[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 3.3.2008 COM(2008) 124 konč. 2008/0050 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o dajanju krme v promet in njeni uporabi {SEC(2008) 275} {SEC(2008) 276} (predložila Komisija) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Splošno ozadje Živinoreja predstavlja skoraj polovico vse kmetijske proizvodnje v EU. Krma je glavni stroškovni dejavnik za 5 milijonov živinorejcev v Skupnosti. Pogoji za dajanje krme v promet bistveno vplivajo na konkurenčnost sektorja živinoreje. Drugo pomembno področje za krmo je hrana za hišne živali, ki jo redno kupuje več kot 60 milijonov gospodinjstev v EU, ki ima hišne živali. Industrija krmnih mešanic v EU, vključno s hrano za hišne živali, ima letni promet skoraj 50 milijard EUR, k čemur niso prišteta posamična krmila. Namen oznak je na eni strani uveljavljanje, sledljivost in nadzor ter na drugi strani posredovanje informacij uporabniku. Ker so oznake glavno sredstvo komunikacije med prodajalcem in kupcem, morajo biti čim bolj enostavne in jasne. Preveriti je treba obvezne zahteve glede tega, kaj je potrebno, da se lahko povprečni uporabnik odloči na podlagi dobre obveščenosti. Označevanje krme je treba gledati s širšega vidika informacij za uporabnike. Nakup krme za domače živali predstavlja za podjetja danes poslovno priložnost. Cilji predloga Projekt je vključen v tekoči program Komisije o poenostavitvi. Zato so glavni cilji, katerih bistveni namen je zagotoviti visoko raven varnosti krme in živil v Skupnosti, združiti, pregledati in modernizirati direktive o prometu s posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami ter njihovem označevanju. Poenostavitev veljavnih pravil ne sme ogroziti visoke ravni varovanja zdravja živali. Predlog mora doseči pravno jasnost, usklajeno izvajanje in olajšati nemoteno delovanje notranjega trga. Za povečanje konkurenčnosti sektorja EU za krmo in kmetijske dejavnosti je treba poenostaviti tehnične zahteve in odpraviti nepotrebne upravne ovire. Poleg tega je treba uporabnikom krme omogočiti, da se odločijo na podlagi dobre obveščenosti, ne da so pri tem zavedeni. Operativni cilj glede seznama posamičnih krmil je nemoteno delovanje notranjega trga z jasnimi poimenovanji in ustreznim obveščanjem strank. Cilj postopkov za izdajo dovoljenj je zagotoviti, da zahteve za izdajo dovoljenj pred dajanjem v promet ustrezajo tveganjem in da so nova posamična krmila primerno opredeljena za ustrezno rabo. Inovacije in konkurenčnost glede krmnih mešanic je treba povečati z zmanjšanjem nepotrebnih zahtev po označevanju. Operativni cilj glede hrane za hišne živali je povečati ustreznost označb hrane za hišne živali, da se prepreči označevanje, ki bi bilo zavajajoče za kupca hrane za hišne živali. Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Direktiva Sveta 79/373/EGS določa pravila za promet s krmnimi mešanicami. Za posebno vrsto krmne mešanice Direktiva Sveta 93/74/EGS določa načela za krmne mešanice za posebne prehranske namene (dietetična krma). Direktiva Sveta 96/25/ES vsebuje splošna pravila za promet s posamičnimi krmili in njihovo uporabo. Direktiva Sveta 82/471/EGS določa pogoje za dajanje na trg t.i. „bioproteinov“ (nekaterih proizvodov, ki se uporabljajo v prehrani živali), ki sodijo v kategorijo posamičnih krmil. Poleg tega določa Direktiva Sveta 93/113/ES pravila za uporabo in promet encimov, mikroorganizmov in njihovih pripravkov v prehrani za živali, še vedno veljaven člen 16 sicer razveljavljene Direktive Sveta 70/524/EGS pa vsebuje določbe za označevanje krmnih dodatkov, vključenih v krmne mešanice. Te pravne določbe se izvajajo z Direktivo Komisije 80/511/EGS o trženju krmnih mešanic v nezaprti embalaži oziroma posodi, v nekaterih primerih, Direktivo Komisije 82/475/EGS o določitvi kategorij za sestavine, ki se lahko uporabljajo za označevanje krmnih mešanic za hišne živali, Direktivo Komisije 94/39/ES o uvedbi seznama predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene in Odločbo Komisije 2004/217/ES o sprejemu seznama snovi, katerih promet ali uporaba je za namene prehrane živali prepovedana („negativni seznam“). Predlog racionalizira, poenostavlja, posodablja in modernizira zgoraj navedene določbe. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Predlog je v skladu s politiko Komisije o boljši pravni ureditvi in lizbonsko strategijo. Poudarek je na poenostavitvi regulativnega postopka, kar zmanjšuje upravno breme in povečuje konkurenčnost evropske živilske industrije, hkrati pa zagotavlja varnost živil, ohranjanje visoke ravni varovanja javnega zdravja in upoštevanje globalnih vidikov. 2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi Mnenja držav članic, predstavnikov tretjih držav in zainteresiranih strani se s posvetovanji, srečanji ali z dvostranskimi stiki čedalje intenzivneje zbirajo že od leta 2002. Komisija je leta 2003 oddala zunanjemu pogodbeniku naročilo za študijo o reviziji nekaterih delov zakonodaje o krmi. Junija 2004 je bilo predstavljeno končno poročilo z naslovom „Ocena morebitnega sprejetja novega predloga o prenovitvi zakonodaje o označevanju krme in spremembi postopka izdaje dovoljenja/preklica za nekatere kategorije posamičnih krmil“. Komisija je novembra 2005 z javnostjo začela interaktivni posvet o oblikovanju politike, da bi zbrala informacije o možnih vplivih glavnih obravnavanih zadev na pregled veljavne zakonodaje. V okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali so bile januarja in februarja 2007 organizirane okrogle mize z državami članicami, Evropsko agencijo za varnost hrane in zainteresiranimi stranmi, ki so zastopane v Svetovalni skupini za prehranjevalno verigo ter zdravje živali in rastlin. Posvet z državami članicami o elementih osnutka zakonodajnega predloga je bil opravljen v okviru srečanj delovnih skupin v dveh delovnih dneh junija in julija 2007. Ocena učinka Za vsakega od pomembnih ukrepov politike, predlaganih v osnutku uredbe, so bile glede njihovih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov na različne zainteresirane strani in organe pregledane različne možnosti od zahtev za razveljavitev (deregulacija), ohranitve trenutnega stanja do dodeljevanja novih obveznih zahtev za določanje pristojnosti zainteresiranih strani (koregulacija). Komisija je izvedla oceno učinka, poročilo o njej pa je predstavljeno vzporedno s tem predlogom kot delovni dokument služb Komisije. Prav tako je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/food/food/animalnutrition/labelling/index_en.htm 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Povzetek predlaganih ukrepov Sprejetje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju krme v promet in njeni uporabi. Nadomestitev veljavne zakonodaje s področja dajanja nekaterih vrst krme v promet in njene uporabe poenostavlja in modernizira določbe, da se uporabnikom in potrošnikom zagotovijo ustrezne informacije, pri čemer se zagotavlja učinkovito delovanje notranjega trga, ki temelji na varovanju javnega zdravja. Pravna podlaga Člena 37 in 152(4) Pogodbe ES. Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga zaradi spodaj navedenih razlogov. Jedro ukrepanja Skupnosti je določanje pogojev za promet s krmo in njeno uporabo znotraj EU, česar države članice same ne morejo izvesti ustrezno in hkrati zagotoviti nemoteno delovanje skupnega notranjega trga; izkušnje so pokazale, da razlike pri prenosu direktiv v državah članicah ovirajo usklajen skupni trg, t.j. prosti pretok krme. Poleg tega ima Unija pravico ukrepati, da z enotnimi pogoji proizvodnje poveča produktivnost in prihodek evropskega kmetijstva. Posamično ukrepanje držav članic bi lahko povzročilo različne stopnje varnosti krme/živil in zmedlo potrošnike. Popolnoma usklajena zakonodaja o prometu s krmo bo npr. olajšala preklic krme po odkritju tveganja. Ukrepanje EU je upravičeno za doseganje učinkovitega delovanja notranjega trga glede prometa s krmo in njeno uporabo, ob upoštevanju konkurenčnosti evropskega sektorja krme in živinoreje. Poleg tega so usklajena pravila v interesu evropskih uporabnikov krme, ki morajo biti o njih ustrezno obveščeni. Zato je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti. Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov. Predlog usklajuje regulativni okvir za dajanje nekaterih vrst krme v promet in njeno uporabo ter zato prispeva k delovanju sektorja krme v EU. Ob upoštevanju glavnega cilja, t.j. zagotovitve varnosti krme/živil, so bili pregledani predlagani zakonodajni ukrepi s primerjavo pričakovanih koristi in slabosti. Poleg tega je bilo za vsako področje preverjeno, da konkretni ukrepi ne nalagajo prekomernih ali neupravičenih bremen. Brez uskladitve bi se ohranili posamezni nacionalni pogoji za dajanje v promet in pogoji za proizvodnjo. Upravno breme se zmanjša. Izbira instrumentov Predlagani instrument: ena uredba Ker je poenostavitev bistveni element predloga, se uporaba uredbe šteje kot primerna za poenostavitev, saj zagotavlja, da morajo vsi udeleženci hkrati upoštevati vsa pravila (Sporočilo Komisije o poenostavitvi zakonodajnega okolja COM(2005) 535). Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov. Skupnost je oblikovala številne zahteve za promet s krmo in njeno uporabo. Te so še vedno vsebovane v številnih direktivah s številnimi navzkrižnimi sklicevanji in medsebojnimi prekrivanji. Vendar so bile zahteve sprejete kot razpršen odgovor na potrebe notranjega trga ali kot cilj Skupnosti za povečanje varnosti krme in živil. To je privedlo do vrste različnih ureditev, ki se lahko upravičijo le z zgodovinskimi razlogi. Poleg tega je nacionalno izvajanje direktiv privedlo do neusklajenih pogojev za dajanje v promet, ki so povzročili ovire pri trgovini znotraj EU, kar dokazujejo številni primeri pred Sodiščem Evropskih skupnosti. Vprašanje različne razvrstitve nekaterih vrst krme trajno obremenjuje podjetja, nacionalne organe in organe EU, vključno s sodišči. Enotna razvrstitev ni možna, dokler so pravila Skupnosti določena v direktivah. Nenazadnje so bili osnutki raznih sprememb zadevnih direktiv dejansko pripravljeni tako, da državam članicam ni bil omogočen „manevrski prostor“ pri prenosu, zato so bile te spremembe bolj podobne uredbam kot direktivam. Cilj je bil izogniti se razhajanjem pri uporabi s strani držav članic. Zakonodaja Skupnosti na področju prehrane živali je že vrsto let oblikovana tako, kar je ustrezalo zahtevi po pravni jasnosti, ki so jo izrazili nosilci gospodarske dejavnosti in pogosto tudi države članice. Če strnemo, nova celovita uredba bi uvedla usklajenost in jasnost v vsem sektorju krme EU. 4. PRORAčUNSKE POSLEDICE Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. 5. DODATNE INFORMACIJE Poenostavitev Predlog predvideva poenostavitev zakonodaje, upravnih postopkov za javne organe (EU ali nacionalne) in upravne postopke za zasebne strani. Razveljavitev nepotrebnih možnosti, ki jih imajo države članice za nacionalna odstopanja od splošnih določb, in nadgraditev uporabnih odstopanj na obvezno evropsko raven racionalizirata zakonodajo in povečujeta preglednost za zainteresirane strani. Besedilo bo posodobljeno in pojasnjeno. Predlog je vključen v tekoči progam Komisije o poenostavitvi ter v delovni in zakonodajni program Komisije za leto 2007 pod sklicem 2007/SANCO/004. Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva vprašanje EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. Podrobna razlaga predloga Poglavje 1 – Uvodne določbe Določbe za promet s posamičnimi krmili in krmnimi mešanici ter njihovo uporabo zagotovijo raven varnosti krme/živil, pri čemer omogočajo sodobno tržno okolje za zainteresirane strani. Pri tem je treba upoštevati veljavno horizontalno in posebno zakonodajo na zadevnih področjih. Jasne opredelitve različnih vrst krme in pojmov so bistvene za doseganje teh ciljev. Poglavje 2 – Splošne zahteve Za vso krmo se oblikujejo splošne zahteve za varnost in dajanje v promet. Posebne določbe za proizvajalce in druge nosilce gospodarske dejavnosti so določene, da omogočijo ustrezen nadzor in ukrepe za varnost krme. Komisijo se pooblasti za vzdrževanje in posodobitev seznama posamičnih krmil, katerih dajanje v promet je prepovedano. Poglavje 3 – Dajanje posebnih vrst krme v promet Določijo se merila čistosti za posamična krmila, Komisijo pa se pooblasti za izdajo smernic za ločevanje posamičnih krmil od drugih vrst krme. Za krmne mešanice je zlasti pomembna pojasnitev najvišje vsebnosti krmnih dodatkov. Določbe za krmo za posebne prehranske namene (dietetična krma) se ohranijo z možnostjo posodobitve seznama dovoljenj v postopku komitologije po posvetu Evropske agencije za varnost hrane, če bo potrebna. Poglavje 4 – Označevanje, predstavljanje in embaliranje Splošne določbe za označevanje vseh posamičnih krmil in krmnih mešanic zagotavljajo natančnost in ustreznost. Treba je pojasniti pristojnost glede pravilnosti označevanja v prehranski verigi. Trditve je treba po zahtevi nadzornih organov znanstveno utemeljiti. Splošne obvezne določbe za označevanje so enake za posamična krmila in krmne mešanice. Navedba krmnih dodatkov temelji na razvrstitvi glede varnosti. Prožnost glede označevanja dodatkov bo preprečila zmedo pri kupcih hrane za hišne živali. Določijo se posebne obvezne zahteve za označevanje posamičnih krmil, krmnih mešanic in dietetične krme. Uporabnik krme ima pravico, da na lastno pobudo dobi tudi podatke o krmi, ki niso obvezni na oznakah. Oblikujejo se posebne zahteve za označevanje onesnažene krme. Odstopanja od osnovnih in posebnih zahtev za označevanje se predvidijo na podlagi pozitivnih izkušenj iz preteklosti. Določi se okvir za prostovoljno označevanje krmnih mešanic za živali za proizvodnjo živil in hišne živali. Pri embaliranju krme je možnost odstopanja pod nekaterimi pogoji dana zahtevi, da se v promet da le krma, ki je v zaprtih posodah. Načela za označevanje se uporabljajo tudi za predstavljanje in oglaševanje krme. Poglavje 5 – Katalog Skupnosti za posamična krmila in kodeksa dobre prakse označevanja Za preglednost trga bi bil primernejši dopolnjen seznam posamičnih krmil z ustrezno identifikacijo proizvodov. Ker seznam specifikacij posamičnih krmil nima vpliva na varnost krme ter ker se zainteresirane strani dobro zavedajo, katere prednostne naloge je treba najprej obravnavati pri katerem proizvodu, je primerno za to nalogo pooblastiti zainteresirane strani. Na podlagi pozitivnih izkušenj s smernicami za dobro prakso higiene krme, ki jih je oblikovala industrija, in upravičenega interesa zainteresiranih strani, da se vključijo v to področje, se zainteresirane strani spodbudi, da oblikujejo kodeksa Skupnosti za dobro prakso označevanja v okviru prostovoljnega označevanja. Komisija svetuje pri oblikovanju kataloga Skupnosti in kodeksov za prostovoljno označevanje ter jih na koncu odobri. Zagotovi se, da pri oblikovanju teh instrumentov sodelujejo vse zadevne zainteresirane strani. Poglavje 6 – Splošne in končne določbe Izvajanje ukrepov, predlaganih v Uredbi, bo Komisija sprejela v skladu z regulativnim postopkom iz Sklepa Sveta 1999/468/ES. Označevanje premiksov, kakor je določeno v členu 16 Uredbe 1831/2003, se spremeni, da se popravijo nekatere neusklajenosti. Priloge: Za zagotovitev potrebnih specifikacij se določijo tehnične določbe za označevanje krme. To vključuje konkretne obvezne in prostovoljne podatke na oznakah za posamična krmila in krmne mešanice. Poleg tega je treba določiti tolerance za nadzor podatkov na oznakah. 2008/0050 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o dajanju krme v promet in njeni uporabi (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 in člena 152(4)(b) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[1], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3], v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[4], ob upoštevanju naslednjega: (1) Doseganje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali je eden od temeljnih ciljev živilske zakonodaje, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 178/2002 z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane[5]. Navedena uredba je prav tako uvedla pristop „od vil do vilic“, s katerim je določila, da predstavlja krma občutljivo področje na začetku prehranske verige. (2) Krma se lahko razvrsti v posamična krmila, krmne dodatke, krmne mešanice in medicirano krmo. Pravila za dajanje krmnih dodatkov v promet so določena v Uredbi (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali[6], pravila za dajanje medicirane krme v promet pa v Uredbi Sveta (ES) št. 90/167/EGS z dne 26. marca 1990 o pogojih za proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo medicirane krme v Skupnosti[7]. (3) Posodobiti je treba veljavno zakonodajo o prometu s posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami, vključno s hrano za živali, ter njihovi uporabi, t.j. Direktivo Sveta 79/373/EGS z dne 2. aprila 1979 o trženju krmnih mešanic[8], Direktivo Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi za posebne prehranske namene[9] („dietetični krmi“), Direktivo Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1996 o obtoku posamičnih krmil[10] in Direktivo Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali[11] („bioproteini“). Zaradi nadomestitve navedenih direktiv je treba nadomestiti Direktivo Komisije 80/511/ES z dne 2. maja 1980 o trženju krmnih mešanic v nezaprti embalaži oziroma posodi, v nekaterih primerih[12]. (4) Zaradi nadomestitve Direktive 79/373/ES je treba nadomestiti tudi Direktivo Sveta 93/113/ES z dne 14. decembra 1993 o uporabi in prometu encimov, mikroorganizmov in njihovih pripravkov v prehrani za živali[13]. Poleg tega je treba člen 16 Direktive Sveta 70/524/EGS zaradi razveljavitve Direktive 79/373/EGS, s katero je člen 16 ostal veljaven po razveljavitvi Direktive 70/524/EGS z Uredbo (ES) št. 1831/2003, nadomestiti z določbami za označevanje krmnih dodatkov, vključenih v krmne mešanice. (5) Ker voda ni zajeta z opredelitvijo krme, kakor je določena v živilski zakonodaji in zakonodaji o krmi Skupnosti, in ker se ne daje v promet za namene prehrane živali, v to uredbo ni treba vključiti pogojev za vodo, ki se uporablja za prehrano živali. Namesto tega je voda, ki jo uporabljajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, zajeta z Uredbo (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme[14]. (6) Poleg zahtev za krmo iz členov 15 in 16 Uredbe (ES) št. 178/2005 in člena 4 Uredbe 183/2005 je primerno določiti posebne varnostne določbe in določbe za dajanje v promet, ki se morajo uporabljati tudi za krmo za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil. (7) Pristojnosti nosilcev dejavnosti proizvodnje krme so določene v členih 17, 18 in 20 Uredbe (ES) št. 178/2002. Navedeni členi ne zajemajo krme za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil. Nedavne izkušnje so pokazale, da lahko ta krma zmanjša varnost krme in živil. Zato je treba oblikovati določbe za razširitev navedenih členov na krmo za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil. (8) Da države članice zagotovijo skladnost s to uredbo, morajo izvesti uradni nadzor