[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.3.2008

COM(2008) 159 konč.

2008/0064 (COD)

Predlog

ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009)

(PREDLOžILA KOMISIJA)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij (2009)

1. U V O D

Evropa mora povečati svojo sposobnost na področju ustvarjalnosti in inovacij iz socialnih ter tudi gospodarskih razlogov. Evropski svet je večkrat opomnil, da imajo inovacije ključen pomen za sposobnost Evrope, da se učinkovito odzove na izzive in priložnosti, ki jih prinaša globalizacija. Decembra 2006 je na primer navedel, da „Evropa potrebuje strateški pristop, katerega cilj je oblikovanje inovacijam prijaznega okolja, kjer se znanje pretvori v inovativne izdelke in storitve“[1]. Sodobno gospodarstvo, ki poudarja dodano vrednost s pomočjo boljše uporabe znanja in hitrih inovacij, zahteva razširitev osnove ustvarjalnih sposobnosti, ki vključuje celotno prebivalstvo. Zlasti obstaja potreba po veščinah in kompetencah, ki ljudem omogočajo, da spremembo izkoristijo kot priložnost in da so odprti do novih zamisli, ki spodbujajo inovacije in aktivno udeležbo v kulturno raznoliki družbi, ki temelji na znanju.

Inovativna sposobnost je tesno povezana z ustvarjalnostjo kot osebno lastnostjo, ki temelji na kulturnih in medosebnih veščinah in vrednotah. Da bi jo lahko izkoristili v celoti, jo je treba razširiti med vsem prebivalstvom. Evropski svet je marca 2007 ponovno poudaril vlogo izobraževanja in usposabljanja, ki sta odločilna pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovacijske dejavnosti in konkurenčnosti, ko je izpostavil koncept „trikotnik znanja“, ki obsega izobraževanje, raziskave in inovacije[2].

Delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“[3] in akcijski načrti Skupnosti na področjih vseživljenjskega učenja in mladinskih politik ter na povezanih področjih, kot je kultura, na evropski ravni dajejo priložnosti za izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter za poglobitev razumevanja zainteresiranih strani v zvezi z načini spodbujanja ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije. Zlasti Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje[4] predvideva evropski referenčni okvir, ki obsega osem ključnih kompetenc (opredeljenih kot „znanje, spretnosti in odnosi“), ki zajemajo obsežen program za izobraževanje in usposabljanje v vseh fazah življenja. Veliko teh kompetenc je pomembnih za ustvarjalnost in inovacije na osebnih, medosebnih in medkulturnih področjih, vključno z „matematično kompetenco ter osnovnimi kompetencami v znanosti in tehnologiji“, „digitalno pismenostjo“, „učenjem učenja“, „socialnimi in državljanskimi kompetencami“, „samoiniciativnostjo in podjetnostjo“ ter „kulturno zavestjo in izražanjem“.

Razglasitev evropskega leta je učinkovit način pomoči pri soočanju z izzivi, in sicer z izboljšanjem ozaveščenosti javnosti, razširjanjem informacij o dobrih praksah, spodbujanjem raziskav, ustvarjalnosti in inovacij ter spodbujanjem politične razprave in spremembe. Z združevanjem ukrepov na ravni Skupnosti ter na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh in z ustvarjanjem priložnosti za udeležbo zainteresiranih strani lahko v dejavnostih informiranja in osveščanja vzpostavi sinergije ter pomaga pri usmerjanju politične razprave na posebno vprašanje.

Cilj za leto 2009 je spodbujati ustvarjalnost in sposobnost za inovacije kot ključnih kompetenc za vse. To je skladno s Sporočilom Komisije „Široko zastavljena inovacijska strategija za EU“ , ki navaja, da „se inovacije brez izobraževanja kot bistva politike ne bodo podpirale. Izobraževanje mora že v zgodnji fazi spodbujati nadarjenost in ustvarjalnost.“[5] Program vseživljenjskega učenja je zato pomembno sredstvo za podporo tej pobudi. Druge politike in programi na povezanih področjih, kot so podjetništvo, informacijska družba, raziskave, kohezija ali razvoj podeželja, bodo podpirale to evropsko leto, kjer je to primerno.

