[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.11.2007

COM(2007) 697 konč.

2007/0247 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembah Direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev

(predložila Komisija) {SEC(2007) 1472}{SEC(2007) 1473}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropa potrebuje za povečanje naložb, inovacij in koristi za potrošnika na področju elektronskih komunikacij skladen regulativni okvir za digitalno gospodarstvo, ki je primeren za prihodnost, tržno usmerjen in ki izkorišča prednosti dokončanja notranjega trga.

Ta predlog je eden izmed treh predlogov za reforme, namenjenih spremembi sedanjega regulativnega okvira. Prvi zakonodajni predlog za reforme zajema spremembe Okvirne direktive[1], Direktive o odobritvi[2] in Direktive o dostopu[3]. Ločen zakonodajni predlog za reforme[4] zajema spremembe drugih dveh direktiv. Dopolnjuje ga predlog za Uredbo o ustanovitvi novega organa za trg evropskih elektronskih komunikacij[5]. Tri zakonodajne predloge za reforme spremlja ocena učinka[6] in sporočilo, ki določa glavne politične smernice in poroča o javnem posvetovanju[7]. Poleg tega je Komisija sprejela drugo različico Priporočila o upoštevnih trgih izdelkov in storitev, v skladu s katero se število trgov, občutljivih na predhodno pravno ureditev, zmanjša z 18 na 7.

Ta zakonodajni predlog za reforme je namenjen prilagoditvi regulativnega okvira za e-komunikacije, in sicer z izboljšanjem njegove učinkovitosti, zmanjšanjem upravnih virov, potrebnih za izvajanje gospodarske ureditve (postopek analize trga), ter z enostavnejšim in učinkovitejšim dostopom do radijskih frekvenc. Je v skladu s programom boljše pravne ureditve Komisije, ki je namenjen zagotovitvi, da zakonodajni posegi ostanejo sorazmerni z zasledovanim političnim ciljem, in je del splošne strategije Komisije za okrepitev in dokončanje notranjega trga.

Natančneje so cilji tega predloga trojni:

1. razvoj v smeri učinkovitejšega upravljanja spektra z namenom olajšanja dostopa do spektra za operaterje in pospeševanja inovacij;

2. zagotovitev, da je tam, kjer je ureditev še naprej potrebna, to bolj učinkovito in enostavno tako za operaterje kot tudi za nacionalne regulativne organe (NRO);

3. odločen korak v smeri doslednejše uporabe pravil EU z namenom dokončanja notranjega trga za elektronske komunikacije.

- Splošno ozadje

Komisija je junija 2005 kot del prenovljene lizbonske strategije za rast in zaposlovanje predlagala novo strategijo – pobudo i2010: Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje – ki določa širše usmeritve politik za spodbujanje odprtega in konkurenčnega digitalnega gospodarstva. Vzpostavitev enotnega evropskega informacijskega prostora, ki je eden izmed glavnih stebrov pobude i2010, vključuje reformo regulativnega okvira kot enega izmed ključnih izzivov. Pobuda i2010 tudi poudarj, da bi učinkovitejše upravljanje spektra zelo povečalo inovacije v IKT in prispevalo k ponudbi cenovno ugodnih storitev za evropske državljane.

V skladu z načeli boljše ureditve okvir zagotavlja redni pregled, namenjen zagotavljanju, da ta sledi tehnološkemu in tržnemu razvoju.

Junija 2006 je Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila poročilo[8] o delovanju regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja in storitve. Poročilo navaja, da je okvir prinesel znatne koristi, vendar pa notranji trg za elektronske komunikacije še vedno ni dokončan, saj se veliko vidikov še vedno ureja na nacionalni ravni.

To stanje je v nasprotju s tehnološkim in tržnim razvojem, ki ga nacionalne meje ne ovirajo, zaradi česar je potreben skupen regulativni pristop po vsej EU. Sedanja razdrobljenost ovira naložbe ter je škodljiva za potrošnike in operaterje. To zahteva bistveno reformo regulativnega okvira za okrepitev in dokončanje notranjega trga.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Cilj tega predloga je spremeniti tri direktive: Okvirno direktivo, Direktivo o odobritvi in Direktivo o dostopu.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog za spremembo Okvirne direktive na področju varnosti in celovitosti je namenjen okrepitvi odpornosti sedanjih elektronskih komunikacijskih omrežij in sistemov. Dopolnjuje Okvirni sklep 2005/222/PNZ o napadih na informacijske sisteme[9], ki kriminalizira določene dejavnosti. Predlog za spremembo Direktive o odobritvi za vzpostavitev skupnega postopka izbire bo pospešil odobritev nekaterih vseevropskih satelitskih storitev, v skladu z enim izmed ciljev evropske vesoljske politike[10].

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Službe Komisije so konec leta 2005 začele dvofazno posvetovanje. Prva faza je zajemala poziv za prispevke, v okviru katerega je potekala javna obravnava s 440 udeleženci (januarja 2006), ter 160 pisnih stališč. V pozivu za prispevke so bile zainteresirane stranke pozvane, da izrazijo svoja stališča o splošnih temah v zvezi z ureditvijo elektronskih komunikacij. Ta stališča so bila upoštevana pri pripravi sporočila Komisije z dne 29. junija 2006 o pregledu[11], spremnega delovnega dokumenta osebja in ocene učinka. Objava teh dokumentov je sprožila drugo fazo javnega posvetovanja, ki je trajalo do oktobra 2006. Oktobra 2006 je potekala javna delavnica, na kateri so lahko zainteresirane stranke izrazile svoja stališča o dokumentih o posvetovanju. Prispelo je 224 odgovorov več zainteresiranih strank, tako iz EU kot tudi iz tretjih držav. Pisne pripombe je poslalo 52 industrijskih združenj, 12 trgovinskih združenj in delavskih sindikatov in 15 združenj uporabnikov ter 18 držav članic EU in skupina evropskih regulatorjev (ERG). Komisija je pripombo ERG obravnavala z regulativnim dialogom med novembrom 2006 in februarjem 2007, da bi preučila možnosti za zmanjšanje regulativnih neskladij in ovir za enotni trg v duhu boljše ureditve.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Predlogi na področjih upravljanja spektra in racionalizacije pregledov trga so bili deležni široke podpore držav članic in industrije. Industrija je v številnih predloženih stališčih pozvala k resničnemu notranjemu trgu elektronskih komunikacij. Izražena je bila skrb glede posebnih vidikov možnega nadzora Komisije nad ukrepi brez vključevanja NRO ter v zvezi s spremembami pritožbenih postopkov. Na področju varnosti stališča izražajo močno podporo splošnim ciljem, izražena mnenja pa so bila različna v zvezi s predlaganimi ukrepi za doseganje teh ciljev. Novi operaterji na trgu in ERG so izrazili potrebo po možnosti uvedbe funkcionalne ločitve. Predlog v zvezi z odobritvijo storitev z vseevropsko razsežnostjo je bil deležen široke podpore. Rezultati javnega posvetovanja so bili v tem predlogu upoštevani.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja

- Študija „Priprava prihodnjih ukrepov glede ureditve elektronskih komunikacij – Prispevek k pregledu regulativnega okvira za elektronske komunikacije“ (Hogan & Hartson, Analysys), 2006.

Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov

Študija je potrdila trdnost regulativnega okvira in njegovih ciljev. Vendar pa je navedla potrebo po nekaterih prilagoditvah.

- Študija se je poglobila v nekaj vidikov ureditve, med drugim v raziskavo akterjev na trgu o ovirah za notranji trg in oceno postopka analize trga iz „člena 7“. Študija je postregla z več priporočili za spremembo, vključno z načini racionalizacije postopka pregleda trga in izboljšavo pritožb na nacionalnih sodiščih, nobeno izmed priporočil pa se ni nanašalo na spremembe okvira. Za Komisijo je predlagala pravico veta v zvezi z ukrepi v primerih, ki jih utemeljuje njihova razsežnost notranjega trga, in vključitev funkcionalne ločitve na seznam ukrepov, ki so na voljo NRO.