v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali[15]. Navedeni nadzor mora zajemati ne le obvezne podatke na oznakah, temveč tudi prostovoljne. Da se omogoči nadzor podatkov o sestavi, je treba določiti sprejemljive tolerance od navedenih vrednosti na oznakah. (9) Za obvladovanje tveganj v zvezi z varnostjo krme je treba vzdrževati seznam proizvodov, katerih dajanje v promet za namene prehrane živali je prepovedano, kakor je določeno v Odločbi Komisije 2004/217/ES[16]. Obstoj takšnega seznama še ne pomeni, da so vsi drugi proizvodi, ki niso na seznamu, varni. (10) Ločevanje med posamičnimi krmili, krmnimi dodatki in veterinarskimi zdravili vpliva na pogoje za dajanje v promet. Posamična krmila se uporabljajo v prvi vrsti za zadostitev potreb živali, na primer po energiji, hranilih, mineralih ali prehranskih vlakninah. Običajno niso kemično natančno opredeljena, razen osnovnih hranil. Učinke, ki se lahko dokažejo z znanstvenimi ocenami in so rezervirani za krmne dodatke ali veterinarska zdravila, je treba izločiti iz objektivnih namenov uporabe posamičnih krmil. Primerno je oblikovati smernice za ločevanje med različnimi vrstami proizvodov. (11) Zaradi opredelitve dopolnilnih krmnih mešanic v Direktivi 79/373/EGS so v raznih državah članicah nastale težave pri uporabi. Da se zagotovi enotna uporaba zakonodaje, dopolnilna krma ne sme vsebovati dodatkov nad določeno ravnijo. (12) Cilj Direktive 82/471/EGS je bil povečati ponudbo krme, bogate s proteini, v Skupnosti. Navedena direktiva določa za vse možne bioproteine postopek za izdajo dovoljenja pred dajanjem v promet. V preteklosti je bilo izdanih le nekaj novih dovoljenj in še vedno je opaziti pomanjkanje ponudbe krme, bogate s proteini. Zato se je splošna zahteva za izdajo dovoljenja pred dajanjem v promet izkazala kot preprečevalna, vprašanje tveganja za varnost pa bi se namesto s prepovedjo tveganih proizvodov lahko rešilo z nadzorom trga. Če je bila ocena tveganja za bioproteine negativna ali je negativna, potem bi bilo treba promet z njimi in njihovo uporabo prepovedati. Zato bi bilo treba odpraviti posebno zahtevo za splošni postopek za izdajo dovoljenja pred dajanjem v promet za bioproteine, pri čemer bi bil varnostni sistem za te proizvode enak kot za vsa druga posamična krmila. (13) Določbe Direktive 93/74/EGS, ki se izvajajo z Direktivo 94/39/ES o uvedbi seznama predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene[17], dobro delujejo in jih je treba ohraniti v posodobljeni obliki. Z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljevanju „Agencijo“) se je treba posvetovati o učinkovitosti in varnosti takšne krme, za katero se na podlagi razpoložljivih znanstvenih in tehničnih informacij izkaže, da uporaba posebne krme morda ne izpolnjuje posebnega prehranskega namena ali da ima morda škodljive učinke na zdravje živali in ljudi, na okolje in na dobro počutje živali. (14) Namen oznak je uveljavljanje, sledljivost in nadzor. Poleg tega morajo oznake zagotoviti strankam potrebne informacije, da se lahko optimalno odločijo glede na svoje potrebe, ter morajo biti usklajene, skladne, pregledne in razumljive. Ker se stranke, zlasti živinorejci, odločajo ne le na prodajnem mestu, kjer si lahko ogledajo embalažo krme, morajo biti zahteve za podatke na oznakah veljavne ne le za oznake na proizvodih, temveč tudi za druge oblike komunikacije med prodajalcem in stranko. Poleg tega se morajo navedena načela uporabljati tudi za predstavljanje in oglaševanje krme. (15) Na oznakah so navedeni obvezni, prostovoljni in dodatni podatki. Obvezni podatki morajo izpolnjevati osnovne zahteve za označevanje in posebne v primeru posamičnih krmil ali krmnih mešanic ter dodatne v primeru dietetične krme. (16) Obstoječe načelo, da se morajo označiti le nekateri krmni dodatki, potem ko so uporabljeni v posamičnih krmilih in krmnih dodatkih, dobro deluje. Tako razvrstitev iz Uredbe (ES) št. 1831/2003 kot dejstvo, da so lahko zlasti lastniki hišnih živali zmedeni zaradi oznak za nekatere dodatke, zahtevata posodobitev in modernizacijo. (17) Zaradi kriz v zvezi z BSE in dioksinom je bila leta 2002 uvedena obveznost, da se navede utežni odstotek vseh posamičnih krmil, ki so vključena v krmno mešanico. Hkrati se je bistveno povečala raven varnosti živil in krme zaradi uredb (ES) št. 178/2002 in št. 183/2005 in njihovih izvedbenih ukrepov, zlasti zaradi določanja pristojnosti nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in nosilcev živilske dejavnosti, izboljšanega sistem sledenja, uvedbe načela HACCP v dejavnosti proizvodnje krme in smernic za dobro higiensko prakso v dejavnosti proizvodnje krme. Zaradi teh pozitivnih dosežkov, ki so vidni v obvestilih sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, je treba odpraviti obveznost za navedbo utežnega odstotka vseh posamičnih krmil, vključenih v krmno mešanico. Natančen odstotek se lahko navede prostovoljno. (18) Da se strankam zagotovijo ustrezne informacije ter da se ne zavajajo, je treba zahtevati navedbo natančnega utežnega odstotka posamičnega krmila, če je zadevno posamično krmilo poudarjeno na oznaki krmne mešanice. (19) Kadar proizvajalec ni obvezan navesti podatkov na oznaki, mora stranka imeti možnost zahtevati dodatne informacije. Vendar navedba posamičnih krmil, vključenih v krmno mešanico, v padajočem vrstnem redu glede na težo, že zagotavlja pomembne informacije o sestavi. Ob upoštevanju nedavnih sprememb zakonodaje Skupnosti, ki zagotavlja večja jamstva, zlasti glede HACCP, sledljivosti, strogih higienskih pravil in oblikovanja smernic Skupnosti za dobro higiensko prakso, je treba proizvajalcem omogočiti, da zavrnejo zahtevo za razkritje podatkov, če menijo, da bi bile s tem kršene njihove pravice intelektualne lastnine. To ne bi vplivalo na varnost živil in krme, saj imajo pristojni organi vedno možnost zahtevati natančne deleže vseh posamičnih krmil. (20) Direktiva 2002/32/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi[18] ne določa pravil za označevanje krme s previsoko vsebnostjo nezaželenih snovi. Zato je treba določiti ustrezne določbe. (21) Določiti je treba odstopanja od splošnih zahtev za označevanje, saj uporaba navedenih zahtev ni nujna za varovanje zdravja ljudi ali živali ali za varstvo interesov potrošnikov in bi nepotrebno obremenila proizvajalce ali nosilce dejavnosti proizvodnje krme, pristojne za navedbo podatkov na oznakah. Na podlagi izkušenj je treba takšna odstopanja določiti za krmo, ki jo en kmet dostavi drugemu za uporabo na njegovi kmetiji, za majhne količine, za krmne mešanice, ki niso sestavljene iz več kot treh posamičnih krmil ter za mešanice celih rastlinskih zrn. (22) Na splošno je treba krmne mešanice dati v promet v zaprtih posodah, vendar je za to treba določiti ustrezna odstopanja. (23) Del B Priloge k Direktivi 96/25/ES in Priloga k Direktivi 82/471/EGS vsebujeta sezname s poimenovanji, opisi in določbami za označevanje nekaterih posamičnih krmil. Zaradi navedenih seznamov je izmenjava informacij med proizvajalcem in kupcem o lastnostih proizvodov lažja. Vendar navedeni seznami niso popolni. To pomeni, da se lahko posamična krmila, ki niso našteta v seznamih, prav tako dajo v promet. Poleg tega seznami že leta niso bili posodobljeni z novimi posamičnimi krmili, zaradi česar se je zmanjšal delež posamičnih krmil na trgu, ki so uvrščena na sezname. Posodobitev navedenih seznamov z novimi posamičnimi krmili je v interesu zainteresiranih strani, ki imajo koristi od ustreznih opisov proizvodov. (24) Izkušnje z vključitvijo zainteresiranih strani pri določanju standardov s smernicami Skupnosti na področju higiene krme so bile povsem pozitivne. Razširjen seznam, ki bi ga dopolnile zainteresirane strani, bi bil lahko prožnejši in bolje prilagojen potrebam uporabnikov po informacijah, kot če bi ga pripravil zakonodajalec. Zainteresirane strani se lahko odločijo o prizadevanjih, ki jih bodo vložile v pripravo seznama, glede na vrednost seznama posamičnih krmil. Trenutni seznami posamičnih krmil iz direktiv 96/25/ES in 82/471/EGS morajo postati začetna različica kataloga Skupnosti za posamična krmila, ki ga zainteresirane strani dopolnijo glede na svoje interese. Uporaba kataloga mora biti prostovoljna, vendar da kupec ni zaveden glede resnične identitete proizvoda, mora proizvajalec navesti, ali uporablja poimenovanja iz kataloga, tudi če tega kataloga ne uporablja. (25) Moderno označevanje krepi konkurenčno tržno okolje, v katerem lahko dinamični, učinkoviti in inovativni nosilci dejavnosti v celoti uporabijo označevanje za prodajo svojih proizvodov. Ob upoštevanju razmerij med nosilci dejavnosti pri dajanju v promet krme za živino in razmerij med proizvajalcem in kupcem hrane za hišne živali, bi bila lahko kodeksa dobrega označevanja za ti dve področji učinkoviti sredstvi za doseganje ciljev modernega označevanja. Ta kodeksa bi lahko razlagala okvir za prostovoljno označevanje. (26) Vključitev vseh zadevnih strani je ključna za kakovost in ustreznost kataloga in kodeksov dobrega označevanja. Da se povečajo pravice uporabnikov do ustreznih informacij, je treba upoštevati zlasti njihove interese. To lahko Komisija zagotovi z odobritvijo kataloga in kodeksov. (27) Ker države članice ne morejo v zadostni meri dosegati ciljev varnosti krme in hrane ter nemotenega delovanja notranjega trga za krmo ter jih je zato mogoče bolje dosegati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. (28) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[19]. (29) Komisijo je treba pooblastiti zlasti glede odločitve o prepovedi uporabe nekaterih proizvodov kot krme, glede izdaje dovoljenj za krmo za posebne prehranske namene, glede oblikovanja seznama kategorij označevanja posamičnih krmil za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil, glede spremembe seznama prostovoljnih podatkov na oznakah, in glede spremembe prilog zaradi znanstvenega in tehnološkega napredka. Ker so navedeni ukrepi splošni in namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. (30) Člen 16 Uredbe (ES) št. 1831/2003 vsebuje določbe za označevanje in embaliranje krmnih dodatkov in premiksov. Industrija in pristojni organi so imeli praktične težave pri izvajanju zlasti s pravili v zvezi s premiksi. Da se zagotovi bolj usklajeno označevanje premiksov, je treba spremeniti navedeni člen. (31) Direktive 79/373/EGS, 80/511/EGS, 82/471/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES je zato treba razveljaviti. (32) Države članice morajo določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Poglavje 1 Uvodne določbe Člen 1 Vsebina Cilj te uredbe je uskladiti pogoje za dajanje krme v promet in njeno uporabo, da se zagotovijo ustrezne informacije uporabnikom in potrošnikom ter učinkovito delovanje notranjega trga, kar je v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002. Člen 2 Področje uporabe 1. Ta uredba določa pravila za dajanje krme v promet in njeno uporabo v Skupnosti, vključno z zahtevami za označevanje, embaliranje in predstavljanje. 2. Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v druge predpise Skupnosti, ki se uporabljajo za prehrano živali, in sicer: (a) Direktivo 90/167/EGS; (b) Direktivo 2002/32/ES; (c) Uredbo (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij[20]; (d) Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi[21]; (e) Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi[22] ter (f) Uredbo (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES[23]. 3. Ta uredba se ne uporablja za vodo, ki jo živali neposredno uživajo ali je namerno vključena v krmo. Člen 3 Opredelitev pojmov 1. V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov „krma“, „dejavnost proizvodnje krme“, „nosilec dejavnosti proizvodnje krme“, „dajanje v promet“ in „sledljivost“ iz Uredbe (ES) št. 178/2002, opredelitve pojmov „krmni dodatek“, „premiks“, „pomožna tehnološka sredstva“ in „dnevni obrok“ pa iz Uredbe (ES) št. 1831/2003. 2. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve: (a) „žival za proizvodnjo živil“: žival, ki se goji za proizvodnjo živil za prehrano ljudi, vključno z živalmi, ki se ne uživajo, vendar sodijo v vrsto, ki se običajno uživa v Skupnosti; (b) „živali, ki niso namenjene proizvodnji živil“: živali, ki se gojijo ali redijo, vendar se ne uporabljajo za prehrano ljudi, kot so kožuharji, hišne živali in živali, ki se gojijo v laboratorijih, živalskih vrtovih ali cirkusih; (c) „kožuharji“: živali, ki se gojijo ali redijo za proizvodnjo krzna in niso namenjene prehrani ljudi; (d) „hišni ljubljenček“ ali „hišna žival“: žival, ki sodi v vrste, ki se hranijo, redijo ali gojijo, vendar jih ljudje v Skupnosti običajno ne uživajo; (e) „posamična krmila“: sveži ali konzervirani proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v naravnem stanju, namenjeni predvsem za zadostitev živalskih prehranskih potreb, in proizvodi, ki so pridobljeni z industrijsko obdelavo, ter organske ali anorganske snovi s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali, bodisi kot takšne bodisi po obdelavi, za pripravo krmnih mešanic ali kot nosilna snov za premikse; (f) „krmna mešanica“: mešanica posamičnih krmil s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali kot popolna ali dopolnilna krmna mešanica; (g) „popolna krmna mešanica“: krmna mešanica, ki zaradi svoje sestave zadostuje za dnevni obrok; (h) „dopolnilna krmna mešanica“: krmna mešanica z vsaj enim posamičnim krmilom, ki ima visoko vsebnost nekaterih snovi, vendar zaradi svoje sestave zadošča za dnevni obrok le, če se uporablja skupaj z drugo krmo; (i) „mineralna krma“: dopolnilna krmna mešanica, ki vsebuje vsaj 40 % surovega pepela; (j) „mlečni nadomestek“: krmna mešanica, ki se daje živalim v suhi obliki ali po razredčenju v dani količini tekočine za krmljenje mladih živali kot dopolnilo postkolostralnemu mleku ali kot nadomestilo zanj ali za krmljenje telet, jagnjet ali mladičev, namenjenih zakolu; (k) „nosilec“: snov, ki se uporablja za raztopitev, razredčitev, razpršitev ali drugo fizikalno spremembo krmnega dodatka, da olajša ravnanje z njim, njegovo dajanje ali uporabo brez spreminjanja njegove tehnološke funkcije in ki ne povzroča nobenih tehnoloških učinkov; (l) „posebni prehranski namen“: namen zadostiti posebnim prehranskim potrebam živali, katerih uživanje, absorpcija ali presnova so ali bi bili lahko začasno ali nepopravljivo okvarjeni in ki bi zato lahko imele koristi od uživanja krme, ki je prilagojena njihovemu stanju; (m) „krma za posebne prehranske namene“: krma, ki lahko zadosti posebne prehranske potrebe zaradi svoje posebne sestave ali metode proizvodnje, ki jo jasno loči od običajne krme. Krma za posebne prehranske namene ne vključuje medicirane krme, v smislu Direktive 90/167/EGS; (n) „najkrajši rok uporabnosti“: rok, do katerega proizvajalec jamči, da bo krma pri ustreznih pogojih skladiščenja zadržala vsaj svoje posebne lastnosti; (o) „serija“ ali „lot“: enota proizvodnje iz posameznega obrata z uporabo enotnih proizvodnih parametrov ali več takšnih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu in skladiščijo skupaj. Sestavljena je iz določljive količine krme in ima skupne lastnosti, kot so izvor, sorta, vrsta embaliranja, izvajalec embaliranja, pošiljatelj ali oznake; (p) „označevanje“: uporaba besed, podatkov, blagovnih znamk, trgovskih imen, slik ali simbolov na krmi z dodajanjem teh informacij na kakršen koli medij, kot so embalaža, posoda, obvestilo, oznaka, dokument, prstan, ovratnik ali internet, ki se sklicuje ali spremlja takšno krmo; (q) „oznaka“: kakršna koli ploščica, znamenje, žig, slikovni ali drugačni grafični opis, napisan, natisnjen, matričen, označen, reliefen, odtisnjen ali priložen posodi s krmo; (r) „predstavljanje“: oblika, videz ali embaliranje in embalirni materiali, ki se uporabljajo za krmo, na način, kot je dogovorjeno, in v okviru, v katerem je razstavljena. Poglavje 2 Splošne zahteve Člen 4 Zahteve glede varnosti in dajanje v promet 1. V tej uredbi se smiselno uporabljajo člena 15 in 16 Uredbe 178/2002 ter člen 4 Uredbe (ES) št. 183/2005 za krmo za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil. 2. Krma se lahko da v promet in uporablja le: (a) če je zdrava, pristna, ustrezna za svojo uporabo in je njena kakovost primerna za prodajo; (b) če nima neposrednega škodljivega učinka na okolje ali dobro počutje živali; (c) če je označena, embalirana in predstavljena v skladu z določbami iz te uredbe, Direktive 90/167/EGS in Uredbe (ES) št. 1831/2003, kakor se uporabljajo. 3. Krma izpolnjuje tehnične določbe o nečistočah in drugih kemičnih snoveh iz Priloge I. Člen 5 Pristojnosti in obveznosti nosilcev dejavnosti proizvodnje krme 1. V tej uredbi se smiselno uporabljajo členi 17, 18 in 20 Uredbe (ES) št. 178/2002 za krmo za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil. 2. Proizvajalci krme dajo na voljo organom, pristojnim za izvajanje uradnega nadzora, vse informacije v zvezi s sestavo ali navedenimi lastnostmi krme, ki so jo dali v promet, kar omogoča pregled točnosti podatkov, navedenih na oznakah. Člen 6 Prepoved 1. Krma ne vsebuje snovi, katerih dajanje v promet ali uporaba v prehrani živali je prepovedano(-a), niti ni iz njih sestavljena. 2. Zlasti ob upoštevanju znanstvenih dokazov, tehnološkega napredka, obvestil v okviru sistema hitrega obveščanja za živila in krmo ali rezultatov uradnega nadzora v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Komisija sprejme seznam snovi, katerih dajanje v promet ali uporaba za prehrano živali je prepovedana. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(4). Poglavje 3 Dajanje posebnih vrst krme v promet Člen 7 Lastnosti različnih vrst krme V skladu s postopkom iz člena 29(2) lahko Komisija sprejme smernice za pojasnitev razlik med posamičnimi krmili, krmnimi dodatki in veterinarskimi zdravili. Člen 8 Vsebnost krmnih dodatkov v dopolnilnih krmnih mešanicah Brez poseganja v pogoje za uporabo iz Uredbe o izdajanju dovoljenj za krmne dodatke dopolnilna krmna mešanica ne vsebuje krmnih dodatkov, katerih vsebnost je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti za popolno krmno mešanico ali več kot 5-krat za kokcidiostatike in sredstva proti histaminiozi. Člen 9 Dajanje v promet krme za posebne prehranske namene Krma za posebne prehranske namene se lahko da v promet kot takšna le, če izpolnjuje osnovne prehranske lastnosti za ustrezne posebne prehranske namene, za katere je bilo izdano dovoljenje in so vključeni v seznam v skladu s členom 10, za nameravano uporabo. Člen 10 Izdaja dovoljenja za nameravano uporabo 1. Dovoljenje za nameravano uporabo se izda na podlagi vloge osebe, ki ima sedež v Skupnosti, ali na podlagi zahtevka države članice. Takšna vloga ali zahtevek se predloži Komisiji. 2. Vložnik pripravi dokumentacijo, ki dokazuje, da posebna krma izpolnjuje poseben prehranski namen in nima škodljivih učinkov na zdravje živali ali ljudi, na okolje in dobro počutje živali. 3. Komisija pošlje dokumentacijo državam članicam. 