[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.1.2008

COM(2008) 23 konč.

2008/0019 (COD)

Predlog

DIREKTIVA …/…/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pravnem varstvu računalniških programov (Kodificirana različica)

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. V okviru Evrope državljanov Komisija daje veliko pomembnost poenostavitvi in pojasnitvi evropskega prava, da bi ga naredili bolj jasnega in dosegljivega navadnemu državljanu in mu tako dali nove priložnosti in možnost, da uporablja posebne pravice, ki mu jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni tako, da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v kasnejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil, je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eno izmed bistvenih sredstev za to, da bi bilo evropsko pravo jasno in transparentno.

2. Zato je 1. aprila 1987 Komisija sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, da bi morali biti vsi zakonodajni akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morali vsi oddelki prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorni, v še krajših intervali, da bi zagotovili, da so predpisi skupnosti jasni in lahko razumljivi.

3. To je bilo potrjeno v sklepih Evropskega sveta, sprejetih v Edinburghu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnost kodifikacije , saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacije se je treba lotiti ob polnem upoštevanju običajnega zakonodajnega postopka Skupnosti.

Glede na to, da niso dovoljene nobene vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija , so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitri sprejem kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4. Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Direktive Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških programov[3]. Nova direktiva bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4]; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se jih kodificira in jih torej zgolj združuje skupaj s samo tistimi oblikovnimi spremembami , ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5. Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodne konsolidacije , v vseh uradnih jezikih, Direktive 91/250/EGS in akta o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za uradne objave Evropskih skupnosti, s pomočjo sistema za obdelavo podatkov . Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi II h kodificirani direktivi.

ê 91/250/EGS (prilagojeno)

2008/0019 (COD)

Predlog

DIREKTIVA …/…/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o pravnem varstvu računalniških programov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena Ö 95 Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe[6],

ob upoštevanju naslednjega:

ê

1. Direktiva Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških programov[7] je bila bistveno spremenjena[8]. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

ê 91/250/EGS uv. izjava 2

2. Razvijanje računalniških programov terja znatne naložbe človeških, tehničnih in finančnih sredstev, pri čemer pa je mogoče računalniške programe kopirati ob neznatnem deležu stroškov, ki bi bili sicer potrebni za njihov samostojen razvoj.

ê 91/250/EGS uv. izjava 3

3. Računalniški programi igrajo vedno bolj pomembno vlogo v celi vrsti industrijskih dejavnosti in je zato tehnologijo računalniških programov mogoče šteti kot temeljnega pomena za industrijski razvoj Skupnosti.

ê 91/250/EGS uv. izjava 4 (prilagojeno)

4. Nekatere razlike pri pravnem varstvu računalniških programov, ki izhajajo iz zakonov držav članic, imajo neposredne in negativne učinke na delovanje Ö notranjega Õ trga glede računalniških programov.

ê 91/250/EGS uv. izjava 5 (prilagojeno)

5. Obstoječe razlike s takimi učinki je treba odpraviti in preprečiti nastajanje novih, medtem ko razlik, ki niso v znatni meri v nasprotju z delovanjem Ö notranjega Õ trga, ni potrebno odstraniti ali preprečiti njihov nastanek.

ê 91/250/EGS uv. izjava 6

6. Pravni okvir Skupnosti o varstvu računalniških programov je lahko temu ustrezno v prvi fazi omejen na opredelitev, da naj države članice priznajo avtorsko-pravno varstvo računalniških programov kot za književna dela, in nadalje na opredelitev, kdo in kaj naj bo varovano, na opredelitev izključnih pravic, ki jih varovane osebe lahko uveljavijo tako, da dovolijo ali prepovedo določena dejanja, ter koliko časa traja varstvo.

ê 91/250/EGS uv. izjava 7

7. Za namene te direktive pojem «računalniški program» pomeni programe v katerikoli obliki, vključno s tistimi, ki so vključeni v strojno opremo. Ta pojem vključuje tudi pripravljalno delo, ki pripelje do razvoja računalniškega programa pod pogojem, da je pripravljalno delo take narave, da iz njega lahko v kasnejši fazi nastane računalniški program.