Sredstva, uporabljena za javno objavo nasvetov strokovnjakov

Študija je na voljo na naslovu:

http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/library/ext_studies/index_en.htm#2006

- Ocena učinka

Poročilo o oceni učinka iz junija 2006 je zagotovilo začetno analizo sklopa širših političnih možnosti. Analiza je bila izboljšana po javnem posvetovanju. Druga ocena učinka, objavljena skupaj s tem predlogom, se osredotoča na natančnejši sklop možnosti za tiste predloge, ki imajo najbolj daljnosežne učinke. Ta ocena je temeljila zlasti na strokovni študiji o politični možnosti za učinkovito upravljanje spektra.

Skupine, na katere bodo imele predlagane spremembe največji učinek, so podjetja (stari in novi udeleženci na trgu elektronskih komunikacij ter poslovni uporabniki elektronskih komunikacijskih storitev), javne uprave, državljani in evropska družba na splošno, ki so vsi uporabniki elektronskih komunikacij. Ključni akterji, na katere vpliva ta predlog, so zlasti NRO, ponudniki elektronskih komunikacij, pa tudi radiodifuzijske hiše. Ta skupina ni homogena: njeni člani imajo pogosto nasprotne interese. Ocena učinka je na voljo na naslovu:http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/library/public_consult/index_en.htm#communication_review

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog je namenjen posodobitvi in spremembi naslednjih obstoječih direktiv: Okvirne direktive, Direktive o odobritvi in Direktive o dostopu.

Glavne predlagane spremembe Okvirne direktive so naslednje:

- Preoblikovanje upravljanja spektra pri uporabi političnega pristopa Komisije za upravljanje spektra, določenega v sporočilu iz septembra 2005[12]. Tehnološki razvoj in zbliževanje poudarjata pomembnost spektra, vendar pa upravljanje spektra v EU ni sledilo temu razvoju. Zato je potreben bolj prilagodljiv pristop za izkoriščanje gospodarskega potenciala in uresničitev koristi izboljšane uporabe spektra za družbo in okolje;

- Izboljšanje doslednosti ureditve notranjega trga elektronskih komunikacij. To bo doseženo z večjo vlogo Komisije pri ukrepih NRO, ki bo združena s tesnim sodelovanjem novega organa za trg evropskih elektronskih komunikacij v postopku iz „člena 7“ za zagotovitev, da je skupno strokovno znanje NRO mogoče učinkovito uporabiti in učinkovito upoštevati v končni odločbi Komisije;

- okrepitev varnosti in celovitosti v korist uporabnikov e-komunikacij. To je bistveno za okrepitev zaupanja podjetij in državljanov, ki uporabljajo e-komunikacije.

V zvezi z Direktivo o odobritvi so glavne spremembe naslednje:

- prilagoditev Direktive novi politiki za spekter;

- oblikovanje učinkovitega postopka za podjetja, ki potrebujejo pravice uporabe, če želijo ponuditi vseevropske storitve; in

- zagotovitev gladkega prehoda na uvedbo trgovanja s spektrom.

V zvezi z Direktivo o dostopu je glavna sprememba uvedba funkcionalne ločitve kot ukrepa, ki ga lahko naložijo NRO in za katerega je potrebna odobritev Komisije, ki mora v ta namen pridobiti nasvet novega organa.

- Pravna podlaga

Člen 95 ES.

- Načelo subsidiarnosti

Predlagani ukrep zahteva spremembo obstoječega regulativnega okvira EU in se zato nanaša na področje, na katerem je Skupnost že izvrševala svoje pristojnosti. Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe ES. Poleg tega regulativni model za okvir temelji na načelu decentralizirane ureditve v državah članicah, ki nacionalnim organom nalaga odgovornost za nadzor nad trgi v skladu s skupnim sklopom načel in postopkov.

- Načelo sorazmernosti

Ta predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj predlaga najmanjšo raven uskladitve, opredelitev izvedbenih ukrepov pa prepušča NRO ali državam članicam, kot na naslednjih področjih:

- poenostavitev „postopka iz člena 7“ ponuja način za racionalizacijo upravnega bremena za operaterje in NRO – v skladu s politiko Komisije o boljši pravni ureditvi – hkrati pa zagotavlja obstoj učinkovitega mehanizma Skupnosti za ključna področja, kjer je prisotna potreba po regulativni skladnosti na notranjem trgu;

- ukrepi za okrepitev varnosti in celovitosti ne predpisujejo podrobnih obveznosti na ravni EU, temveč dajejo NRO dodatna izvršilna pooblastila, učinkovita ureditev teh vprašanj pa ostaja odgovornost držav članic.

Predlagane spremembe ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje cilja boljše ureditve sektorja. Skladne so z načelom sorazmernosti, določenim v členu 5 Pogodbe ES.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: direktiva.

Drugi instrumenti ne bi bili primerni, saj je cilj tega predloga sprememba treh obstoječih direktiv.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

- Poenostavitev in zmanjšanje upravnih stroškov

Nekaj sprememb je namenjenih zmanjšanju upravnega bremena za NRO in akterje na trgu:

- Večja prilagodljivost nalog upravljanja spektra bo olajšala upravne postopke za NRO ter uporabo spektra za operaterje in potrošnike. Po predlaganem mehanizmu bodo normativne omejitve (npr. pogoji za izdajo dovoljenja) omejene na minimum.

- Uvedejo se določbe, ki bodo omogočale olajšanje obveznosti za NRO glede obveščanja Komisije o osnutkih ukrepov v skladu s členom 7 Okvirne direktive. To lahko vključuje notifikacijski postopek v „kratki obliki“ za nekatere osnutke ukrepov (tj. tiste v zvezi s stabilnimi trgi ali manjše spremembe v zvezi s predhodno sporočenimi ukrepi), kadar bi NRO le obvestil Komisijo o svojem načrtovanem ukrepu in zagotovil omejen opis njegove vsebine; za postopek „o oprostitvi notifikacije“ za nekatere kategorije pa se zdi, da ne bo povzročal skrbi glede konkurence, kadar NRO ne bo treba več obveščati Komisije o osnutkih ukrepov.

Nadalje se predlaga razveljavitev nekaterih zastarelih določb, vključno z na primer prehodnimi ukrepi za pospeševanje prehoda s „starega“ okvira iz leta 1998 na okvir iz leta 2002.

Predlog je vključen v tekoči program Komisije za posodabljanje in poenostavljanje pravnega reda Skupnosti ter njenega programa dela in zakonodajnega načrta pod sklicem 2007/INFSO/001.

Hkrati se bo s spremembami priporočila Komisije o zadevnih trgih zmanjšalo število trgov, za katere bi lahko prišla v poštev predhodna ureditev, z 18 na 7.

- Razveljavitev sedanje zakonodaje

Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev Uredbe (ES) št. 2887/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o razvezanem dostopu do krajevne zanke[13].

- Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Direktive, ki bodo spremenjene, že vsebujejo klavzulo o rednem pregledu.

- Primerjalna tabela

Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih predpisov za prenos te direktive ter primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

- Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor.

- Podrobna obrazložitev predloga

Člen 1 vključuje spremembe Okvirne direktive

Cilji predlaganih sprememb so naslednji:

Nov pristop k upravljanju spektra

- v členu 6: to zagotavlja, da se države članice posvetujejo z zainteresiranimi stranmi tudi, ko razmišljajo o možnem odstopanju od načel tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev.

- V členu 8(1): to pojasnjuje obstoječe besedilo.

- V členu 9: za omogočanje večje prožnosti za upoštevanje potreb trga je tehnološka nevtralnost (člen 9.3) zaradi tega zavezujoče načelo in to uvaja načelo nevtralnosti storitev (člen 9.4), z možnostjo izjem od načela v omejenem številu primerov, na primer pri izpolnjevanju ciljev splošnega interesa. Načelo tržnosti spektra je mogoče uvesti v skupno opredeljenih pasovih (9.b). Spremembe uvajajo tudi prehodno obdobje (člen 9.a) in omogočajo Komisiji, da sprejme izvedbene ukrepe preko postopka komitologije za uskladitev uporabe novih načel (9.c) za namene notranjega trga.

Konsolidacija notranjega trga in izboljšanje skladnosti

- V četrtem odstavku člena 7: to razširja pristojnosti Komisije za nadzor nad ukrepi, ki jih predlaga NRO za podjetja, ki imajo znatno tržno moč.

- Odstavka 5 in 7 člena 7: to je namenjeno okrepitvi usklajevanja ureditve na notranjem trgu. Organ mora Komisiji pomagati z nasveti.