2. OZADJE

Ustvarjalnost je človeška lastnost, ki se kaže na številnih področjih in v številnih okvirih, od umetnin, oblikovanja in obrti do znanstvenih prebojev in podjetništva, vključno z družbenim podjetništvom. Mnogodimenzionalna lastnost ustvarjalnosti pomeni, da je lahko znanje na številnih različnih področjih – tehnoloških in netehnoloških – osnova za ustvarjalnost in inovacije. Inovacije so uspešna uresničitev novih zamisli; ustvarjalnost je temeljna predpostavka inovacij. Novi izdelki, storitve, postopki, strategije in organizacije od ljudi zahtevajo ustvarjanje novih zamisli in zvez med njimi. Kompetence, kot sta ustvarjalno mišljenje in napredno reševanje težav, so zato enako pomembne na gospodarskem, družbenem in tudi umetniškem področju.

Skupnosti ustvarjalnosti in inovacij – umetnosti na eni strani ter tehnologije in poslovanja na drugi strani – pogosto niso dobro povezane. Pomemben prispevek evropskega leta bo povezovanje teh svetov, in sicer s konkretnimi primeri pokazati vrednost upoštevanja konceptov ustvarjalnosti in inovacij na več področjih, kot so šole, univerze ter zasebne in javne organizacije.

Pomemben in pogosto neizkoriščen vir inovacij je mogoče najti zunaj organizacije: uporabnika. Potrebe uporabnika so lahko izhodiščna točka za razvoj, izboljšavo in/ali oblikovanje novih, konkurenčnejših izdelkov in storitev. S primernimi kompetencami uporabniki kot potrošniki zagotavljajo inovacijam prijazno tržno okolje, poleg tega pa lahko rešijo nepredvidene težave in sodelujejo pri razvoju izdelkov in storitev. Pozitivni učinek udeležbe potrošnikov pojasnjuje, zakaj so proizvajalci novih tehnologij, ki tesno sodelujejo z uporabniki, uspešni pri inovacijah.

Odnos med kompetencami in inovacijami je dinamičen: odnosi ljudi in tudi njihove spretnosti in znanje pripomorejo k napredku inovacij, inovacije pa prispevajo k spremembi potrebe po spretnostih, tako v družbi kot tudi na ravni podjetij. Niti ena sama mešanica znanj ni recept za uspešne inovacije v vseh okoliščinah. Inovacijski procesi so vse bolj omreženi, multidisciplinarni in problemsko usmerjeni ter postavljajo vedno višje zahteve za splošne spretnosti, kot sta učenje učenja in sposobnost učinkovitega vzajemnega delovanja z drugimi. Zato je priznavanje kompetenc kot „znanja, spretnosti in odnosov“ tudi pomembno, kot to navaja Priporočilo o ključnih kompetencah. Odnosi do sprememb so lahko prav tako pomembni kot formalnejše kvalifikacije.

Temeljna lastnost, ki podpira ustvarjalno in inovativno sposobnost, je motivacija in samoiniciativnost. Temelji za takšne lastnosti se postavijo v zgodnjih fazah osebnega razvoja. Ustvarjalnost zajema velik del učnega načrta v zgodnjih letih šolanja, vendar pa se ta del med izobraževanjem učencev drastično zmanjša. Eden izmed velikih izzivov izobraževalnih sistemov je torej, kako iskrico ustvarjalnosti ohraniti pri otrocih in mladih. Odzivi so na primer vključevali večje poudarke na ustvarjalnih predmetih, razvoj novih pristopov k učenju in spodbujanje različnih zunajšolskih dejavnosti.

Hkrati pa so medkulturne in medosebne kompetence pomembne, saj usposabljajo posameznike za učinkovito in konstruktivno sodelovanje v socialnem in poklicnem življenju in zlasti v vse bolj raznovrstnih družbah. Državljanska kompetenca posameznike usposablja za polno udeležbo v državljanskem življenju na podlagi socialnih in političnih konceptov in struktur ter zaveze za dejavno in demokratično udeležbo. Ti sklopi spretnosti in znanja so torej prav tako pomembni za spodbujanje ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije.

Vse večji pritisk za razvoj ustvarjalnih, inovativnih in kritičnih veščin pomeni, da tradicionalni učni pristopi, ki temeljijo na neposrednih navodilih ali predavanjih, niso več primerni. Zamenjujejo jih modeli, ki so bolj usmerjeni na učenca in ki temeljijo na učenčevi aktivni udeležbi v postopku razmišljanja in interpretacije. Učenje poteka skupaj z drugimi, kar ustvarjalno spreminja socialne prakse in navade. Organizacijska kultura, ki podpira odprtost in ustvarjalnost, je pomemben predpogoj za uspešno učenje in inovacije.

3. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

3.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

S člani Evropskega parlamenta in državami članicami so potekale neformalne razprave o organizaciji evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij na podlagi obstoječih programov. Vsebina pobude je bila pozdravljena, vedno večje število zahtev po dodatnih informacijah, ki jih je poslalo veliko zainteresiranih strani, pa kaže na obstoj velike potrebe po pobudi.

3.2. Ocena učinka

Delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ prinaša veliko rezultatov, vključno z dvoletnimi poročili o sodelovanju pri številnih izobraževalnih vprašanjih in vprašanjih usposabljanja ter priporočili in drugimi nezavezujočimi načeli ali instrumenti, ki obravnavajo posebne teme, na primer priznanje neformalnih in priložnostnih učnih izidov ali vseživljenjskega usmerjanja. Vendar pa so številne dejavnosti in rezultati namenjen predvsem strokovnim delavcem in oblikovalcem politik, širšemu občinstvu pa niso dovolj vidni.

Z evropskim letom, ki se osredotoča na razvoj ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije, bi se omogočilo, da se nekateri navedeni rezultati približajo splošni javnosti na način, ki je dostopen in lahko spodbudi njihovo domišljijo, pri tem pa bi se upoštevali rezultati analiz in priporočil politike, ki so že potrjena na evropski ravni. Prav tako bi se zainteresiranim stranem, vključno z ustanovami in civilnodružbenimi organizacijami, ki delujejo na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, omogočilo ustvarjanje večjega učinka in pridobivanje širšega priznavanja za njihova prizadevanja, in sicer s pomočjo sodelovanja pri evropski pobudi. Z evropskim letom se bo zato prispevalo k okrepitvi učinka obstoječih postopkov v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 in k ustvarjanju kritične mase dejavnosti, namenjene razvoju spretnosti, povezanih z ustvarjalnostjo in inovativnostjo. Gradilo se bo tudi na rezultatih evropskega leta medkulturnega dialoga (2008), in sicer s poudarjanjem pomembnosti medosebnih in medkulturnih spretnosti pri spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije v kulturno raznolikem okolju.

Pričakuje se, da bo leto imelo vsaj tako pomemben učinek, kot so ga imele prejšnje tovrstne pobude na področju izobraževanja, kot je bilo evropsko leto vseživljenjskega učenja (1996) in evropsko leto izobraževanja s športom (2004). Sedanja osredotočenost na konkurenčnost, znanje in spretnosti v kontekstu lizbonske strategije bo verjetno zagotovila okolje, v katerem bodo zainteresirane strani še bolj dovzetne za rezultate evropskega leta.

Dejavnosti na ustreznih področjih politike, razen izobraževanja, kot so podjetništvo, mediji, kohezija, razvoj podeželja in raziskave, že zdaj neposredno ali posredno prispevajo k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije. Komisija bo gradila na teh aktivnostih z namenom povečanja učinka evropskega leta.

4. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

4.1. Povzetek ciljev dejavnosti in predlagani ukrepi

Splošni cilj evropskega leta je spodbuditi ustvarjalnost za vse kot gonilo za inovacije in kot ključni dejavnik za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc z vseživljenjskim učenjem.

V skladu s konceptom vseživljenjskega učenja, ki ga podpira Resolucija Sveta o vseživljenjskem učenju z dne 27. junija 2002[6], bo spodbujanje ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije prilagojeno vsem fazam vseživljenjskega učenja, od zgodnjega učenja do obveznega in neobveznega izobraževanja ter usposabljanja, v poklicnem življenju in vse do faze po upokojitvi. Nanašalo se bo na formalna, neformalna in priložnostna učna okolja.

Kot pri drugih evropskih letih bodo ukrepi vključevali informacijske in promocijske kampanje, prireditve in pobude na evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh z namenom prenesti ključna sporočila ter razširjati informacije o primerih dobrih praks. Evropsko leto bo izvedeno s pomočjo programov Skupnosti, zlasti programa vseživljenjskega učenja 2007-2013[7] in programa Kultura 2007-2013[8], ter drugih programov in pobud v okviru prednostnih nalog, določenih za vsak instrument za obdobje, ki vključuje leto 2009[9]. Te prednostne naloge vključujejo sektorsko usmerjene cilje, kot so: prebuditev in okrepitev ustvarjalnosti in inovativnosti ali razvoj inovativnih pedagoških pristopov, ki vključujejo ustvarjalno umetnost in znanost v šolah; spodbujanje „trikotnika znanja“ z ustanovitvijo učnih regij na univerzah kot gonilnih sil za regionalni razvoj; podpora razvoja in prenosa inovacij s pomočjo poklicnega izobraževanja; spodbujanje osebne izpolnitve odraslih z razvojem njihove kulturne zavesti in sposobnosti za ustvarjalno izražanje ter inovacije s pomočjo izobraževanja odraslih; za vse člene v verigi vseživljenjskega učenja, komunikacijske dejavnosti in prireditve za razširjanje in uporabo rezultatov.