4. Če Komisija na podlagi znanstvenih in tehničnih informacij meni, da uporaba posebne krme ne izpolnjuje posebnega prehranskega namena ali ima morda škodljive učinke na zdravje živali ali ljudi, na okolje in dobro počutje živali, pošlje Evropski agenciji za varnosti hrane („Agenciji“) v treh mesecih zahtevek za oceno s priloženo dokumentacijo. Agencija da svoje mnenje v šestih mesecih po prejemu zahtevka. Ta rok se podaljša, kadar koli Agencija zahteva dodatne informacija od vložnika. 5. V šestih mesecih po posredovanju dokumentacije državam članicam ali, če je primerno, po prejetju mnenja Agencije, Komisija sprejme uredbo za izdajo ali zavrnitev ustreznega dovoljenja in oblikuje seznam, določen v členu 9. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(4). 6. Prvotni vložnik ali država članica lahko zahtevata preklic navedene nameravane uporabe. Zahtevku se priloži dokumentacija, ki upravičuje preklic. Komisija lahko tudi sproži postopek preklica, kadar ima bistvene informacije za dopolnitev ustrezne dokumentacije. 7. Komisija posreduje dokumentacijo državam članicam in prvotnemu vložniku za pripombe. Postopek iz odstavkov 4 in 5 se uporablja smiselno. Poglavje 4 Označevanje, predstavljanje in embaliranje Člen 11 Splošna načela 1. Označevanje in predstavljanje krme ne zavajata uporabnika: (a) glede nameravane uporabe ali lastnosti krme, zlasti narave, metode pridelave ali proizvodnje, identitete, lastnosti, sestave, količine, trajanja in vrste ali kategorije živali, za katere je namenjena; (b) z navajanjem učinkov ali lastnosti krme, ki jih nima, ali z navajanjem, da ima posebne lastnosti, pri čemer ima dejansko iste lastnosti kot podobne vrste krme; (c) glede usklajenosti označevanja s katalogom Skupnosti in kodeksoma Skupnosti iz členov 25 in 26. 2. Posamična krmila ali krmne mešanice, ki se dajo v promet brez embalaže ali v nezaprti embalaži ali posodi v skladu s členom 23(2), spremlja dokument, v katerem so navedeni vsi obvezni podatki na oznakah v skladu s to uredbo. 3. Kadar je krmo možno kupiti s pomočjo sredstev za komuniciranje na daljavo, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta[24], se vsi obvezni podatki na oznakah, ki jih zahteva ta uredba, navedejo na priloženem dokumentu. 4. Dodatne zahteve za splošno označevanje so določene v Prilogi II. 5. Tolerance za razlike med označenimi vrednostmi sestavin posamičnega krmila ali krmne mešanice in vrednostmi, dobljenimi z analizami uradnega nadzora v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004, so navedene v Prilogi III k tej uredbi. Člen 12 Pristojnost 1. Proizvajalec krme je pristojen za podatke na oznaki in zagotavlja njihovo navedbo in dejansko točnost. 2. Če se da v promet krma, na kateri je navedeno ime ali poslovno ime nosilca dejavnosti proizvodnje krme, ki je drugačno od imena proizvajalca, potem je za obvezne podatke na oznaki pristojen nosilec dejavnosti proizvodnje krme. 3. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme v okviru označevanja, ki sodi med njihove dejavnosti, zagotovijo, da informacije, navedene na kakršnem koli mediju, izpolnjujejo zahteve te uredbe. 4. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme, pristojni za prodajo na drobno ali distribucijske dejavnosti, ki ne vplivajo na označevanje, so skrbni pri zagotavljanju izpolnjevanja zahtev za označevanje, zlasti tako, da ne dobavljajo krme, za katero na podlagi informacij, ki jih imajo, in svoje strokovnosti vejo ali domnevajo, da ne izpolnjuje navedenih zahtev. 5. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme v okviru svoje dejavnosti zagotovijo, da se obvezni podatki na oznakah posredujejo po celotni prehranski verigi, tako da se izpolnijo zahteve iz te uredbe o posredovanju informacij končnemu uporabniku. Člen 13 Trditve 1. Označevanje in predstavljanje krme lahko pritegne pozornost zlasti zaradi prisotnosti ali odsotnosti sestavine v krmi, zaradi posebne prehranske lastnosti ali postopka ali zaradi posebne s tem povezane funkcije, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) trditev je objektivna, pristojni organi jo lahko potrdijo, uporabnik krme pa jo razume, ter (b) oseba, pristojna za označevanje, na zahtevo pristojnega organa pošlje znanstveno utemeljitev resničnosti trditve z javno dostopnimi znanstvenimi dokazi ali dokumentiranimi raziskavami podjetij. Znanstvena utemeljitev je na voljo, ko se da krma v promet. 2. Brez poseganja v odstavek 1 so trditve glede optimizacije prehrane in podpore ali varovanja fizioloških pogojev dovoljene, če ne temeljijo na farmakološkem ali imunskem delovanju. 3. Označevanje ali predstavljanje krme ne sme obsegati trditev: (a) da preprečuje, zdravi ali ozdravi bolezen ali (b) da ima posebne prehranske namene ali lastnosti, razen tistih, ki so navedeni na seznamu iz člena 9. Člen 14 Predstavljanje obveznih podatkov na oznakah 1. Obvezni podatki na oznakah se v celoti navedejo na vidnem mestu na embalaži, posodi ali na oznaki, ki je nanje pritrjena, na viden, jasno čitljiv in neizbrisen način vsaj v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se da v promet. 2. Obvezne podatke na oznakah se da zlahka prepoznati in jih druge informacije ne prekrivajo. Navedeni so z barvo, pisavo in velikostjo, ki ne prekriva ali poudarja nobenih informacij, razen če poudarja izjavo o previdnosti. 3. Specifikacije k zahtevam iz odstavkov 1 in 2 se lahko vključijo v kodeksa Skupnosti iz člena 26. Člen 15 Splošne zahteve za obvezno označevanje Posamično krmilo ali krmna mešanica se ne da v promet, če na oznaki niso navedeni naslednji podatki: (a) vrsta krme: „posamično krmilo“, „popolna krmna mešanica“ ali „dopolnilna krmna mešanica“, kakor je primerno; za „dopolnilno krmno mešanico“ se lahko, če je primerno, uporabijo naslednja poimenovanja: „mineralna krma“, „popolni mlečni nadomestek“ ali „dopolnilni mlečni nadomestek“; za hišne živali, razen mačk in psov, se lahko „popolna krmna mešanica“ ali „dopolnilna krmna mešanica“ nadomesti s „krmna mešanica“; (b) ime ali ime podjetja in naslov nosilca dejavnosti proizvodnje krme, pristojnega za obvezne podatke na oznaki; (c) številka odobritve gospodarstva v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1774/2002 ali členom 10 Uredbe (ES) št. 183/2005, če je na voljo. Če ima proizvajalec več številk, potem uporabi tisto, ki jo je dobil v skladu z Uredbo 183/2005; (d) referenčna številka serije ali lota; (e) neto količina, izražena v masnih enotah v primeru trdih izdelkov in v masnih ali prostorninskih enotah v primeru tekočih izdelkov; (f) seznam krmnih dodatkov z imeni in vsebnostjo v skladu s poglavjem I Priloge V ali VI, kakor se uporablja, in brez poseganja v določbe za označevanje iz uredbe o izdaji dovoljenja za ustrezni krmni dodatek; (g) vsebnost vlage v skladu s točko 6 Priloge I. Člen 16 Posebne zahteve za obvezno označevanje posamičnih krmil 1. Za označevanje posamičnih krmil se poleg zahtev iz člena 15 uporablja tudi ime posamičnega krmila, ki ga spremlja obvezna izjava glede na ustrezno kategorijo s seznama v Prilogi IV. 2. Podatki iz odstavka 1 se lahko nadomestijo s podatki iz kataloga Skupnosti iz člena 25. 3. Če ime posamičnega krmila ustreza enemu od imen iz kataloga Skupnosti iz člena 25, vendar oseba, pristojna za označevanje, ne uporablja določbe kataloga, se to jasno navede na oznaki. Člen 17 Posebne zahteve za obvezno označevanje krmnih mešanic 1. Za označevanje krmnih mešanic se poleg zahtev iz člena 15 uporabljajo tudi naslednji podatki: (a) vrsta ali kategorija živali, ki ji je krmna mešanica namenjena; (b) navodila za ustrezno uporabo z navedbo, čemu je krma namenjena; (c) če proizvajalec ni pristojen za podatke na oznaki, se zagotovijo naslednji podatki: - ime ali trgovsko ime in naslov proizvajalca ali - identifikacijska številka, dodeljena v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 183/2005; če takšna identifikacijska številka ni na voljo, se uporabi registracijska številka v skladu z obliko iz poglavja II Priloge V k Uredbi (ES) št. 183/2005, dodeljena na zahtevo proizvajalca; (d) navedba minimalnega roka trajanja v skladu z naslednjimi zahtevami: - „porabiti do …“ in navedba natančnega dneva, če je krma zaradi razgradnih postopkov hitro pokvarljiva; - „uporabno najmanj do …“ in navedba meseca za ostalo krmo. Če je označen datum proizvodnje, potem se minimalni rok trajanja lahko navede kot „… (dni ali mesecev) od datuma proizvodnje“; (e) seznam posamičnih krmil, iz katerih je krma sestavljena, z naslovom „sestava“ in navedbo imen posamičnih krmil v padajočem vrstnem redu glede na težo; navedeni seznam lahko vključuje utežni odstotek; (f) obvezne izjave iz poglavja II Priloge V ali VI, kakor se uporablja. 2. Za seznam iz odstavka 1(e) se uporabljajo naslednje zahteve: (a) ime in utežni odstotek posamičnega krmila se navede, če je njegova prisotnost navedena ali poudarjena na oznaki z besedami, slikami ali v grafični obliki; (b) če na oznaki niso navedeni utežni odstotki posamičnih krmil, vključenih v krmne mešanice za živali za proizvodnjo živil, proizvajalec na zahtevo pošlje informacije o količinski sestavi v razponu +/– 15 % vrednosti glede na sestavo krme, razen če meni, da so te informacije poslovno občutljive in bi njihovo razkritje kršilo njegove pravice intelektualne lastnine; (c) pri krmnih mešanicah za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil, se navedba posebnega imena posamičnega krmila lahko nadomesti z imenom kategorije, v katero sodi posamično krmilo. 