- V členih 7(5), 7(6), 7a, 16(6), 16(7): to racionalizira nekatere postopkovne elemente v postopku pregleda trga z namenom zmanjšanja negotovosti za akterje na trgu. Člen 16(7) Komisiji, ki ji pomaga organ, omogoča prevzem analize trga, če NRO zelo zaostaja pri opravljanju svojih dolžnosti. Člen 7(8) Komisiji, ki ji pomaga organ, omogoča naložitev posebnih obveznosti za osnutke ukrepov, ki so bili ponovno priglašeni.

- Člen 16(6): uvaja časovni razpored za izvajanje tržne analize.

- Člen 10(4): pojasnjuje pristojnosti Komisije na področju številčenja za nekatere storitve z razsežnostjo notranjega trga. Zadeva „116“ prikazuje, da je treba Komisiji dodeliti nekatere pristojnosti za tarife v povezavi z uporabo posebnih številk. Organu bodo morda dodeljene odgovornosti pri izvajanju ukrepov, ki jih je sprejela Komisija.

- V členih 15(4) in 16(5): za nadnacionalne trge bo Komisija določila podjetja z veliko tržno močjo in naložila posebne obveznosti, ob upoštevanju mnenja organa.

- V členu 19: obstoječe pristojnosti Komisije se razjasnijo z namenom zagotavljanja usklajevanja ali koordinacije na nekaterih področjih na ravni Skupnosti. To bo omogočilo obravnavo regulativnih tehničnih vprašanj in vprašanj, ki jih sproži spreminjajoča se tehnologija, in sicer pravočasno ter na usklajen in ne razdrobljen način.

- V novem členu 21a: to izboljšuje izvršilna pooblastila, ki jih imajo NRO.

Izboljšanje varnosti in celovitosti omrežij

- Doda se novo poglavje o varnosti in celovitosti omrežij in storitev. Obveznosti na tem področju se okrepijo za zagotovitev zanesljive in varne uporabe e-komunikacij (člen 13a(1)). Organ prispeva k usklajevanju ustreznih tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov tako, da Komisiji nudi strokovne nasvete. Nove določbe razširjajo obseg zahtev po celovitosti preko telefonskih omrežij in zajemajo mobilna omrežja in IP omrežja (člen 13a(2)). Člen 13b daje NRO izvedbena pooblastila na tem področju.

Neodvisnost regulatorjev, pravica do pritožbe

- V tretjem odstavku člena 3: to povečuje neodvisnost NRO tako, da določa standarde za razrešitev vodje NRO, za omejitev možnega vpliva drugih javnih organov na vsakodnevno upravljanje NRO in za zagotovitev, da ima NRO lasten neodvisen proračun in dovolj človeških virov.

- V prvem odstavku člena 4: to določa minimalno merilo (nujno za preprečitev resne in nepopravljive škode za zadevno stranko) za umik ukrepa NRO, v skladu z veljavno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti.

- V tretjem odstavku člena 4: to od držav članic zahteva, da organu in Komisiji posredujejo informacije o pritožbah.

- V prvem odstavku člena 5: to NRO omogoča, da so obveščeni o razvoju omrežja (npr. arhitektura NGN (omrežja naslednje generacije)), ki lahko vpliva na storitve, ki so konkurentom zagotovljene na ravni veleprodaje.

Tehnične prilagoditve besedila Direktive

- V prvem odstavku člena 1: to uvršča terminalsko opremo v obseg okvira. To je v skladu s spremembami, predlaganimi v spremenjeni Direktivi o univerzalnih storitvah, namenjenimi izboljšanju e-dostopnosti za končne uporabnike invalide.

- V členu 2: več opredelitev je posodobljenih (točki (d) in (e)) ali pojasnjenih (točke (b), (q), (r) in (s)).

- V členu 8: to posodablja cilje NRO, predvsem v zvezi s starejšimi uporabniki in uporabniki s socialnimi potrebami. Točka (g) se nanaša na svobodo končnega uporabnika v informacijski družbi.

- V členu 10(2): to popravlja nedoslednost v sedanjem besedilu.

- V členu 11: to pospešuje souporabo zmogljivosti ali lastnine in usklajevanje gradbenih del. Izbris je treba obravnavati vzporedno z izbrisom člena 12(2).

- V členu 12: to NRO omogoča naložitev souporabe vodov in vhod v zgradbe. Namen te spremembe je pospešiti naložbe v vlakna, predvsem zunaj urbanih območij.

- V členu 14(3): to se izbriše, saj se je izkazalo za nepotrebno. Razširitev tržne moči z enega trga na drugega je treba obravnavati na trgu, kjer tržna moč obstaja.

- V členu 20: to pojasnjuje, da spori med ponudniki vsebin (npr. radiodifuzijskimi hišami) in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev spadajo v področje uporabe člena 20.

- V členu 21: novi organ NRO izda mnenja v zvezi z ukrepi, ki bodo sprejeti; NRO morajo ta mnenja upoštevati.

- Prilogi I in II Direktive se izbrišeta, saj nista potrebni.

Izbris zastarelih ali neveljavnih določb

- V členu 18(3): ta določba je zastarela.

- V členu 27: to se je nanašalo na prehodne ukrepe za prehod s starega regulativnega okvira iz leta 1998 na nov okvir iz leta 2002. Zdaj je to zastarelo in se lahko razveljavi.

Člen 2 vključuje spremembe Direktive o dostopu

Cilji predlaganih sprememb so naslednji:

- V členu 5(4): to se prekriva z več drugimi določbami in se razveljavi.

- V členu 7: zastarele določbe se razveljavijo.

- V členu 13a: to NRO omogoča, da uvede funkcionalno ločitev in določi okoliščine, zlasti ureditev vodenja. Z uvedbo funkcionalne ločitve se mora predhodno strinjati Komisija.

- V členu 13b: to zadeva primer prostovoljne ločitve.

- V členu 12(1)(f) in (j): točka (f) pojasnjuje določbe za souporabo naprav; točka (j) izključuje diskriminacijo na ravni medsebojnega povezovanja v omrežju IP.

Tehnične prilagoditve so bile uvedene v naslednjih členih: 5(2) (ki se prenese v člen 12(3)), 2(a) in 4(1). Vključujejo tudi posodobitev sklica na Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (člen 8(3)) in uskladitev besedila z novim sklepom o komitologiji (členi 6(2), 5 in 14).

Člen 3 vključuje spremembe Direktive o odobritvi

Cilji predlaganih sprememb so naslednji:

Izvedba reforme spektra

- V členu 5: to olajša dostop do spektra. Določbe, ki urejajo dodelitve spektra radiodifuzijskim hišam, so razjasnjene, brez vpliva na vsebino obstoječih določb. Vzpostavljen je postopek za zagotovitev gladkega prehoda (5 let) pred popolno uveljavitvijo trgovanja s spektrom (člen 5(2)). Države članice lahko sprejmejo ukrepe za zaustavitev kopičenja spektra – 5(6).

- V členih 5(2), 6, 7(3) in v Prilogi: to predpisuje določbe za zagotovitev prožnejše uporabe spektra, tj. uvedbe tehnološke nevtralnosti (prosto izbiro uporabe katere koli tehnologije v spektralnem pasu), nevtralnosti storitev (prosto izbiro uporabe spektra za nudenje katere koli storitve) in tržnosti spektra.

Frekvence in številke za vseevropske storitve

- V členih 6a in 6b: za olajšanje dostopa do spektra za podjetja, ki potrebujejo pravice uporabe v vseh državah članicah (npr. ponudniki satelitskih storitev), lahko Komisija, ki ji pomaga Odbor za komunikacije, koordinira ali usklajuje pogoje, ki veljajo za individualne pravice (Priloga II), postopke izbire in izbiro podjetja(-ij). Organ Komisiji pomaga tako, da izdaja mnenja. Ti členi bodo nadomestili člen 8, ki se je izkazal za neučinkovitega.

Izvršilna pooblastila NRO

- V členu 10: to krepi izvršilna pooblastila NRO z namenom izboljšanja učinkovitega izvajanja okvira.

Izboljšana e-dostopnost za končne uporabnike invalide

- V točki A.8 Priloge: to NRO omogoča, da splošnim odobritvam dodajo posebne pogoje za zagotovitev dostopnosti za uporabnike invalide.

Izboljšane komunikacije v sili za javnost

- V točki A.11 Priloge: to NRO omogoča, da splošnim odobritvam dodajo pogoje v zvezi s komunikacijami javnih organov, namenjenimi javnosti v primeru neposredne nevarnosti.