Da bi zagotovili prilagojenost dejavnosti, ki so organizirane tekom evropskega leta, potrebam in okoliščinam v vsaki državi članici ter da se iz pridobljenega znanja na evropski ravni pridobi največji učinek, so države članice vabljene, da imenujejo nacionalnega koordinatorja, odgovornega za organizacijo udeležbe držav članic v evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij, kjer nacionalni lizbonski koordinator te vloge ne more učinkovito prevzeti. Dejavnosti na evropski ravni bo usklajeval evropski organizacijski odbor, vključno s predstavniki nacionalnih koordinatorjev.

4.2. Pravna podlaga

Podlaga za to pobudo sta člena 149 in 150 Pogodbe ES. Ta dva člena se pogosto združujeta, v skladu z načelom vseživljenjskega učenja, ki je bilo v zadnjem desetletju podprto v številnih besedilih Skupnosti, vključno z besedili, navedenimi v uvodnih izjavah.

4.3. Načelo subsidiarnosti

Ta predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti, in sicer na enak način kot obstoječ program vseživljenjskega učenja, ki bo pomembno sredstvo za izvajanje evropskega leta. Kot v primeru programa vseživljenjskega učenja ciljev predloga zgolj z ukrepom držav članic ni mogoče doseči v zadostnem obsegu, saj samo ukrep na nacionalni ravni ne bi izkoristil evropske razsežnosti izmenjav izkušenj in dobrih praks med državami članicami, namenjenih spodbujanju ključnih kompetenc na posebnem področju ustvarjalnosti in inovativnosti.

Cilje predloga je mogoče bolje uresničiti z ukrepom Skupnosti, ker so evropska leta običajno oblikovana za obravnavo splošnih izzivov, s katerimi se sooča Evropa, in sicer z doseganjem kritične mase s pomočjo dvigovanja osveščenosti javnosti in spodbujanja politične razprave.

4.4. Načelo sorazmernosti

Potek predlaganega ukrepa je enostaven, na podlagi obstoječih programov in preusmeritve komunikacijskih dejavnosti na teme evropskega leta, in organov, pristojnih za izvajanje evropskega leta, ne sili k nesorazmernemu upravljanju.

4.5. Izbira instrumenta

Odločba Evropskega parlamenta in Sveta je najprimernejši instrument za zagotovitev polnega sodelovanja zakonodajnega organa pri načrtovanju evropskega leta.

5. PRORAčUNSKI VPLIV

Za evropsko leto dodatno financiranje ni potrebno. Prožnost za določitev prednostnih nalog na letni ali večletni osnovi v programu vseživljenjskega učenja in drugih zadevnih programih zagotavlja finančno kritje, ki zadostuje za podporo kampanj za osveščanje v obsegu, podobnemu prejšnjim evropskim letom. Upravne vire, potrebne za izvajanje evropskega leta, je mogoče najti tudi v obstoječih upravnih proračunih.

2008/0064 (COD)

Predlog

ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009)

Besedilo velja za EGP

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter zlasti členov 149 in 150 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[10],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[12],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[13],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropa mora okrepiti svojo sposobnost za ustvarjalnost in inovacije iz socialnih ter gospodarskih razlogov, če se želi učinkovito odzvati na razvoj družbe znanja: inovativna sposobnost je tesno povezana z ustvarjalnostjo kot osebno lastnostjo, in da bi jo lahko izkoristili v celoti, jo je treba razširiti med vsem prebivalstvom. To zahteva pristop, ki temelji na vseživljenjskem učenju.

(2) Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali v zadostni meri in na vseh ustreznih ravneh poskrbeti za razvoj ključnih kompetenc z namenom podpiranja ustvarjalnosti in inovativnosti, da bi našli inovativne in ustvarjalne rešitve v zasebnem, poklicnem in socialnem življenju.

(3) Evropski svet v Lizboni (23. in 24. marca 2000) je sklenil, da bi moral evropski okvir opredeliti nova osnovna znanja, ki naj jih zagotovi vseživljenjsko učenje, kot ključni ukrep pri odzivu Evrope na globalizacijo in premik h gospodarstvom znanja, ter poudaril, da so ljudje največja dobrina Evrope.