ê 91/250/EGS uv. izjava 8

8. Pri kriterijih, ki se uporabijo pri odločanju, ali je nek računalniški program izvirno delo ali ne, ne bi smeli uporabiti ocen glede kakovostne ali estetske ravni programa.

ê 91/250/EGS uv. izjava 9

9. Skupnost se v celoti zavzema za pospeševanje mednarodne standardizacije.

ê 91/250/EGS uv. izjave 10, 11 in 12

10. Funkcija računalniškega programa je komuniciranje in delovanje skupaj z drugimi komponentami računalniškega sistema in z uporabniki ter se za ta namen zahteva logična in, kjer je to potrebno, tudi fizična medsebojna povezava in interakcija, ki dovoljuje, da vsi elementi programske in strojne opreme delujejo z drugo programsko in strojno opremo in z uporabniki na vse načine, za katere je bila namenjena. Deli programa, ki zagotavljajo tako medsebojno povezavo in interakcijo med elementi programske in strojne opreme, so na splošno znani kot «vmesniki». Ta funkcijska medsebojna povezava in interakcija je na splošno znana kot «interoperabilnost»; ta interoperabilnost se lahko opredeli kot zmožnost izmenjati informacije in vzajemno uporabiti informacije, ki so bile izmenjane.

ê 91/250/EGS uv. izjave 13, 14 in 15

11. V izogib dvomom je treba pojasniti, da je varovan samo izraz računalniškega programa ter da ideje in načela, ki so osnova kateremukoli elementu programa, vključno s tistimi, ki so osnova njegovim vmesnikom, niso varovani z avtorsko pravico po tej direktivi. V skladu s tem načelom avtorskega prava kolikor logika, algoritmi in programski jeziki obsegajo ideje in načela, te ideje in načela niso varovani po tej direktivi. V skladu z zakonodajo in sodno prakso držav članic in mednarodnimi konvencijami o avtorski pravici naj bo izraz teh idej in načel varovan z avtorsko pravico.

ê 91/250/EGS uv. izjava 16

12. Za namene te direktive pojem «dajanje v najem» pomeni omogočanje uporabe računalniškega programa ali njegove kopije za določen čas in z namenom doseganja dobička. Ta pojem ne vključuje javnega posojanja, ki tako ostaja izven okvira te direktive.

ê 91/250/EGS uv. izjavi 17 in 18 (prilagojeno)

13. Pri izključni pravici avtorja, da prepreči nedovoljeno reproduciranje svojega dela, v primeru računalniškega programa Ö bi bilo Õ treba predvideti omejeno izjemo ter dovoliti reproduciranje, ki je tehnično potrebno za uporabo tega programa s strani zakonitega pridobitelja. To pomeni, da s pogodbo ni mogoče prepovedati dejanj nalaganja in izvajanja, ki so potrebna za uporabo zakonito pridobljene kopije programa, kakor tudi ne dejanja odprave njegovih napak. Zakoniti pridobitelj kopije programa, tudi kadar je ta bila prodana, lahko izvrši vsako drugo dejanje, ki je potrebno za uporabo te kopije v skladu z njenim namenom, če ni bilo posebnih pogodbenih določb.

ê 91/250/EGS uv. izjava 19

14. Osebi, ki ima pravico uporabljati računalniški program, ne bi smeli preprečiti dejanj, ki so potrebna za to, da opazuje, proučuje ali testira delovanje programa, pod pogojem, da ta dejanja ne kršijo avtorske pravice na programu.

ê 91/250/EGS uv. izjave 20, 21, 22, 23 in 24 (prilagojeno)

15. Nedovoljeno reproduciranje, prevod, priredba ali sprememba kodne oblike, v kateri je bila kopija računalniškega programa dana na razpolago, predstavlja kršitev izključnih pravic avtorja. Ne glede na navedeno, pa so možne okoliščine, v katerih je tako reproduciranje kode ali prevod kodne oblike nujno potrebno za pridobitev informacij, potrebnih za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega programa z drugimi programi. Zato je treba šteti, da je samo v teh omejenih okoliščinah izvrševanje dejanj reproduciranja in prevoda s strani ali v imenu osebe, ki ima pravico uporabljati kopijo programa, zakonito in združljivo z dobrimi običaji ter je zato treba šteti, da ni potrebno dovoljenje imetnika pravice. Namen te izjeme omogočiti povezavo vseh komponent računalniškega sistema, vključno tistih od različnih proizvajalcev, tako da lahko skupaj delujejo. Takšna izjema od avtorjevih izključnih pravic se ne sme uporabiti na način, ki bi prizadel zakonite interese imetnika pravic ali ki bi bil v nasprotju z normalno uporabo programa.