Druga vprašanja

- V točki A.19 Priloge: to NRO omogoča, da splošnim odobritvam dodajo pogoje v zvezi z avtorskimi pravicami in pravicami intelektualne lastnine.

Tehnične prilagoditve besedila Direktive

- Tehnične prilagoditve se izvedejo v členih 7(1), 14 in 14a in v Prilogi. Sklici na staro Direktivo 97/66/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti v telekomunikacijskem sektorju se nadomestijo s sklici na novo direktivo (Direktivo 2002/58/ES[14]).

Člen 4 razveljavlja Uredbo (ES) št. 2887/2000 o razvezanem dostopu do krajevne zanke.

Ta uredba se je izkazala za učinkovito v začetni fazi odpiranja trga. Po okviru iz leta 2002 so morali NRO analizirati trge pred uvedbo regulativnih ukrepov. Vendar pa je ta uredba postala nepotrebna in se lahko razveljavi.

Členi 5, 6 in 7

Členi 5, 6 in 7 so standardni postopkovni členi (prenos, pregled, začetek veljavnosti itd.).

Prilogi I in II vključujeta spremembe priloge k Direktivi o odobritvi.

2007/0247 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembah Direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev

(Besedilo velja za EGP) |

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[15],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[16],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[17],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[18],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Delovanje petih direktiv, ki sestavljajo obstoječi regulativni okvir za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve[19] („okvirna direktiva“), Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju[20] („Direktiva o dostopu“), Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev[21] („Direktiva o odobritvi“), Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami[22] („Direktiva o univerzalnih storitvah“) in Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij[23] („Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah“) so predmet rednega pregleda s strani Komisije, z namenom zlasti določiti potrebo po spremembi v luči tehnološkega in tržnega razvoja.

(2) V zvezi s tem je Komisija predstavila svoje prvotne ugotovitve v Sporočilu Svetu, Evropskemu parlamenti, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. junija 2006 o pregledu regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve. Na podlagi teh prvotnih ugotovitev je potekalo javno posvetovanje, ki je opredelilo trajno pomanjkanje notranjega trga za elektronske komunikacije kot najpomembnejši vidik, ki ga je treba obravnavati. Zlasti za regulativno razdrobljenost in neskladja med dejavnostmi nacionalnih regulativnih organov se zdi, da ogrožajo konkurenčnost sektorja, pa tudi znatne koristi za potrošnike iz čezmejne konkurence.

(3) Regulativni okvir EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve je treba zato preoblikovati, da se dokončno oblikuje notranji trg za elektronske komunikacije z okrepitvijo mehanizma Skupnosti za regulacijo operaterjev z znatno tržno močjo na ključnih trgih. To dopolnjuje ustanovitev organa za trg evropskih elektronskih komunikacij (v nadaljevanju „organ“) z Uredbo […/…/ES] z dne [datum] Evropskega parlamenta in Sveta[24]. Reforma vključuje tudi opredelitev učinkovite strategije upravljanja spektra, da se doseže enotni evropski informacijski prostor in okrepitev določb za uporabnike invalide in s tem pridobi vseobsegajočo informacijsko družbo.

(4) Da bi nacionalnim regulativnim organom omogočili doseganje ciljev, določenih v Okvirni direktivi in posebnih direktivah, zlasti v zvezi s celovito interoperabilnostjo, je treba obseg Okvirne direktive razširiti, da bo ta vključeval radijsko opremo in telekomunikacijsko terminalsko opremo, kot je opredeljena v Direktivi 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju njihove skladnosti[25], pa tudi porabniško opremo, ki se uporablja za digitalno televizijo.

(5) Nekatere opredelitve je treba pojasniti ali spremeniti, da se upošteva tržni in tehnološki razvoj in da se odstranijo nejasnosti, opredeljene pri izvajanju regulativnega okvira.

(6) Treba je okrepiti neodvisnost nacionalnih regulativnih organov, da se zagotovi učinkovitejša uporaba regulativnega okvira ter da se poveča njihova pristojnost in predvidljivost njihovih odločitev. V ta namen je treba v nacionalni zakonodaji uvesti posebno določbo za zagotovitev, da je nacionalni regulativni organ pri opravljanju svojih nalog zaščiten pred zunanjimi posegi ali političnim pritiskom, ki lahko ogrozijo njegovo neodvisno oceno zadev, ki jih obravnava. Zaradi takšnega zunanjega vpliva nacionalni zakonodajni organ ni primeren za delovanje v vlogi nacionalnega regulativnega organa po regulativnem okviru. Za ta namen je treba vnaprej določiti pravila v zvezi z razlogi za razrešitev vodje nacionalnega regulativnega organa, da se odpravi kakršen koli upravičen dvom glede neodvisnosti tega organa in glede njegove neobčutljivosti na zunanje dejavnike. Pomembno je, da imajo nacionalni regulativni organi svoj proračun, ki jim predvsem omogoča, da lahko tudi zaposlijo zadostno število usposobljenega osebja. Da bi zagotovili preglednost, morajo vsako leto to objaviti.

(7) Veliko razlik je bilo v načinu, kako so pritožbeni organi uporabili začasne ukrepe za preklic odločitev nacionalnih regulativnih organov. Za večjo doslednost pristopa je treba uporabiti skupne standarde v skladu s sodno prakso Skupnosti. Glede na pomembnost vpliva pritožb za splošno delo regulativnega okvira je treba vzpostaviti mehanizem za zbiranje informacij o pritožbah in odločitvah o zadržanju sklepov, ki jih sprejmejo regulativni organi v vseh državah članicah za sporočanje navedenih informacij Komisiji.

(8) Da lahko nacionalni regulativni organi učinkovito opravljajo svoje regulativne naloge, morajo podatki, ki jih morajo ti organi zbrati, vključevati računovodske podatke o maloprodajnih trgih, ki so povezani z veleprodajnimi trgi, na katerih ima operater znatno tržno moč in ki jih kot take ureja nacionalni regulativni organ, vključeni pa morajo biti tudi podatki, ki nacionalnemu regulativnemu organu omogočajo oceno možnega učinka načrtovanih posodobitev ali sprememb topologije omrežja na razvoj konkurence ali na proizvode za veleprodajo, ki so dostopni drugim strankam.

(9) Nacionalno posvetovanje, predvideno s členom 6 Okvirne direktive, mora biti izvedeno pred posvetovanjem s Skupnostjo, predvidenem v členu 7 navedene direktive, da bi omogočilo, da se mnenja zainteresiranih strank vključijo v posvetovanje s Skupnostjo. To bi tudi omogočilo, da drugo posvetovanje s Skupnostjo ne bi bilo več potrebno v primeru, ko bi bil na nacionalnem posvetovanju spremenjen načrt ukrepa.

(10) Diskrecijsko pravico nacionalnih regulativnih organov je treba uskladiti z razvojem doslednih regulativnih praks in dosledne uporabe regulativnega okvira za učinkovito prispevanje k razvoju in dokončanju notranjega trga. Nacionalni regulativni organi morajo zato podpirati dejavnosti Komisije za notranji trg in dejavnosti organa, ki deluje kot izključni forum za sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi pri opravljanju njihovih obveznosti po regulativnem okviru.

(11) Mehanizem Skupnosti, ki Komisiji omogoča, da od nacionalnih regulativnih organov zahteva umik načrtovanih ukrepov v zvezi z opredelitvijo trga in določitvijo operaterjev, ki imajo znatno tržno moč, je bistveno prispeval k doslednemu pristopu pri opredelitvi okoliščin, v katerih je mogoče uporabiti predhodno ureditev in v katerih ta ureditev velja za operaterje. Vendar pa ni enakovrednega mehanizma za ukrepe, ki bodo uporabljeni. Spremljanje trga s strani Komisije ter zlasti izkušnje s postopkom iz člena 7 Okvirne direktive pa so pokazali neskladja pri uporabi ukrepov s strani nacionalnih regulativnih organov, celo pod podobnimi tržnimi pogoji, ki ogrožajo notranji trg elektronskih komunikacij, ne zagotavljajo enakih konkurenčnih pogojev med operaterji s sedežem v različnih državah članicah, in preprečujejo uresničevanje koristi čezmejne konkurence in storitev za potrošnika. Komisija bi morala imeti pravico, da od nacionalnih regulativnih organov zahteva umik osnutkov ukrepov o sredstvih, ki so jih izbrali nacionalni regulativni organi. Da se zagotovi dosledna uporaba regulativnega okvira v Skupnosti, se mora Komisija, preden sprejme odločitev, posvetovati z organom.