(4) Sporočilo Komisije „Uresničevanje evropskega prostora za vseživljenjsko učenje“ in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju[14], ki mu je sledila, sta „nova osnovna znanja“ določila kot prednostna in poudarila, da mora vseživljenjsko učenje zajemati obdobje od predšolske starosti do starosti po upokojitvi.

(5) Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje[15] je opredelilo zlasti „matematično kompetenco ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji“, „učenje učenja“, „digitalno pismenost“, „samoiniciativnost in podjetnost“, „kulturno zavest in izražanje“ ter „socialne in državljanske kompetence“.

(6) Evropski svet je na zasedanju 8. in 9. marca 2007 navedel, da sta izobrazba in usposabljanje predpogoja za dobro delovanje trikotnika znanja (izobraževanje, raziskave, inovacije) ter da imata glavno vlogo pri spodbujanju rasti in delovnih mest. Pozval je k temu, da je posebno pozornost treba nameniti spodbujanju zmogljivosti MSP, tudi na področju kulture in ustvarjalnosti, zaradi njihove gonilne vloge v zvezi z rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in inovacijami.

(7) Razglasitev evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij je učinkovit način pomoči pri soočanju z izzivi Evrope, in sicer z izboljšanjem ozaveščenosti javnosti, razširjanjem informacij o dobrih praksah ter spodbujanjem raziskav in politične razprave. Z ustvarjanjem okolja za hkratno spodbujanje teh ciljev na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni lahko evropsko leto prinese večjo sinergijo in kritično maso kot pa neskladna prizadevanja na različnih ravneh.

(8) Ker spodbujanje ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije s pomočjo vseživljenjskega učenja sovpada s cilji obstoječih programov, zlasti programa vseživljenjskega učenja[16], je takšno leto mogoče izvesti z uporabo tega programa v okviru obstoječih omejitev, ki jih zagotavlja za določitev prednostnega financiranja na letni ali večletni osnovi; programi in politike na drugih področjih, kot so podjetništvo, kohezija, razvoj podeželja, raziskave in informacijska družba, prav tako prispevajo k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije ter lahko pobudo podpirajo v okviru svojih pravnih okvirov.

(9) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te odločbe in jih je zato lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost te ukrepe sprejme v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.

(10) V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Leto 2009 se razglasi za „evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij“.

Člen 2

Cilji

1. Splošni cilj evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij je podpirati prizadevanja držav članic pri spodbujanju ustvarjalnosti, s pomočjo vseživljenjskega učenja, kot gonila za inovacije in ključnega dejavnika za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc ter blaginje vseh posameznikov v družbi.

2. Posebni cilji evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij bodo med drugim poudarili naslednje dejavnike, ki lahko prispevajo k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije:

a) zagotovitev okolja, ki je ugodno za inovacije, prožnost in prilagodljivost v hitro spreminjajočem se svetu ter za ustvarjalno upravljanje raznolikosti; treba je upoštevati vse oblike inovativnosti, vključno s socialno in podjetniško inovativnostjo;

b) spodbujanje estetske občutljivosti, čustvenega razvoja, lateralnega razmišljanja in intuicije ter pospeševanje ustvarjalnosti pri vseh otrocih od najzgodnejših faz razvoja, vključno s predšolsko vzgojo;

c) osveščanje o pomembnosti ustvarjalnosti, inovacij in podjetništva za osebni razvoj in tudi za gospodarsko rast in zaposlovanje; spodbujanje podjetniške miselnosti, zlasti med mladimi;

d) spodbujanje izobraževanja na področju osnovne in napredne matematike, znanstvenih in tehnoloških spretnosti, ki se prenašajo na tehnološke inovacije;

e) pospeševanje odprtosti do sprememb, ustvarjalnosti in reševanja težav kot kompetenc, ki se prenašajo na inovacije, ki jih je nadalje mogoče prenesti v več poklicnih in socialnih kontekstov;

f) razširjanje dostopa in zmanjševanje neskladij v dostopu do različnih ustvarjalnih oblik samoizražanja med formalnih izobraževanjem in zlasti v letih, ko se mladi najbolj oblikujejo, tako da osebni razvoj nekaterih ni oviran;

g) osveščanje ljudi o tem, da so ustvarjalnost, znanje in prožnost v času hitrih tehnoloških sprememb in svetovne integracije pomembni za uspešno in izpolnjujoče življenje; zagotovitev ljudem vsega potrebnega za izboljšanje njihovih poklicnih priložnosti na vseh področjih, kjer imata ustvarjalnost in sposobnost za inovacije pomembno vlogo;