ê 91/250/EGS uv. izjava 25 (prilagojeno)

16. Ö V skladu Õ z določbami Ö Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic[9] Õ naj bi trajanje varstva obsegalo čas za avtorjevega življenja in Ö 70 Õ let od prvega januarja leta, ki sledi letu njegove smrti, ali v primeru anonimnega ali psevdonimnega dela Ö 70 Õ let od prvega januarja leta, ki sledi letu, v katerem je bilo delo Ö zakonito dano na voljo javnosti Õ.

ê 91/250/EGS uv. izjava 26 (prilagojeno)

17. Varstvo računalniških programov po zakonih o avtorski pravici ne bi smelo vplivati na uporabo drugih oblik varstva v ustreznih primerih. Pri čemer pa naj bo nična vsaka pogodbena določba, ki je v nasprotju Ö z določili te direktive o dekompiliranju Õ ali z izjemami, določenimi v Ö tej direktivi glede izdelave varnostne kopije ali opazovanja, proučevanja ali testiranja delovanja programa Õ.

ê 91/250/EGS uv. izjava 27 (prilagojeno)

18. Določbe te direktive ne vplivajo na uporabo pravil o konkurenci po členu Ö 81 Õ in Ö 82 Õ Pogodbe, če ponudnik s prevladujočim tržnim položajem odkloni dati razpoložljive informacije, ki so potrebne za interoperabilnost, kot je opredeljena v tej direktivi.

ê 91/250/EGS uv. izjava 28

19. Določbe te direktive naj ne bi vplivale na posebne zahteve že veljavnega prava Skupnosti glede objave vmesnikov na področju telekomunikacij ali sklepov Sveta, ki se nanašajo na standardizacijo na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij.

ê 91/250/EGS uv. izjava 29

20. Ta direktiva ne vpliva na ureditve odstopanj, ki jih predvidevajo nacionalne zakonodaje v skladu z Bernsko konvencije glede točk, ki niso zajete s to direktivo.

ê

21. Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo [in začetka uporabe] direktiv, ki so določeni v Prilogi I, Del B –

ê 91/250/EGS

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet varstva

1. V skladu z določbami te direktive varujejo države članice računalniške programe z avtorsko pravico kot književna dela v smislu Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del. Za namene te direktive obsega pojem «računalniški programi» tudi pripravljalno gradivo za njihovo izdelavo.

2. Varstvo po tej direktivi se uporablja za vse oblike izraza računalniškega programa. Ideje in načela, ki so osnova kateremukoli elementu računalniškega programa, vključno s tistimi, ki so osnova njegovim vmesnikom, niso varovani z avtorsko pravico po tej direktivi.

3. Računalniški program uživa varstvo, če je izvirno delo v smislu, da je avtorjeva lastna intelektualna stvaritev. Pri odločanju o njegovi primernosti za varstvo se ne uporabijo nobeni drugi kriteriji.

ê 91/250/EGS (prilagojeno)

Ö 4. Določbe te direktive veljajo tudi za programe, ki so bili ustvarjeni pred 1. januarjem 1993, brez vpliva na pred tem datumom sklenjene posle in pridobljene pravice. Õ

ê 91/250/EGS

Člen 2

Avtorstvo na računalniškem programu

1. Avtor računalniškega programa je fizična oseba ali skupina fizičnih oseb, ki je ustvarila program ali, če zakonodaja države članice to dovoljuje, pravna oseba, ki po tej zakonodaji velja za imetnika pravice.

Kolikor zakonodaja države članice priznava kolektivna dela, se šteje za avtorja dela oseba, ki jo kot tako določa zakonodaja države članice.

2. Glede računalniškega programa, ki ga je skupno ustvarila skupina fizičnih oseb, jim pripadajo izključne pravice skupno.