(12) Pomembno je, da se regulativni okvir izvede pravočasno. Ko Komisija sprejme odločitev, s katero od nacionalnega regulativnega organa zahteva umik načrtovanega ukrepa, morajo nacionalni regulativni organi Komisiji predložiti spremenjen ukrep. Treba je določiti rok za priglasitev spremenjenega ukrepa Komisiji po členu 7 Okvirne direktive, da so akterji na trgu seznanjeni s trajanjem pregleda trga in za povečanje pravne varnosti.

(13) Podobno, zaradi potrebe po preprečevanju regulativne praznine v sektorju, za katerega je značilen hiter razvoj, bi morala imeti Komisija, če bi sprejetje ponovno priglašenega osnutka ukrepa še vedno predstavljalo oviro za enotni trg ali pa bi bilo nezdružljivo s pravom Skupnosti, možnost, po posvetovanju z organom, od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahtevati, da v določenem roku uvede poseben ukrep.

(14) Ob upoštevanju kratkih časovnih omejitev v posvetovalnem mehanizmu Skupnosti je treba Komisiji podeliti pooblastila za izvajanje ukrepov za poenostavitev postopkov izmenjave informacij med Komisijo in nacionalnimi regulativnimi organi – npr. v zadevah v zvezi s stabilnimi trgi ali pri vključevanju le manjših sprememb v predhodno sporočene ukrepe – ali za uvajanje oprostitve do uradnega obvestila, da bi se v nekaterih primerih racionalizirali postopki.

(15) V skladu s cilji Listine o temeljnih pravicah EU in Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov mora regulativni okvir zagotoviti, da imajo vsi uporabniki, vključno s končnimi uporabniki invalidi, starejšimi uporabniki in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami, enostaven dostop do cenovno ugodnih visokokakovostnih storitev. Izjava 22, priložena k sklepni listini iz Amsterdama, določa, da institucije Skupnosti upoštevajo potrebe invalidnih oseb pri sestavljanju ukrepov iz člena 95 Pogodbe.

(16) Radijske frekvence je treba obravnavati kot redek javni vir, ki ima veliko javno in tržno vrednost. V javnem interesu je, da se spekter upravlja kar najbolj učinkovito z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika in da se postopno odpravijo ovire za njegovo učinkovito uporabo.

(17) Radijske frekvence je treba upravljati, da se prepreči škodljivo motenje. Ta osnovni pojem škodljivih motenj je zato treba pravilno opredeliti, da se zagotovi omejitev regulativnega posega na raven, ki je potrebna za preprečevanje takšnih motenj.

(18) Sedanje upravljanje spektra in distribucijski sistem na splošno temeljita na upravnih odločitvah, ki niso dovolj prožne za obvladovanje tehnološkega in gospodarskega razvoja, zlasti razvoja brezžične tehnologije in vedno večjega povpraševanja po pasovni širini. Neprimerna razdrobljenost nacionalnih politik povzroča povečane stroške in izgubljene priložnosti na trgu za uporabnike spektra ter upočasnjuje inovacije, v škodo notranjemu trgu, potrošnikom in gospodarstvu kot celoti. Poleg tega se pogoji za dostop do radijskih frekvenc in za njihovo uporabo razlikujejo glede na vrsto operaterja, medtem ko se elektronske storitve, ki jih ponujajo ti operaterji, vedno bolj prekrivajo, kar ustvarja napetosti med imetniki pravic, odstopanja pri stroških dostopa do spektra in potencialno ogroženost delovanja notranjega trga.

(19) Nacionalne meje so vedno manj pomembne pri določanju optimalne uporabe radijskega spektra. Razdrobljenost upravljanja dostopa do pravic do spektra omejuje naložbe in inovacije ter operaterjem in proizvajalcem opreme ne omogoča uresničitve ekonomije obsega, s tem pa je oviran razvoj notranjega trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ki uporabljajo radijski spekter.

(20) Z odobritvami tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev je treba povečati prožnost upravljanja spektra in dostopa do spektra, da bodo lahko uporabniki spektra izbrali najboljše tehnologije in storitve, ki jih bodo uporabljali v frekvenčnem pasu (v nadaljnjem besedilu „načelo tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev“). Upravna določitev tehnologij in storitev mora postati izjema in mora biti jasno utemeljena ter predmet rednega pregleda.

(21) Izjeme od načela tehnološke nevtralnosti morajo biti omejene in utemeljene s potrebo po preprečevanju škodljivih motenj, na primer z uvedbo emisijskih mask in ravni moči, ali s potrebo po zagotovitvi javnega zdravja z omejitvijo izpostavljanja najširše javnosti elektromagnetnim poljem ali po zagotovitvi pravilne souporabe spektra, zlasti tam, kjer je njegova uporaba dovoljena samo s splošnimi odobritvami, ali tam, kjer je nujno potrebna za uskladitev z izjemo od načela nevtralnosti storitev.

(22) Uporabniki spektra morajo imeti tudi možnost svobodne izbire storitev, ki jih želijo ponuditi preko spektra, ki je predmet prehodnih ukrepov za obravnavanje predhodno pridobljenih pravic. Izjeme od tega načela nevtralnosti storitev, za katere je potrebna zagotovitev posebne storitve, da izpolnijo jasno opredeljene cilje splošnega interesa, kot sta varstvo življenja, potreba po spodbujanju socialne, regionalne in teritorialne kohezije ali izogibanje neučinkoviti uporabi spektra, bi morale biti dopuščene, kjer je to nujno in sorazmerno. Navedeni cilji morajo vključevati tudi spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter pluralnosti medijev, kot je to opredeljeno v nacionalni zakonodaji v skladu s pravom Skupnosti. Razen kadar je to nujno za varovanje življenja, izjeme ne smejo privesti do izključne uporabe nekaterih storitev, temveč morajo dajati prednost, tako da lahko druge storitve ali tehnologije hkrati obstajajo v istem pasu, če je to mogoče. Da bi imetnik dovoljenja lahko prosto izbiral najbolj učinkovita sredstva za prenos vsebine storitev na radijskih frekvencah, se vsebina ne sme določati v dovoljenju za uporabo radijskih frekvenc.

(23) Države članice so pristojne, da v skladu z lastno nacionalno zakonodajo opredelijo obseg in naravo vsake izjeme v zvezi s spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti in pluralnostjo medijev.

(24) Ker je dodelitev spektra posameznim tehnologijam ali storitvam izjema od načel tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev in zmanjšuje svobodo izbire nudenih storitev ali uporabljenih tehnologij, mora biti vsak predlog za takšno dodelitev pregleden in predmet javnega posvetovanja.

(25) V interesu prožnosti in učinkovitosti morajo nacionalni regulativni organi v pasovih, ki bodo opredeljeni na usklajeni podlagi, uporabnikom spektra dovoliti, da ti prosto prenašajo ali dajo v zakup svoje pravice uporabe tretjim osebam, ki bodo dovolile ocenjevanje spektra s strani trga. Glede na njihovo pristojnost za zagotovitev učinkovite uporabe spektra morajo nacionalni regulativni organi ukrepati z namenom, da zagotovijo, da trgovanje ne povzroča izkrivljanja konkurence, kjer je spekter neizkoriščen.

(26) Glede na vpliv izjem na razvoj notranjega trga za elektronske komunikacijske storitve mora Komisija imeti možnost, da uskladi obseg in naravo vseh izjem od načel tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev, razen tistih, ki so namenjene zagotavljanju spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti ter pluralnosti medijev ob upoštevanju usklajenih tehničnih pogojev za razpoložljivost in učinkovito uporabo radijskih frekvenc iz Odločbe št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti („Odločba o radijskem spektru“)[26].