h) spodbujanje tesnejših povezav med umetnostjo, podjetništvom ter šolami in univerzami;

i) razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti s pomočjo neformalnih ter priložnostnih dejavnosti mladih;

j) spodbujanje tistih, ki niso na trgu delovne sile, da razvijejo svoj ustvarjalni potencial za osebno izpolnitev, ter iskalce zaposlitve, da izboljšajo svojo privlačnost na trgu delovne sile;

k) spodbujanje oblikovanja kot ustvarjalne dejavnosti, ki znatno prispeva k inovacijam, in tudi upravljanja inovacij in spretnosti upravljanja oblikovanja, vključno z osnovnimi pojmi v zvezi z varstvom intelektualne lastnine;

l) poudarjanje odprtosti do kulturne raznolikosti kot sredstva za pospeševanje medkulturne komunikacije in umetniškega navzkrižnega bogatenja; ter

m) razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti v zasebnih in javnih organizacijah s pomočjo usposabljanja ter spodbujanje organizacij, da bolje izkoristijo ustvarjalne zmožnosti posameznikov, zaposlenih in tudi strank ali uporabnikov.

Člen 3

Vsebina ukrepov

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev, določenih v členu 2, vključujejo naslednje dejavnosti na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, povezane s cilji in temami evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij:

a) konference, prireditve in pobude za spodbujanje razprave ter izboljšanje ozaveščenosti o pomembnosti ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije;

b) informacijske in promocijske kampanje za razširjanje ključnih sporočil;

c) prepoznavanje primerov dobrih praks ter razširjanje informacij o spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije;

d) raziskave in študije na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni.

Poleg dejavnosti, ki jih sofinancira Skupnost v skladu s členom 6, lahko Komisija ali države članice opredelijo druge dejavnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta, in dovolijo uporabo imena evropskega leta pri promociji teh dejavnosti, če te prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2.

Člen 4

Sodelovanje z državami članicami

Vsaka država članica imenuje nacionalnega koordinatorja, odgovornega za organizacijo njenega sodelovanja v evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij, kjer nacionalni lizbonski koordinator te vloge ne more učinkovito prevzeti. Koordinator na nacionalni ravni zagotovi usklajevanja dejavnosti, povezanih z evropskim letom ustvarjalnosti in inovacij.

Člen 5

Usklajevanja na evropski ravni

Komisija skliče sestanke nacionalnih koordinatorjev z namenom usklajevanja izvajanja evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij na evropski ravni ter z namenom izmenjave informacij o izvajanju evropskega leta na nacionalni ravni.

Člen 6

Financiranje

Brez poseganja v podporo, ki jo je evropsko leto lahko deležno s strani programov in politik na drugih področjih, kot so podjetništvo, kohezija, raziskave in informacijska družba, je sofinanciranje dejavnosti na evropski ravni v okviru evropskega leta v skladu s prednostnimi nalogami in pravili, ki veljajo za obstoječe programe na področju izobraževanja in usposabljanja, zlasti v programu vseživljenjskega učenja.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 8

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

[1] Sklepi predsedstva – Bruselj, 14. in 15. december 2006, odstavek 28.

[2] Sklepi predsedstva – Bruselj, 8. in 9. marec 2007.

[3] Izobraževanje in usposabljanje 2010 – uspeh lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform: skupno poročilo, ki sta ga Svet in Komisija sprejela 26. februarja 2004. Glej tudi podrobni delovni program o nadaljnjih ukrepih v zvezi s cilji sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi, UL C 142, 14.6.2002, str. 1.

[4] Priporočilo 2006/962/ES, UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

[5] COM(2006) 502 konč.

[6] UL C 163, 9.7.2002, str. 1.

[7] Sklep št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z 15. novembra 2006 (UL L 327, 24.11.2006, str. 45): http://ec.europa.eu/education/programmes/llp/index_en.html.

[8] Sklep št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 (UL L 372, 27.12.2006, str. 22).

[9] http://ec.europa.eu/education/programmes/llp/call08/prior_en.pdf.

[10] UL C , , str. […].

[11] UL C , , str. […].

[12] UL C , , str. .

[13] UL C , , str. […].

[14] UL C 163, 9.7.2002, str. 1.

[15] Priporočilo 2006/962/ES, UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

[16] Sklep št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 (UL L 327, 24.11.2006, str. 45).