3. Za potrebe odstavka 2(c) oblikuje Komisija seznam kategorij posamičnih krmil, ki se lahko navedejo namesto posameznih posamičnih krmil pri označevanju krme za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(4). Člen 18 Dodatne zahteve za označevanje krme za posebne prehranske namene Poleg splošnih zahtev za obvezno označevanje iz členov 15 in 16 ali 17, kakor se uporabljajo, se za označevanje krme za posebne prehranske namene uporabljajo tudi naslednji podatki: (a) določilna opredelitev „dietetično“, rezervirana samo za krmo za posebne prehranske namene, ob poimenovanju krme, kakor je določeno v členu 15(a); (b) podatki za nameravano uporabo iz stolpcev 1, 2, 3, 4, 5 in 6 s seznama iz člena 9; (c) navedba, da je treba pred uporabo krme ali podaljšanjem obdobja njene uporabe pridobiti mnenje strokovnjaka za prehrano. Člen 19 Dodatne zahteve za označevanje hrane za hišne živali Na oznaki na hrani za hišne živali se navede telefonska številka, na kateri lahko kupec poleg obveznih podatkov dobi informacije o: (a) krmnih dodatkih, vključenih v hrano za hišne živali, in (b) vključenih posamičnih krmilih, opredeljenih s kategorijo iz člena 17(2)(c). Člen 20 Dodatne zahteve za označevanje onesnažene hrane 1. Poleg zahtev iz členov 15, 16, 17 in 18 se krma, v kateri so nezaželene snovi v večji količini, kot je dovoljena z Direktivo 2002/32/ES, označi s „krma s prekomerno vsebnostjo ... (poimenovanje nezaželene(-ih) snovi v skladu s Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES), namenjena le odobrenim gospodarstvom za detoksifikacijo“. Odobritev navedenih obratov se opravi na podlagi člena 10(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 183/2005. 2. Če se namerava onesnaženje zmanjšati ali odpraviti s čiščenjem, se onesnažena krma dodatno označi s „krma s prekomerno vsebnostjo … (poimenovanje nezaželene(-ih) snovi v skladu s Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES) za uporabo kot krma samo po ustreznem čiščenju“. Člen 21 Odstopanja 1. Podatki iz člena 15(c), (d) in (e) ter člena 16(2) se ne zahtevajo, kadar kupec pred vsako transakcijo pisno izjavi, da jih ne zahteva. Transakcijo lahko sestavlja več pošiljk. 2. Podatki iz členov 15(c), (d) in (e) ter člena 17(1)(c), (d) in (e) se lahko na embalirani krmi navedejo zunaj področja za oznako, kakor je določeno v členu 14(1). V takšnih primerih je treba opozoriti, kje so ti podatki navedeni. 3. Brez poseganja v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 183/2005 podatki iz člena 15(c), (d) in (e) in člena 16(2) te uredbe niso obvezni za posamična krmila, ki ne vsebujejo krmnih dodatkov, razen tistih, ki vsebujejo konzervanse ali silirne dodatke, in jih je nosilec dejavnosti proizvodnje krme v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 183/2005 proizvedel in dostavil uporabniku krme v primarni proizvodnji za uporabo na njegovem gospodarstvu. 4. Obvezne izjave iz člena 17(1)(f) niso zahtevane za mešanice celih rastlinskih zrn. 5. Kadar je krmna mešanica sestavljena iz največ treh posamičnih krmil, se podatki iz člena 17(1)(a) in (b) ne zahtevajo, kadar so uporabljena posamična krmila jasno opisana. 6. Kadar teža posamičnih krmil ali krmnih mešanic, ki so namenjena končnemu uporabniku in se prodajajo brez embalaže, ne presega 20 kg, se podatki iz členov 15, 16 in 17 pošljejo kupcu na mesto prodaje z ustreznim obvestilom. V tem primeru se podatki iz člena 15(a) in člena 16(1) ali člena 17(1)(a) in (b), kakor je primerno, natisnejo stranki najpozneje na računu. 7. Kadar teža hrane za hišne živali, ki se prodaja v embalaži z več posodami, ne presega dnevnega obroka za ustrezne vrste živali, se lahko podatki iz člena 15(b), (c) in (f) ter člena 17(1)(c), (e) in (f) navedejo le na embalaži in ne na vsaki posodi. 8. Z odstopanjem od določb te uredbe lahko države članice uporabljajo nacionalne določbe za krmo za živali, ki so gojene za znanstvene ali poskusne namene pod pogojem, da je takšen namen jasno označen na oznaki. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o navedenih določbah. Člen 22 Prostovoljno označevanje 1. Poleg obveznih zahtev za označevanje lahko označevanje krmnih mešanic vključuje tudi prostovoljne podatke na oznaki, če se upoštevajo splošna načela iz člena 11. 2. Dodatno prostovoljno označevanje lahko vključuje samo naslednje podatke: (a) neobvezne izjave iz prilog V in VI; (b) državo proizvodnje ali pridelave; (c) opis trgovskega imena proizvoda; (d) podatke o fizičnem stanju krme ali o posebnem postopku obdelave; (e) vsebnost vlage; (f) datum proizvodnje; (g) pogoje za posebno shranjevanje; (h) ceno proizvoda. 3. Komisija lahko spremeni seznam podatkov iz odstavka 2. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(4). Člen 23 Embalaža 1. Krma se lahko da v promet le v zaprti embalaži ali posodah. Embalaža ali posode se zaprejo tako, da se plomba ob odprtju embalaže ali posode poškoduje in se več ne more ponovno uporabiti. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko dajo v promet brez embalaže ali v nezaprti embalaži ali posodah naslednja krma: (a) posamična krmila; (b) krmne mešanice, pridobljene izključno z mešanjem zrnja ali celih plodov; (c) pošiljke med proizvajalci krmnih mešanic; (d) pošiljke krmnih mešanic neposredno uporabniku krme; (e) pošiljke med proizvajalci krmnih mešanic in podjetji za embaliranje; (f) krmna mešanica, namenjena končnemu uporabniku, katere teža ne presega 50 kg in je vzeta neposredno iz zaprte embalaže ali posode; (g) mineralni bloki ali lizalni kamni. Člen 24 Sprememba embalaže 1. Če je serija krme razdeljena, se obvezni podatki na oznaki iz te uredbe skupaj s sklicevanjem na začetno serijo ponovno navedejo na embalaži, posodi ali spremnem dokumentu vsakega dela serije. 2. Kadar se sestava krme spremeni po tem, ko je bila dana v promet, se obvezni podatki na oznaki ustrezno spremenijo, za kar je pristojen nosilec dejavnosti proizvodnje krme, pristojen za spremembo krme. Poglavje 5 Katalog Skupnosti posamičnih krmilih in kodeksa Skupnosti o praksah dobrega označevanja Člen 25 Katalog Skupnosti posamičnih krmil 1. Oblikuje se katalog Skupnosti posamičnih krmil (v nadaljevanju „katalog“) kot sredstvo za izboljšanje označevanja posamičnih krmil. Za vsako od naštetih posamičnih krmil vključuje: (a) ime; (b) identifikacijsko številko; (c) opis posamičnega krmila, vključno z informacijami o proizvodnem postopku, če je primerno; (d) posebne podatke o prehranski sestavi, ki se vključijo v označevanje iz člena 16(2); (e) slovar z opredelitvami različnih postopkov in navedenih tehničnih izrazov. 2. Prvi vnosi v katalog so tisti iz dela B Priloge k Direktivi 96/25/ES in Priloge k Direktivi 82/471/EGS po postopku iz člena 29(2). 3. Postopek iz člena 27 se uporablja za spremembe kataloga. 4. Določbe tega člena se uporabljajo brez poseganja v varnostne zahteve iz člena 4 te uredbe. Člen 26 Kodeksa Skupnosti dobre prakse označevanja 1. Komisija spodbuja pripravo dveh kodeksov Skupnosti dobre prakse označevanja (v nadaljevanju „kodeksa“), za hrano za hišne živali in za krmo za živali za proizvodnjo živil. Sklicujeta se na prostovoljno označevanje iz člena 22 in podpirata izboljšanje ustreznosti označevanja. 2. Postopek iz člena 27 se uporablja za gospodarstva in za kakršne koli spremembe kodeksov. Člen 27 Oblikovanje kataloga in kodeksov 1. Ko so katalog in kodeksa oblikovani, jih po potrebi dopolnjujejo in spreminjajo vsi ustrezni predstavniki evropskega sektorja krme: (a) s posvetovanjem drugih zainteresiranih strani, kot so uporabniki krme; (b) s sodelovanjem s pristojnimi organi držav članic in, kadar je primerno, z Agencijo; (c) ob upoštevanju ustreznih izkušenj iz mnenj, ki jih je izdala Agencija, ter znanstvenega in tehnološkega napredka. 2. Komisija odobri katalog, osnutka kodeksov in osnutke njihovih sprememb v skladu s postopkom iz člena 29(2), če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) oblikovani so bili v skladu z odstavkom 1; (b) njihova vsebina se lahko izvaja po celi Skupnosti v sektorjih, katere zadeva, ter (c) so primerni za izpolnjevanje ustreznih ciljev. 3. Komisija objavlja naslove in sklice kataloga in kodeksov v seriji C Uradnega lista Evropske unije . Poglavje 6 Splošne in končne določbe Člen 28 Spremembe prilog in izvedbeni ukrepi 1. Komisija lahko spremeni priloge I do VI, da jih prilagodi zaradi znanstvenega in tehnološkega napredka. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(4). 2. Izvedbeni ukrepi, potrebni za uporabo te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29(3). Člen 29 Postopek odbora 1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002, v nadaljevanju „Odbor“. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece. 4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Člen 30 Sprememba Uredbe (ES) št. 1831/2003 Člen 16 Uredbe (ES) št. 1831/2003 se spremeni: (1) Odstavek 1 se spremeni: (a) Točka (d) se nadomesti z naslednjim: „(d) kadar je primerno, številka odobritve, dodeljena obratu, ki proizvaja ali daje v promet krmne dodatke ali premikse v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta*; * UL L 35, 8.2.2005, str. 1.“; (b) Doda se naslednji pododstavek: „Za premikse se točke (b), (d), (e) in (g) ne uporabljajo za vključene krmne dodatke.“ (2) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Poleg podatkov, določenih v odstavku 1, mora imeti embalaža ali zabojnik krmnega dodatka iz funkcionalne skupine, določene v Prilogi III, ali premiksa, ki vsebuje dodatke iz funkcionalne skupine, določene v Prilogi III, vidne, jasno čitljive in neizbrisne podatke, navedene v omenjeni prilogi.“ (3) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Za premikse se na oznaki navede beseda „premiks“ z velikimi tiskanimi črkami, za posamična krmila pa se navedejo nosilci v skladu s členom 17(1)(e) Uredbe (ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta [o dajanju krme v promet in njeni uporabi]*. * UL L … .