(27) Za namene notranjega trga je morda na ravni Skupnosti potrebno tudi usklajevanje opredelitev frekvenčnih pasov, s katerimi je mogoče trgovati, pogojev za tržnost ali za prehod na pravice, s katerimi je mogoče trgovati v posameznih pasovih, najmanjši delež pravic, s katerimi je mogoče trgovati, zahtev za zagotovitev osnovne razpoložljivosti, dostopnosti in zanesljivosti informacij, potrebnih za trgovanje s spektrom, ter zahtev za varstvo konkurence in za preprečitev kopičenja spektra. Komisiji je zato treba podeliti pristojnosti, da sprejme izvedbeni ukrep za navedeno usklajevanje. Taki izvedbeni ukrepi morajo upoštevati, ali so bile individualne pravice uporabe podeljene na komercialni ali nekomercialni osnovi.

(28) Uvedba tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev ter trgovanje za obstoječe pravice uporabe spektra lahko zahtevata prehodne določbe, vključno z ukrepi za zagotovitev poštene konkurence, saj lahko nov sistem nekaterim uporabnikom spektra da pravico, da začnejo konkurirati tistim uporabnikom spektra, ki so pravice do spektra pridobili pod bolj obremenjujočimi pogoji. Nasprotno pa se v primerih, kjer so bile pravice podeljene kot izjema od splošnih pravil ali v skladu z merili, ki niso objektivna, pregledna, sorazmerna in nediskriminatorna, z namenom doseganja ciljev splošnega interesa, stanje imetnikov takšnih pravic ne sme izboljšati v škodo njihovih novih konkurentov in ne sme presegati tistega, kar je potrebno za doseganje takšnih ciljev splošnega interesa. Vsak spekter, ki za doseganje ciljev javnega interesa ni več potreben, je treba ponovno pridobiti in ponovno dodeliti v skladu z Direktivo o odobritvi.

(29) Da bi se spodbujalo delovanje notranjega trga in podpiral razvoj čezmejnih storitev, je treba Komisiji podeliti pristojnost, da Organu dodeli določene odgovornosti na področju številčenja. Da imajo državljani držav članic, vključno s potniki in uporabniki invalidi, poleg tega dostop do določenih storitev z uporabo enakih prepoznavnih številk po podobnih cenah v vseh državah članicah, morajo pristojnosti Komisije za sprejetje tehničnih izvedbenih ukrepov po potrebi vključevati tudi veljavno tarifno načelo ali mehanizem.

(30) Dovoljenja, izdana podjetjem, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ki jim omogočajo dostop do javne ali zasebne lastnine, so ključni dejavniki za vzpostavitev elektronskih komunikacijskih omrežij ali novih omrežnih elementov. Nepotrebna zapletenost ali zamuda v postopkih za podelitev pravic poti lahko zato predstavlja veliko oviro za razvoj konkurence. Zato je treba poenostaviti pridobivanje pravic poti s strani pooblaščenih podjetij. Nacionalni regulativni organi morajo biti sposobni uskladiti pridobivanje pravic poti in na svojih spletnih straneh omogočiti dostop do ustreznih informacij.

(31) Treba je okrepiti pristojnosti držav članic nasproti imetnikom pravic poti, da se zagotovi uvedba ali vzpostavitev novega omrežja na okoljsko odgovoren način neodvisno od obveznosti operaterja z znatno tržno močjo za zagotovitev dostopa do njegovega elektronskega komunikacijskega omrežja. Nacionalni regulativni organi morajo biti sposobni določiti za vsak primer posebej souporabo vodov, drogov in anten, vhod v stavbe in boljše usklajevanje javnih del. Izboljšanje souporabe infrastrukture lahko občutno izboljša konkurenčnost in omogoči nižje skupne finančne in okoljske stroške razvoja elektronske komunikacijske infrastrukture za podjetja.

(32) Zanesljivo in varno sporočanje informacij po elektronskih komunikacijskih omrežjih je vedno bolj pomembno za celotno gospodarstvo in družbo nasploh. Varnost in celovitost komunikacijskih omrežij in informacijskih sistemov je zato vedno večja skrb družbe. Zapletenost sistema, tehnična okvara ali človeška napaka, nesreče ali napadi lahko vplivajo na delovanje in razpoložljivost fizičnih infrastruktur, ki zagotavljajo pomembne storitve za državljane EU, vključno s storitvami e-uprave. Nacionalni regulativni organi morajo zato zagotoviti celovitost in varnost javnih komunikacijskih omrežij. Organ mora prispevati k višji ravni varnosti elektronskih komunikacij, med drugim z zagotavljanjem strokovnega znanja in nasvetov ter spodbujanjem izmenjave dobrih praks. Organ in nacionalni regulativni organi morajo imeti potrebna sredstva za opravljanje svojih dolžnosti, vključno s pooblastili za pridobivanje zadostnih informacij, ki omogočajo oceno ravni varnosti omrežij in storitev, ter izčrpnih in zanesljivih podatkov o dejanskih varnostnih incidentih, ki so močno vplivali na delovanje omrežij ali storitev. Ob upoštevanju, da uspešna uporaba ustrezne varnosti ni enkratno izvajanje, temveč trajen proces izvajanja, pregledov in posodabljanja, je treba zahtevati, da ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev sprejmejo ukrepe za varovanje njihove celovitosti in varnosti v skladu z ocenjenimi tveganji, ob upoštevanju stanja takšnih ukrepov.

(33) Če obstaja potreba po dogovoru glede skupnih varnostnih zahtev, je treba Komisiji podeliti pristojnosti za sprejetje tehničnih izvedbenih ukrepov za doseganje ustrezne ravni varnosti elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na notranjem trgu. Organ prispeva k usklajevanju ustreznih tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov tako, da Komisiji nudi strokovne nasvete. Nacionalni regulativni organi morajo imeti pristojnost za izdajo zavezujočih navodil v zvezi s tehničnimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu z Okvirno direktivo. Da lahko opravljajo svoje dolžnosti, morajo imeti pristojnost za preiskovanje in nalaganje kazni v primerih neskladnosti.

(34) Izkušnje pri izvajanju regulativnega okvira kažejo, da trg, na katerega se znatna tržna moč širi, ni vir težave, temveč predmet njenega učinka. Zato morajo nacionalni regulativni organi znatno tržno moč, ki je prisotna na enem trgu, obravnavati pri viru in ne na sosednjih trgih, kjer se čutijo njeni učinki.

(35) Pri trgih, ki so opredeljeni kot nadnacionalni, je treba postopek pregleda trga poenostaviti in ga narediti učinkovitejšega, in sicer tako, da se Komisiji omogoči, da ob upoštevanju mnenja organa določi podjetje(-a) z znatno tržno močjo in naloži eno ali več posebnih obveznosti ter s tem omogoči, da se regulativna vprašanja z nadnacionalnimi značilnostmi obravnavajo neposredno na ravni Skupnosti.

(36) Da se akterjem na trgu zagotovi gotovost regulativnih pogojev, je treba določiti roke za preglede trga. Pomembno je, da se analiza trga izvaja redno ter v razumnem in ustreznem časovnem okviru. Ta časovni okvir mora upoštevati, ali je bil določen trg že predmet analize trga in ustrezno priglašen. Če nacionalni regulativni organ trga ne uspe analizirati v roku, lahko to ogrozi notranji trg, običajni postopek za ugotavljanje kršitev pa morda ne bo pravočasno prinesel želenega učinka. Zato je treba Komisiji omogočiti, da organu naloži, da pomaga pri nalogah zadevnega nacionalnega regulativnega organa, zlasti izdajo mnenja, vključno z osnutkom ukrepa, analizo zadevnega trga in ustrezne obveznosti, ki jih lahko Komisija nato uvede.

(37) Zaradi visoke ravni tehničnih inovacij in zelo dinamičnih trgov obstaja v sektorju elektronskih komunikacij potreba po hitri prilagoditvi ureditve na koordiniran in usklajen način na evropski ravni, ker izkušnje kažejo, da razlike med nacionalnimi regulativnimi organi pri izvajanju regulativnega okvira lahko ustvarijo oviro za razvoj notranjega trga. Zato je treba Komisiji dodeliti pristojnosti za sprejetje izvedbenih ukrepov na področjih, kot so sistemska obravnava novih storitev, številčenje, imenovanje in naslavljanje, potrošniška vprašanja, vključno z e-dostopnostjo, in regulativni računovodski ukrepi.

(38) Ena izmed pomembnih nalog, dodeljenih organu, je izdaja mnenj v zvezi s čezmejnimi spori, kjer je to primerno. Nacionalni regulativni organi morajo zato upoštevati vsa mnenja organa v takih primerih.