3. Če računalniški program ustvari delojemalec pri izvrševanju svojih nalog ali po navodilih svojega delodajalca, je izključno delodajalec upravičen izvrševati vse materialne pravice na tako ustvarjenem programu, če ni s pogodbo drugače določeno.

Člen 3

Upravičenci do varstva

Varstvo je zagotovljeno vsem fizičnim ali pravnim osebam v skladu z nacionalno zakonodajo o avtorski pravici, ki se uporablja za književna dela.

Člen 4

Dejanja, za katera je potrebno dovoljenje

1. Če ni v členu 5 in 6 drugače določeno, ima imetnik pravice v smislu člena 2 izključno pravico, da stori ali dovoli storiti:

(a) trajno ali začasno reproduciranje delov ali celotnega računalniškega programa, s katerimkoli sredstvom in v katerikoli obliki. Kolikor nalaganje, prikazovanje, izvajanje, prenašanje ali shranjevanje računalniškega programa zahteva takšno reproduciranje, je za ta dejanja potrebno dovoljenje imetnika pravice;

(b) prevod, priredbo, aranžiranje ali vsako drugo predelavo računalniškega programa ter reproduciranje rezultatov teh predelav, vendar brez vpliva na pravice osebe, ki je spremembo opravila;

(c) vsako obliko distribuiranja javnosti izvirnika računalniškega programa ali njegovih kopij, vključno z dajanjem v najem.

2. S prvo prodajo kopije računalniškega programa v Skupnosti s strani imetnika pravice ali z njegovim dovoljenjem je pravica distribuiranja za to kopijo v Skupnosti izčrpana z izjemo pravice do nadzora nadaljnjega dajanja programa ali njegove kopije v najem.

Člen 5

Izjeme od dejanj, za katera je potrebno dovoljenje

1. Če ni posebnih pogodbenih določb, za dejanja iz člena 4(1)(a) in (b) ni potrebno dovoljenje imetnika pravice, če so s strani zakonitega pridobitelja potrebna za uporabo računalniškega programa v skladu z njegovim namenom, vključno z odpravo napak.

2. Osebi, ki ima pravico uporabljati računalniški program, s pogodbo ni mogoče prepovedati izdelave varnostne kopije, če je slednja potrebna zaradi te uporabe.

3. Oseba, ki ima pravico uporabljati kopijo računalniškega programa, lahko brez dovoljenja imetnika pravice opazuje, proučuje ali testira delovanje programa zato, da dožene ideje in načela, ki so osnova kateremukoli elementu programa, če to stori pri kateremkoli od dejanj nalaganja, prikazovanja, izvajanja, prenašanja ali shranjevanja programa, do katerih je upravičena.

Člen 6

Dekompiliranje

1. Za reproduciranje kode ali prevod kodne oblike računalniškega programa v smislu člena 4(1)(a) in (b) ni potrebno dovoljenje imetnika pravice, če je to nujno potrebno za pridobitev informacij, potrebnih za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa z drugimi programi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) da ta dejanja izvrši pridobitelj licence ali druga oseba, ki ima pravico uporabljati kopijo programa ali v njihovem imenu za to pooblaščena oseba;

(b) da informacije, potrebne za doseganje interoperabilnosti, niso bile predhodno brez nadaljnjega dostopne osebam iz točke (a); in

(c) da so ta dejanja omejena na tiste dele prvotnega programa, ki so potrebni za doseganje interoperabilnosti.

2. Določbe odstavka 1 ne dovoljujejo, da bi se informacije, ki so pridobljene z njegovo uporabo:

(a) uporabile za drug namen kot za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa;

(b) odstopile tretjim osebam, razen kadar bi bilo to potrebno za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa; ali

(c) uporabile za razvijanje, proizvodnjo ali trženje računalniškega programa, ki je v svojem izrazu bistveno podoben, ali uporabile za katerokoli drugo dejanje, s katerim se krši avtorska pravica.

3. V skladu z določbami Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del ni mogoče določb tega člena razlagati v smeri, po kateri bi bilo dopustno ta člen uporabiti na način, ki bi v nerazumni meri prizadel zakonite interese imetnika pravice ali ki bi bil v nasprotju z normalno uporabo računalniškega programa.