“ Člen 31 Razveljavitev Direktive 79/373/EGS, 80/511/EGS, 82/471/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES se razveljavijo. Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII. Člen 32 Kazni Države članice določijo pravila o finančnih kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o navedenih določbah najpozneje do [datum uporabe] in jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah. Člen 33 Prehodni ukrepi Prehodni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29(3). Člen 34 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati [dvajseti dan] po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporabljati se začne dvanajst mesecev po datumu objave. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I TEHNIČNE DOLOČBE GLEDE NEČISTOČ, MLEČNIH NADOMESTKOV, POSAMIČNIH KRMIL ZA VEZAVO ALI DENATURACIJO, VSEBNOSTI PEPELA IN VSEBNOSTI VLAGE IZ ČLENA 4 1. V skladu z dobrimi praksami proizvodnje iz Uredbe (ES) št. 183/2005 posamična krmila ne smejo vsebovati kemičnih nečistoč zaradi proizvodnega postopka ali pomožnih tehnoloških sredstev, razen če je v katalogu iz člena 25 določena posebna najvišja vsebnost. 2. Botanična čistost posamičnih krmil ni manjša od 95 %, razen če ni navedena drugačna vsebnost v katalogu iz člena 25. Botanične nečistoče vključujejo nečistoče rastlinskih materialov, ki nimajo škodljivih učinkov na živali, npr. slame in semen drugih gojenih rastlin ali plevela. Botanične nečistoče, kot so ostanki drugih oljnih semen ali oljnih sadežev, nastale v prejšnjem proizvodnem postopku, ne presegajo 0,5 % za vsako vrsto oljnega semena ali oljnega sadeža. 3. Vsebnost železa v mlečnih nadomestkih za teleta z živo težo do največ 70 kilogramov mora biti vsaj 30 miligramov na kilogram popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %. 4. Kadar se posamično krmilo uporablja za denaturacijo ali vezavo drugega posamičnega krmila, se proizvod še vedno obravnava kot posamično krmilo. Na oznaki je treba navesti ime, naravo in količino posamičnega krmila, uporabljenega za vezavo ali denaturacijo. Če je posamično krmilo vezano z drugim posamičnim krmilom, potem delež slednjega ne presega 3 % celotne teže. 5. Vsebnost pepela, netopnega v klorovodikovi kislini, ne presega 2,2 % suhe snovi. Vendar vsebnost pepela lahko presega 2,2 % za: - posamična krmila; - krmne mešanice, ki vsebujejo dovoljena mineralna vezivna sredstva; - mineralne krmne mešanice; - krmne mešanice, ki vsebujejo več kot 50 % stranskih proizvodov riža ali sladkorne pese; - krmne mešanice, ki so namenjene za gojene ribe, z vsebnostjo ribje moke nad 15 %; če je vsebnost navedena na oznaki. 6. Če v Prilogi III ali katalogu iz člena 25 ni določena druga raven, je treba vsebnost vlage v krmi navesti, če presega: - 5 % pri mineralni krmi, ki ne vsebuje organskih snovi; - 7 % pri mlečnih nadomestkih in drugih krmnih mešanicah, pri katerih vsebnost mlečnih izdelkov presega 40 %; - 10 % pri mineralni krmi, ki vsebuje organske snovi; - 14 % pri drugi krmi. PRILOGA II SPLOŠNE DOLOČBE ZA OZNAČEVANJE IZ ČLENA 11(4) 1. Vsebnost, ki jo je treba navesti, se nanaša na težo krme, razen če ni določeno drugače. 2. Pred seznamom dodatkov se navede „dodatkov na kg“. 3. Datumi so navedeni številčno v obliki dan, mesec in leto, razen če ni določeno drugače. 4. Sopomenski izrazi v nekaterih jezikih; (a) v nemščini se lahko poimenovanje „Futtermittel-Ausgangserzeugnis” nadomesti z „Einzelfuttermittel”, v grščini se lahko poimenovanje „πρώτη ύλη ζωοτροφών” nadomesti z „απλή ζωοτροφή”, v italijanščini pa se lahko poimenovanje „materie prime per alimenti degli animali” nadomesti z “mangime semplice”; (b) pri poimenovanju hrane za hišne živali so dovoljeni naslednji izrazi: v nizozemščini „samengesteld voeder”, v angleščini „pet food“, v madžarščini „állateledel”, v italijanščini „alimento”, v poljščini „karma“, v slovenščini „hrana za hišne živali“, v španščini „alimento”. 5. V navodilih za pravilno uporabo krmnih mešanic, v katerih dodatki presegajo najvišje dovoljene vsebnosti za popolne krmne mešanice, se navede največja količina v gramih ali kilogramih popolne krmne mešanice na žival na dan. 6. Brez poseganja v analitske metode se lahko izraz „surove beljakovine“ nadomesti z „beljakovine“, izraz „surovo olje in maščobe“ se lahko nadomesti z „vsebnost maščobe“, izraz „surovi pepel“ pa se lahko nadomesti z „ostanek pepela“ ali „anorganska snov“. PRILOGA III TOLERANCE GLEDE OZNAČEVANJA SESTAVE POSAMIČNIH KRMIL IN KRMNIH MEŠANIC IZ ČLENA 11(5) 1. Tolerance iz te priloge vključujejo tehnična in analitska odstopanja. Ko bodo na ravni Skupnosti določene analitske tolerance za nezanesljivost meritev in postopkovne različice, bo treba ustrezno prilagoditi vrednosti iz odstavka 2, da bodo zajete le tehnične tolerance. 2. Kadar se ugotovi, da sestava posamičnega krmila ali krmne mešanice odstopa od navedene sestave tako, da se zmanjša njegova ali njena vrednost, se dovolijo naslednje tolerance: (a) za surove beljakovine, sladkor, škrob in inulin: - 3 enote, če je navedena vsebnost 30 % ali več; - 10 % navedene vsebnosti, če je navedena vsebnost nižja kot 30 %, vendar višja kot 10 %, - 1 enota, če je navedena vsebnost nižja kot 10 %; (b) za surove vlaknine, surovo olje in maščobe: - 2,2 enote, če je navedena vsebnost 15 % ali več; - 15 % navedene vsebnosti, če je navedena vsebnost nižja od 15 %, vendar višja kot 5 %, - 0,8 enote, če je navedena vsebnost nižja kot 5 %; (c) za vlago, surovi pepel, pepel, netopen v klorovodikovi kislini, in kloride, izražene kot NaCl, celotni fosfor, natrij, kalcijev karbonat, kalcij, magnezij, seznam kislin in snovi, netopne v petroletru: - 1,5 enote, če je navedena vsebnost (vrednost) 15 % ali več, kakor je ustrezno; - 10 % navedene vsebnosti (vrednosti), če je navedena vsebnost (vrednost) nižja kot 15 % (15), vendar višja kot 2 % (2), kakor je ustrezno; - 0,2 enote, če je navedena vsebnost (vrednost) nižja kot 2 % (2), kakor je ustrezno; (d) za energijsko vrednost 5 % in za beljakovinsko vrednost 10 %; (e) za krmne dodatke[25]: - 10 %, če je navedena vsebnost 1 000 enot ali več; - 100 enot, če je navedena vsebnost nižja kot 1 000 enot, vendar višja kot 500 enot; - 20 % navedene vsebnosti, če je ta nižja kot 500 enot, vendar višja kot 1 enoto; - 0,2 enote navedene vsebnosti, če je ta nižja kot 1 enoto, vendar višja kot 0,5 enote; - 40 % navedene vsebnosti pod 0,5 enote. Te tolerance se uporabljajo tudi za najvišjo vsebnost krmnih dodatkov v krmnih mešanicah. 3. Če določena najvišja vsebnost krmnega dodatka ni presežena, je toleranca od navedene vsebine lahko trikratna glede na toleranco iz odstavka 2. 4. Za krmne dodatke iz skupine mikroorganizmov je sprejemljiva zgornja meja enaka določeni najvišji vsebnosti. PRILOGA IV OBVEZNI PODATKI NA OZNAKAH ZA POSAMIČNA KRMILA V SKLADU S ČLENOM 16(1) Snovi, iz katerih je sestavljeno posamično krmilo | Snovi, katerih navedba je obvezna | 1. | Voluminozna krma | Surove beljakovine, če > 10 % Surova vlakna | 2. | Žitna zrna | 3. | Proizvodi in stranski proizvodi žitnih zrn | Škrob, če > 20 % Surove beljakovine, če > 10 % Surovo olje in maščobe, če > 5 % Surova vlakna | 4. | Oljna semena, oljni plodovi | 5. | Proizvodi in stranski proizvodi oljnih semen, oljnih plodov | Surove beljakovine, če > 10 % Surovo olje in maščobe, če > 5 % Surova vlakna | 6. | Semena stročnic | 7. | Proizvodi in stranski proizvodi semen stročnic | Surove beljakovine, če > 10 % Surova vlakna | 8. | Gomolji, korenine | 9. | Proizvodi in stranski proizvodi gomoljev in korenin | Škrob Surova vlakna Pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % | 10. | Proizvodi in stranski proizvodi industrije predelave sladkorne pese | Surove beljakovine, če > 15 % Skupni sladkor, izražen kot saharoza Pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % | 11. | Proizvodi in stranski proizvodi industrije predelave sladkornega trsa | Surove beljakovine, če > 15 % Skupni sladkor, izražen kot saharoza | 12. | Druga semena in plodovi, njihovi proizvodi in stranski proizvodi | Surove beljakovine Surova vlakna Surovo olje in maščobe, če > 10 % | 13. | Druge rastline, njihovi proizvodi in stranski proizvodi | Surove beljakovine, če > 10 % Surova vlakna | 14. | Mlečni izdelki in stranski izdelki | Surove beljakovine Vlaga, če > 5 % Laktoza, če > 10 % | 15. | Proizvodi in stranski proizvodi kopenskih živali | Surove beljakovine, če > 10 % Surovo olje in maščobe, če > 5 % Vlaga, če > 8 % | 16. | Ribe, druge morske živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi | Surove beljakovine, če > 10 % Surove maščobe, če > 5 % Vlaga, če > 8 % | 17. | Minerali | Kalcij Natrij Fosfor Drugi pomembni minerali | 18. | Razno | Surove beljakovine, če > 10 % Surova vlakna Surovo olje in maščobe, če > 10 % Škrob, če > 30 % Skupni sladkor, izražen kot saharoza, če > 10 % Pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % | PRILOGA V PODATKI NA OZNAKAH ZA žIVALI ZA PROIZVODNJO žIVIL Poglavje I: Krmni dodatki iz členov 15(f) in 22(2) 1. Pri naslednjih dodatkih se navedejo ime, dodana količina, identifikacijska številka in ustrezno ime funkcionalne skupine iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1831/2003 ali kategorija v primeru kokcidiostatikov in sredstev proti histaminiozi: (a) dodatki, pri katerih je določena najvišja vsebnost; (b) dodatki iz kategorij „zootehnični dodatki“ ter „kokcidiostatiki in sredstva proti histaminiozi“; (c) dodatki iz funkcionalne skupine „sečnina in njeni derivati“ iz kategorije „nutritivni dodatki“ iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1831/2003. 