(39) Izkušnje pri izvajanju regulativnega okvira kažejo, da obstoječe določbe, ki dajejo nacionalnim regulativnim organom pooblastila za naložitev kazni, niso zagotovile ustrezne spodbude za skladnost z regulativnimi zahtevami. Ustrezna izvršilna pooblastila lahko prispevajo k pravočasnemu izvajanju regulativnega okvira in tako spodbujajo regulativno gotovost, ki je pomembno gonilo naložb. Pomanjkanje učinkovitih pooblastil v primeru neskladnosti velja za celoten regulativni okvir. Uvedba nove določbe v Okvirno direktivo za obravnavo kršitev obveznosti iz Okvirne direktive in posebnih direktiv zato zagotavlja uporabo skladnih in celovitih načel za uveljavljanje in kazni za celoten regulativni okvir.

(40) Obstoječi regulativni okvir je vključeval določbe za pospeševanje prehoda s starega regulativnega okvira iz leta 1998 na nov okvir iz leta 2002. Ta prehod je bil izveden v vseh državah članicah, te določbe pa je treba razveljaviti, saj zdaj niso več potrebne.

(41) Priloga I k Okvirni direktivi je opredelila seznam trgov, ki jih je treba vključiti v Priporočilo o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki lahko dopuščajo predhodno pravno ureditev. To prilogo je treba razveljaviti, saj je bil njen namen – služila je kot podlaga za pripravo prvotne različice Priporočila[27] – izpolnjen.

(42) Priloga II k Okvirni direktivi je vsebovala merila, ki jih morajo uporabljati nacionalni regulativni organi pri oceni skupnega prevladujočega položaja v skladu z drugim pododstavkom člena 14(2) te direktive. Ker seznam v Prilogi II ni niti potreben niti izčrpen, lahko zavaja nacionalne regulativne organe pri izvajanju analize trga. Poleg tega je pojem skupnega prevladujočega položaja odvisen od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti. Priloga II je zato nepotrebna in se lahko razveljavi.

(43) Namen funkcionalne ločitve, pri kateri mora vertikalno integriran operater ustanoviti operativno ločene poslovne subjekte, je zagotoviti popolnoma enakovredne izdelke z dostopom vsem operaterjem poproizvodnih storitev, vključno z lastnimi poproizvodnimi enotami vertikalno integriranega operaterja. Funkcionalna ločitev lahko izboljša konkurenco na več upoštevnih trgih, in sicer z zmanjšanjem spodbud za diskriminacijo ter z olajšanjem preverjanja in uveljavljanja skladnosti z obveznostmi nediskriminacije. V izjemnih primerih jo je mogoče upravičeno uporabiti kot ukrep, če nikakor ni mogoče doseči učinkovite nediskriminacije na mnogih zadevnih trgih in če obstaja majhna možnost ali pa je sploh ni za konkurenco infrastrukture v razumnem časovnem obdobju po uporabi enega ali več ukrepov, ki so se prej zdeli primerni. Vendar je zelo pomembno zagotoviti, da uvedba ohrani spodbude zadevnega podjetja, da vlaga v svoje omrežje in da nima nobenih možnih negativnih učinkov na blaginjo potrošnika. Uvedba funkcionalne ločitve zahteva usklajeno analizo različnih upoštevnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, v skladu s postopkom analize trga, določenim v členu 16 Okvirne direktive. Nacionalni regulativni organi morajo biti pri izvajanju analize trga in oblikovanju podrobnosti tega ukrepa posebej pozorni na izdelke, ki jih upravljajo ločeni poslovni subjekti, ob upoštevanju obsega razvoja omrežja in stopnje tehnološkega napredka, ki lahko vplivata na zamenljivost fiksnih in brezžičnih storitev. Da bi se izognili izkrivljanju konkurence na notranjem trgu, mora predloge za funkcionalno ločitev predhodno odobriti Komisija.

(44) Izvajanje funkcionalne ločitve ne sme preprečiti ustreznih mehanizmov usklajevanja med različnimi ločenimi poslovnimi subjekti, da se zagotovi zaščita pravic gospodarskega in upravljavskega nadzora matičnega podjetja.

(45) Če se vertikalno integrirano podjetje odloči, da bo prodalo znatni del ali vsa sredstva krajevnega dostopovnega omrežja ločeni pravni osebi z drugim lastnikom ali z ustanovitvijo ločenega poslovnega subjekta za upravljanje izdelkov z dostopom, mora nacionalni regulativni organ oceniti učinek načrtovane transakcije na vse obstoječe regulativne obveznosti, naložene vertikalno integriranemu operaterju za zagotovitev združljivosti nove ureditve z Direktivo 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah). Zadevni nacionalni regulativni organi morajo izvesti novo analizo trgov, na katerih deluje ločena pravna oseba, in skladno s tem uvesti, ohraniti, spremeniti ali odpraviti obveznosti. Zaradi tega mora biti nacionalni regulativni organ sposoben, da od podjetja zahteva informacije.

(46) Medtem ko je v določenih okoliščinah primerno, da nacionalni regulativni organ naloži obveznosti operaterjem, ki nimajo znatne tržne moči, da se dosežejo cilji, kot je povezljivost ali interoperabilnost storitev med koncema, je na drugi strani nujno zagotoviti, da se takšne obveznosti naložijo v skladu z regulativnim okvirom in zlasti njegovimi postopki priglašanja.

(47) Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe za prilagoditev pogojev dostopa do digitalne televizije in radijskih storitev iz Priloge I tržnemu in tehnološkemu razvoju. To velja tudi za minimalen seznam zadev v Prilogi II, ki jih je treba javno objaviti za izpolnitev obveznosti zagotavljanja preglednosti.

(48) Olajšanje dostopa do virov radijskih frekvenc za akterje na trgu bi prispevalo k odstranitvi ovir za vstop na trg. Poleg tega tehnološki napredek zmanjšuje tveganje škodljivih motenj v določenih frekvenčnih pasovih in s tem zmanjšuje potrebo po individualnih pravicah uporabe. Pogoji za uporabo spektra za zagotovitev elektronskih komunikacijskih storitev se zato običajno določijo v splošnih odobritvah, razen če so potrebne individualne pravice, glede uporabe spektra, za zaščito pred škodljivimi motnjami ali za doseganje cilja posebnega splošnega interesa. Odločitve v zvezi s potrebo po individualnih pravicah se sprejmejo na pregleden in sorazmeren način.

(49) Uvedba zahtev po nevtralnosti storitev in tehnološki nevtralnosti v odločitvah o dodeljevanju in razporejanju bi, skupaj s povečano možnostjo za prenos pravic med podjetji, morala povečati svobodo in sredstva za zagotavljanje elektronskih komunikacij ter avdiovizualnih medijskih storitev javnosti, s čimer bi pospešila tudi doseganje ciljev splošnega interesa. Zato je treba določene obveznosti splošnega interesa, naložene radiodifuzijskim hišam za zagotavljanje avdiovizualnih medijskih storitev, vedno pogosteje izpolnjevati brez potrebe po dodelitvi individualnih pravic za uporabo spektra. Uporaba posebnih meril za dodelitev spektra radiodifuzijskim hišam bi bila upravičena samo, če je to nujno za doseganje cilja splošnega interesa, določenega v nacionalni zakonodaji. Postopki, povezani z doseganjem ciljev splošnega interesa, morajo biti vedno pregledni, objektivni, sorazmerni in nediskriminatorni.

(50) Da bi se zagotovila enaka obravnava, uporabniki spektra ne smejo biti izvzeti iz obveznosti plačevanja pristojbin ali dajatev, ki so določene za uporabo spektra.

(51) Glede na omejevalni vpliv individualne pravice uporabe na prost dostop do radijskih frekvenc mora biti veljavnost te pravice, s katero ni mogoče trgovati, časovno omejena. Če pravice uporabe vsebujejo določbe za podaljšanje veljavnosti, morajo države članice najprej izvesti pregled, vključno z javnim posvetovanjem, ter pri tem upoštevati trg, obseg in tehnološki razvoj. Glede na pomanjkanje spektra je treba individualne pravice, podeljene podjetjem, redno pregledovati. Pri izvajanju tega pregleda morajo države članice uskladiti interese imetnikov pravic s potrebo po pospeševanju uvedbe trgovanja s spektrom in prožnejše uporabe spektra s splošnimi odobritvami, kjer je to mogoče.