Člen 7

Posebni ukrepi varstva

ê 91/250/EGS (prilagojeno)

1. Ob upoštevanju določb členov 4, 5 in 6 predvidijo države članice v skladu s svojimi nacionalnimi predpisi ustrezne ukrepe zoper osebo, ki stori katero od Ö naslednjih Õ dejanj:

ê 91/250/EGS

(a) vsako dejanje dajanja v promet kopije računalniškega programa, za katero ve ali bi utemeljeno lahko domnevala, da je nedovoljena kopija;

(b) posest kopije računalniškega programa za komercialne namene, za katero ve ali bi utemeljeno lahko domnevala, da je nedovoljena kopija;

(c) vsako dejanje dajanja v promet ali posest za komercialne namene kakršnihkoli sredstev, katerih edini namen je, da olajšajo neupravičeno odstranitev ali obid katerekoli tehnične naprave, uporabljene za zaščito računalniškega programa.

2. Vsaka nedovoljena kopija računalniškega programa se zaseže v skladu s predpisi posamezne države članice.

3. Države članice lahko predvidijo zaseg sredstev, navedenih v odstavku 1(c).

Člen 8

Nadaljnja uporaba drugih pravnih predpisov

ê 91/250/EGS (prilagojeno)

Določbe te direktive ne vplivajo na uporabo drugih pravnih predpisov, ki se nanašajo na pravice patenta, znamke, nelojalno konkurenco, poslovno tajnost, varstvo polprevodnikov ali pogodbeno pravo.

Pogodbene določbe, ki so v nasprotju s členom 6 ali z izjemami iz člena 5(2) in (3), so nične.

Člen 9

Ö Sporočanje Õ

Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

ê

Člen 10

Direktiva 91/250/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo, navedeno v Prilogi I, Del A je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določene v Prilogi I, Del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 11

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

ê 91/250/EGS (prilagojeno)

Člen 12

Ö Naslovljenci Õ

ê 91/250/EGS

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

é

PRILOGA I

Del A

Razveljavljena direktiva z njeno spremembo (iz člena 10)

Direktiva Sveta 91/250/EGS (UL L 122, 17.5.1991, str. 42) |

Direktiva Sveta 93/98/EGS (UL L 290, 24.11.1993, str. 9) | samo člen 11(1) |

Del B

Nerazveljavljeni akt(i) o spremembi (iz člena 10)

Direktiva | Roki za prenos |

91/250/EGS | 31. december 1992 |

93/98/EGS | 30. junij 1995 |

_____________

PRILOGA II

Primerjalna Tabela

Direktiva 91/250/EGS | Ta direktiva |

Člen 1(1), (2) in (3) | Člen 1(1), (2) in (3) |

Člen 2(1), prvi stavek | Člen 2(1), prvi pododstavek |

Člen 2(1), drugi stavek | Člen 2(1), drugi pododstavek |

Člen 2(2) in (3) | Člen 2(2) in (3) |

Člen 3 | Člen 3 |

Člen 4, uvodno besedilo | Člen 5(1), uvodno besedilo |

Člen 4(a) | Člen 4(1)(a) |

Člen 4(b) | Člen 4(1)(b) |

Člen 4(c), prvi stavek | Člen 4(1)(c) |

Člen 4(c), drugi stavek | Člen 4(2) |

Členi 5, 6 in 7 | Členi 5, 6 in 7 |

Člen 9(1), prvi stavek | Člen 8, prvi odstavek |

Člen 9(1), drugi stavek | Člen 8, drugi odstavek |

Člen 9(2) | Člen 1(4) |

Člen 10(1) | - |

Člen 10(2) | Člen 9 |

- | Člen 10 |

- | Člen 11 |

Člen 11 | Člen 12 |

- | Priloga I |

- | Priloga II |

_____________

[1] COM(87) 868 PV.

[2] Glej Prilogo 3, Del A sklepov.

[3] Izvedena v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Kodifikacija pravnega reda Skupnosti, COM(2001) 645 konč.

[4] Glej Prilogo I, k temu predlogu. Del A tega predloga.

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL C […], […], str. […].

[7] UL L 122, 17.5.1991, str. 42. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 93/98/EGS (UL L 290, 24.11.1993, str. 9).

[8] Glej Prilogo I, Del A.

[9] UL L 372, 27.12.2006, str. 12.