2. Krmni dodatki, ki niso navedeni v odstavku 1, se lahko navedejo prostovoljno v celoti ali delno. 3. Nosilec dejavnosti proizvodnje krme, ki daje krmo v promet, posreduje stranki na njeno zahtevo imena krmnih dodatkov, ki niso navedena v odstavku 1. 4. Če je na oznaki prostovoljno naveden nutritivni krmni dodatek iz Priloge 1 k Uredbi (ES) št. 1831/2003, se navede tudi količina, ki je vključena. 5. Če dodatek sodi v več funkcionalnih skupin, se navede skupina, ki je ustrezna glede na njegovo osnovno dejavnost v primeru zadevne krme. Poglavje II: Analitske sestavine iz členov 17(1)(f) in 22(2) Krma | Analitske sestavine in vsebnost | Vrste ali kategorije živali za proizvodnjo živil | Obvezne navedbe | Neobvezne navedbe | Popolna krmna mešanica | – Surove beljakovine – Surova vlakna – Surovo olje in maščobe – Surovi pepel – Škrob – Skupni sladkor (izražen kot saharoza) – Skupni sladkor s škrobom – Energijska vrednost* – Beljakovinska vrednost* – Deleži vlaken – Lizin – Metionin – Druge aminokisline – Vitamini – Elementi v sledovih – Kalcij – Natrij – Fosfor – Kalij – Magnezij | Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Prašiči in perutnina Prašiči in perutnina | Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Prežvekovalci Druge vrste razen prašičev in perutnine Druge vrste razen prašičev in perutnine Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste | Dopolnilna krmna mešanica – mineralno krmilo | – Surove beljakovine – Surova vlakna – Surovo olje in maščobe – Surovi pepel – Škrob – Skupni sladkor (izražen kot saharoza) – Skupni sladkor s škrobom – Energijska vrednost* – Beljakovinska vrednost* – Deleži vlaken – Lizin – Metionin – Druge aminokisline – Vitamini – Elementi v sledovih – Kalcij – Natrij – Fosfor – Kalij – Magnezij | Prašiči in perutnina Prašiči in perutnina Vse vrste Vse vrste Vse vrste Prežvekovalci | Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Prežvekovalci Druge vrste razen prašičev in perutnine Druge vrste razen prašičev in perutnine Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Druge vrste razen prežvekovalcev | Dopolnilna krmna mešanica – drugo | – Surove beljakovine – Surova vlakna – Surovo olje in maščobe – Surovi pepel – Škrob – Skupni sladkor (izražen kot saharoza) – Skupni sladkor s škrobom – Energijska vrednost – Beljakovinska vrednost* – Deleži vlaken – Lizin – Metionin – Druge aminokisline – Vitamini – Elementi v sledovih – Kalcij ≥ 5 % < 5 % – Natrij – Fosfor ≥ 2 % < 2 % – Kalij – Magnezij | Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Prašiči in perutnina Prašiči in perutnina Vse vrste Vse vrste Prežvekovalci | Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Prežvekovalci Druge vrste razen prašičev in perutnine Druge vrste razen prašičev in perutnine Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste razen prežvekovalcev | * Vrednost mora biti navedena v skladu z metodo ES, če ta obstaja, ali v skladu z ustrezno uradno nacionalno metodo v državi članici, v kateri se krma da v promet, če ta obstaja. PRILOGA VI PODATKI NA OZNAKAH ZA žIVALI, KI NISO NAMENJENE PROIZVODNJI žIVIL Poglavje I: Krmni dodatki iz členov 15(f) in 22(2) 1. Pri naslednjih dodatkih se navedejo ime in/ali identifikacijska številka, dodana količina in ustrezno ime funkcionalne skupine iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1831/2003 ali kategorija v primeru „kokcidiostatikov in sredstev proti histaminiozi“: (a) dodatki, pri katerih je določena najvišja vsebnost; (b) dodatki iz kategorij „zootehnični dodatki“ ter „kokcidiostatiki in sredstva proti histaminiozi“; (c) dodatki iz funkcionalne skupine „sečnina in njeni derivati“ iz kategorije „nutritivni dodatki“ iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1831/2003. 2. Krmni dodatki, ki niso navedeni v odstavku 1, se lahko navedejo prostovoljno v celoti ali delno. 3. Če je na oznaki prostovoljno naveden nutritivni krmni dodatek iz Priloge 1 k Uredbi (ES) št. 1831/2003, se navede tudi količina vključenega dodatka. 4. Če dodatek sodi v več funkcionalnih skupin, se navede skupina, ki je ustrezna glede na njegovo osnovno dejavnost v primeru zadevne krme. Poglavje II: Analitske sestavine iz členov 17(1)(f) in 22(2) Krma | Analitske sestavine in vsebnost | Vrste ali kategorije živali, ki niso namenjene proizvodnji živil | Obvezne navedbe | Neobvezne navedbe | Popolna krmna mešanica | – Beljakovine – Prehranske vlaknine – Surovo olje in maščobe – Surovi pepel – Škrob – Skupni sladkor (izražen kot saharoza) – Skupni sladkor s škrobom – Energijska vrednost – Aminokisline – Vitamini – Elementi v sledovih – Kalcij – Natrij – Fosfor – Kalij – Magnezij | Mačke in psi Mačke in psi Mačke in psi Mačke in psi | Druge vrste razen mačk in psov Druge vrste razen mačk in psov Druge vrste razen mačk in psov Druge vrste razen mačk in psov Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste | Dopolnilna krmna mešanica – mineralno krmilo | – Beljakovine – Prehranske vlaknine – Surovo olje in maščobe – Surovi pepel – Škrob – Skupni sladkor (izražen kot saharoza) – Skupni sladkor s škrobom – Energijska vrednost – Aminokisline – Vitamini – Elementi v sledovih – Kalcij – Natrij – Fosfor – Kalij – Magnezij | Vse vrste Vse vrste Vse vrste | Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste | Dopolnilna krmna mešanica – drugo | – Beljakovine – Prehranske vlaknine – Surovo olje in maščobe – Surovi pepel – Škrob – Skupni sladkor (izražen kot saharoza) – Skupni sladkor s škrobom – Energijska vrednost – Aminokisline – Vitamini – Elementi v sledovih – Kalcij – Natrij – Fosfor – Kalij – Magnezij | Mačke in psi Mačke in psi Mačke in psi Mačke in psi | Druge vrste razen mačk in psov Druge vrste razen mačk in psov Druge vrste razen mačk in psov Druge vrste razen mačk in psov Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste Vse vrste | PRILOGA VII KORELACIJSKA TABELA Direktiva 79/373/EGS | Direktiva 96/25/ES | Drugi akti: direktive 80/511/EGS (1), 82/471/EGS (2), 93/74/EGS (3) ali 93/113/ES (4) | Ta uredba | - | - | - | Člen 1 | Člen 1 | Člen 1 | (2), (4): člen 1 (3): člen 4 | Člen 2 | Člen 2 | Člen 2 | (2), (3): člen 2 | Člen 3 | - | - | - | Člen 4(1) | Člen 3 | Člen 3 | (3): člen 1(2) | Člen 4(2) | Člen 4 | Člen 4(3) | - | - | - | Člen 5(1) | Člen 12 | (3): člen 10(2) | Člen 5(2) | Člen 10a(3) | Člen 11(b) | (2): člen 8 | Člen 6 | - | - | - | Člen 7 | - | - | - | Člen 8 | (3): člen 3 | Člen 9 | (3): člen 6 | Člen 10 | Člen 5e | Člen 11(1) | Člen 5(2) | Člen 5(1) | (2): člen 5(2) | Člen 11(2) | - | - | - | Člen 11(3) | Člen 5(6) | Člena 4 in 6(4) | Člen 11(4) | Člen 6 | Člen 4 | Člen 11(5) | Člen 5(1) | Člen 5(1) | Člen 12 | Člen 5e | Člen 5(2) | (3): člen 5(6) | Člen 13 | Člen 5(1), člen 11 | Člen 5(1), člen 9 | Člen 14 | Člena 5(1) in 5(5)(c) | Člen 5(1) | (4): člen 7(1)E in Direktiva 70/524/EEC: člen 16 | Člen 15 | Člena 5(1)(c) in (d) ter člen 7 | Člen 16 | Členi 5(1), 5c in 5d | Člen 17(1) | - | - | - | Člen 17(2) | Člen 5c(3) | Člen 17(3) | (3): členi 5(1), (4) in (7) ter člen 6(a) | Člen 18 | - | - | - | Člen 19 | Člen 8 | Člen 20 | Člen 6 (1)(a) | Člen 21(1) | Člen 5(5)(d) | Člen 21(2) | Člen 6(3)(a) | Člen 21(3) | Člen 5(5)(b) | Člen 21(4) | Člen 5(5)(a) | Člen 21(5) | Člen 5(2) | Člen 5(3) in člen 6(1)(b) | Člen 21(6) | - | - | - | Člen 21(7) | Člen 14(c) | Člen 21(8) | Člen 5(3), člen 5c(4) in člen 5e | Člen 5(2) | Člen 22 | Člen 4(1) | (1): člen 1 | Člen 23 | Člen 5(4) | Člen 24 | - | - | - | Člen 25 | - | - | - | Člen 26 | - | - | - | Člen 27 | Člen 10 | Člen 11 | Člen 28 | Člen 13 | Člen 13 | (2): člena 13 in 14 (3): člen 9 | Člen 29 | - | - | - | Člen 30 | - | - | - | Člen 31 | - | - | - | Člen 32 | - | - | - | Člen 33 | - | - | - | Člen 34 | Priloga del A(2), (3), (4) | Priloga del A(II), (VI) | Priloga I | Priloga del A(1) in člen 5(6) | Člen 6(4) | Priloga II | Priloga del A(5), (6) | Priloga del A(VII) | Priloga III | Priloga del C | Priloga IV | Priloga del B | Priloga V | Priloga del B | Priloga VI | [pic][pic][pic] [1] UL C […], […], str. […]. [2] UL C […], […], str. […]. [3] UL C […], […], str. […]. [4] UL C […], […], str. […]. [5] UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3). [6] UL L 268, 18.10.2003, str. 29. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 8). [7] UL L 92, 7.4.1990, str. 42. [8] UL L 86, 6.4.1979, str. 30. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36). [9] UL L 237, 22.9.1993, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1). [10] UL L 125, 23.5.1996, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003. [11] UL L 213, 21.7.1982, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/116/ES (UL L 379, 24.12.2004, str. 81). [12] UL L 126, 21.5.1980, str. 14. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/67/ES (UL L 261, 24.9.1998, str. 10). [13] UL L 334, 31.12.1993, str. 17. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/40/ES (UL L 180, 9.7.1997, str. 21). [14] UL L 35, 8.2.2005, str. 1. [15] UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1). [16] UL L 67, 5.3.2004, str. 31. [17] UL L 207, 10.8.1994, str. 20. [18] UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/77/ES (UL L 271, 30.9.2006, str. 53). [19] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). [20] UL L 147, 31.5.2001, str. 1. [21] UL L 273, 10.10.2002, str. 1. [22] UL L 268, 18.10.2003, str. 1. [23] UL L 268, 18.10.2003, str. 24. [24] UL L 144, 4.6.1997, str. 19. [25] 1 enota v tem odstavku pomeni 1 mg, 1 000 IU, 1 x 109 CFU ali 100 enot encimske aktivnosti ustreznega krmnega dodatka.