrijo, BG za Bolgarijo, BNL za Beneluks, CY za Ciper, CZE za Češko, D za Nemčijo, DK za Dansko, E za Španijo, EST za Estonijo, F za Francijo, FIN za Finsko, GR za Grčijo, H za Madžarsko, I za Italijo, IRL za Irsko, LT za Litvo, LVA za Latvijo, M za Malto, P za Portugalsko, PL za Poljsko, ROU za Romunijo, S za Švedsko, SK za Slovaško, SVN za Slovenijo, UK za Združeno kraljestvo.

4. V srednjem delu je beseda „VIZUM“, napisana z velikimi tiskanimi črkami v optično spremenljivi barvi, ki je glede na zorni kot zelena ali rdeča.

5. V tem polju je predhodno natisnjena 9-mestna nacionalna številka vizumske nalepke. Uporabi se posebna pisava.

5a. Polje vsebuje trimestno črkovno kodo države, kakor je določena v dokumentu ICAO 9303 o strojno berljivih dokumentih[14], ki označuje državo članico izdajateljico.

„Številka vizumske nalepke“ je trimestna črkovna koda države, kakor je določena v polju 5a, in nacionalna številka, kakor je navedena v polju 5.

Polja za vpisovanje

6. Na začetku polja sta besedi „Velja za“. Organ, ki izda vizum, določi državno ozemlje oziroma državna ozemlja, za katero(-a) velja vizum.

7. Na začetku polja je beseda „Od“, v nadaljevanju vrstice pa beseda „do“. Organ, ki izda vizum, v tem polju navede trajanje veljavnosti vizuma.

8. Na začetku polja sta besedi „Vrsta vizuma“. Organ, ki vizum izda, vpiše vrsto vizuma v skladu s členoma 5 in 7 te uredbe. V nadaljevanju vrstice so besede „število vstopov“, „trajanje bivanja“ (tj. trajanje bivanja, kot ga načrtuje prosilec) in „dni“.

9. Na začetku polja sta besedi „Izdano v“, sledi pa ime kraja.

10. Na začetku tega polja je beseda „Dne“ (pristojni organ vpiše na tem mestu dan izdaje vizuma), v nadaljevanju vrstice pa besede „Številka potnega lista“ (sledi številka imetnikovega potnega lista).

11. Na začetku polja sta besedi „Priimek, ime“.

12. Na začetku polja je beseda „Opombe“. V tem polju pristojni organ vpiše dodatne podatke, za katere meni, da so potrebni, in ki so v skladu s členom 4 te uredbe. Naslednji dve vrstici in pol sta namenjeni za vpis teh podatkov.

13. V to polje se vpišejo ustrezne strojno čitljive informacije za lažjo kontrolo na zunanjih mejah. Strojno berljivi del vsebuje besedilo, natisnjeno v tisku podlage, z navedbo države članice, ki je izdala dokument. To besedilo ne vpliva na tehnične značilnosti strojno berljivega dela ali berljivosti tega dela.

Papir za izdelavo vizuma je naravne barve z rdečimi in modrimi oznakami.

Oznake za posamezna polja so v angleškem in francoskem jeziku. Država, ki izda vizum, lahko doda še tretji jezik, ki je uradni jezik Skupnosti. Beseda „VIZUM“ v zgornji vrstici je lahko v katerem koli uradnem jeziku Skupnosti.

[1] UL L 164, 14.7.1995, str. 1−4.

[2] Odločba št. 2/96 z dne 7. februarja 1996 in Odločba COM(2000) 4332 z dne 27. decembra 2000, neobjavljeni.

[3] UL L 50, 25.2.2003, str. 1−10.

[4] UL L 53, 23.2.2002, str. 7−8.

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL C […], […], str. […].

[7] UL L 164, 14.7.1995, str. 1−4; Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 334/2002 (UL L 53, 23.2.2002, str. 7).

[8] Odločba št. 2/96 z dne 7. februarja 1996 in Odločba COM(2000) 4332 z dne 27. decembra 2000, neobjavljeni.

[9] UL L (še ni dokončno sprejeta).

[10] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[11] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[12] UL L 368, 15.12.2004, str. 26−27.

[13] UL L 370, 17.12.2004, str. 78−79.

[14] Izjema za Nemčijo: Dokument ICAO 9303 o strojno berljivih dokumentih za Nemčijo določa kodo države „D“.