(52) Nacionalni regulativni organi morajo imeti pristojnost za zagotovitev učinkovite uporabe spektra in številk ter da tam, kjer so spekter ali številski viri neizkoriščeni, sprejmejo ukrepe za preprečitev protikonkurenčnega kopičenja, ki lahko ovira vstop na nov trg.

(53) Odstranitev pravnih in upravnih ovir za splošno odobritev ali za pravice uporabe spektra ali številk z evropskimi posledicami mora koristiti razvoju tehnologij in storitev ter prispevati k izboljšanju konkurence. Usklajevanje tehničnih pogojev za razpoložljivost in učinkovito uporabo radijskega spektra je urejeno v skladu z Odločbo o radijskih frekvencah[28], vendar pa bo za doseganje ciljev notranjega trga morda potrebno tudi,koordinirati ali uskladiti izbirne postopke in pogoje, ki se uporabljajo za pravice in odobritve v določenih pasovih, s pravicami uporabe številk in s splošnimi odobritvami. To velja zlasti za elektronske komunikacijske storitve, ki imajo po svoji naravi razsežnost notranjega trga ali čezmejni potencial, kot so satelitske storitve, katerih razvoj bi ovirale razlike pri dodeljevanju spektra med državami članicami. Komisija, ki ji pomaga Odbor za komunikacije in ki upošteva mnenje organa, mora zato imeti možnost, da sprejme tehnične izvedbene ukrepe za doseganje teh ciljev. Izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Komisija, lahko od držav članic zahtevajo, da dajo na voljo pravice uporabe spektra in/ali številk po vsem svojem ozemlju in da tam, kjer je to potrebno, umaknejo obstoječe nacionalne pravice uporabe. V takih primerih države članice ne podelijo novih pravic uporabe za zadevni spektralni pas ali številčno območje po nacionalnih postopkih.

(54) Tehnološki in tržni razvoj omogočata uveljavitev elektronskih komunikacijskih storitev, ki segajo preko geografskih meja držav članic. Člen 16 Direktive o odobritvi je od Komisije zahteval pregled delovanja nacionalnih sistemov izdajanja odobritev in razvoja čezmejnega opravljanja storitev v Skupnosti. Določbe člena 8 Direktive o odobritvi glede usklajenega dodeljevanja radijskih frekvenc so se izkazale za neučinkovite pri obvladovanju potreb podjetja, ki želi storitve nuditi po vsej Skupnosti, in jih je zato treba spremeniti.

(55) Dodeljevanje odobritev in spremljanje skladnosti pogojev uporabe ostajata v pristojnosti vsake države članice, vendar države članice ne smejo uvesti dodatnih pogojev, meril ali postopkov, ki bi omejili, spremenili ali preložili pravilno izvajanje usklajene ali koordinirane izbire ali postopka odobritve. Če je to upravičeno zaradi pospeševanja njihovega izvajanja, lahko takšni usklajevalni ukrepi vključujejo prehodna odstopanja ali, pri spektru, prehodne mehanizme za souporabo spektra, ki bi državo članico izvzeli iz uporabe takšnih ukrepov, pod pogojem, da to ne bi ustvarjalo pretiranih razlik glede konkurenčnega ali regulativnega stanja med državami članicam.

(56) Nacionalni regulativni organi bi morali imeti možnost sprejeti učinkovit ukrep za spremljanje in zagotovitev skladnosti s pogoji splošne odobritve ali pravic uporabe, vključno s pristojnostjo za naložitev učinkovitih finančnih kazni in/ali upravnih kazni v primeru kršitev teh pogojev.

(57) Pogoji, ki so lahko povezani z odobritvami, morajo vsebovati posebne pogoje, ki urejajo dostopnost za uporabnike invalide in potrebo po tem, da javni organi komunicirajo s širšo javnostjo pred večjimi nesrečami, med njimi in po njih. Glede na pomembnost tehničnih inovacij morajo imeti države članice tudi možnost izdati odobritve za uporabo spektra v poskusne namene, za kar pa veljajo posebne omejitve in pogoji, ki jih izrecno utemeljuje poskusna narava takšnih pravic.

(58) Uredba (ES) št. 2887/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o razvezanem dostopu do krajevne zanke[29] se je izkazala za učinkovito v začetnih fazah odpiranja trga. Okvirna direktiva Komisijo poziva, naj spremlja prehod z regulativnega okvira iz leta 1998 na okvir iz leta 2002 in v primernem času predloži predloge za razveljavitev te uredbe. Po okviru iz leta 2002 imajo nacionalni regulativni organi dolžnost, da analizirajo trg za veleprodajni razvezan dostop do kovinskih zank in podzank za zagotavljanje širokopasovnih in glasovnih storitev, kot je opredeljeno v Priporočilu o upoštevnih trgih izdelkov in storitev. Ker so vse države članice ta trg analizirale najmanj enkrat in ker se uporabljajo ustrezne obveznosti na podlagi okvira iz leta 2002, je Uredba št. 2887/2000 postala nepotrebna in jo je zato treba razveljaviti.

(59) Ukrepe, potrebne za izvajanje Okvirne direktive, Direktive o dostopu in Direktive o odobritvi, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[30].

(60) Komisiji je treba podeliti pristojnost zlasti za sprejem izvedbenih ukrepov v povezavi z uradnimi obvestili iz člena 7 Okvirne direktive; usklajevanje na področju spektra in številčenja ter zadeve v zvezi z varnostjo omrežij in storitev; opredelitev nadnacionalnih trgov; izvajanje standardov; usklajena uporaba določb regulativnega okvira. Pristojnosti je treba podeliti tudi za sprejetje izvedbenih ukrepov za posodobitev prilog I in II k Direktivi o dostopu glede na tržni in tehnološki razvoj in za sprejetje izvedbenih ukrepov za usklajevanje predpisov za odobritve, postopkov in pogojev za odobritev elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Ker so to ukrepi splošnega obsega in so namenjeni dopolnitvi teh direktiv z novimi nebistvenimi elementi, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom preverjanja, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES. Če zaradi nujnih razlogov ni mogoče upoštevati običajnih časovnih rokov za ta postopek, mora imeti Komisija možnost, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) zgornjega sklepa –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Spremembe Direktive 2002/21/ES (Okvirne direktive)

Direktiva 2002/21/ES se spremeni:

(1) Člen 1(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. S to direktivo se vzpostavlja usklajeni okvir za zakonsko urejanje elektronskih komunikacijskih storitev, elektronskih komunikacijskih omrežij, pripadajočih naprav in storitev ter nekaterih vidikov terminalske opreme. V Direktivi so določene naloge nacionalnih regulativnih organov in tudi vrsta postopkov za zagotovitev usklajene uporabe regulativnega okvira v celotni Skupnosti.“

(2) Člen 2 se spremeni:

(a) Točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) ‚nadnacionalni trgi‘ pomenijo trge, ki pokrivajo Skupnost ali njen znatni del, ki se razteza v več kot eno državo članico.“

(b) Točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) ‚javno komunikacijsko omrežje‘ pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za izvajanje javnosti dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ki podpirajo prenos informacij med omrežnimi priključnimi točkami, vključno z omrežnimi elementi, ki niso aktivni;“

(c) Točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) ‚pripadajoče naprave‘ pomenijo naprave, povezane z elektronskim komunikacijskim omrežjem in/ali elektronsko komunikacijsko storitvijo, ki omogočajo in/ali podpirajo izvajanje storitev po tem omrežju in/ali s to storitvijo ali pa imajo možnosti za to in vključujejo sisteme za prevajanje številk ali naslovov, sisteme s pogojnim dostopom in elektronske programske vodnike ter fizično infrastrukturo, kot so vodi, drogovi, cestne omare in zgradbe;“

(d) Točka (l) se nadomesti z naslednjim:

„(l) ‚posebne direktive‘ pomenijo Direktivo 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi), Direktivo 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalni storitvi) in Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta[31] (v nadaljevanju ‚Direktiva 2002/58/ES (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)‛;“

(e) Dodajo se naslednje točke (q), (r) in (s):

„(q) ‚razporejanje‘ pomeni določitev določenega frekvenčnega pasu ali številčnega območja za uporabo ene ali več vrst storitev, kjer je to primerno, pod posebnimi pogoji;

(r) ‚dodelitev‘ pomeni odobritev, ki jo da nacionalni regulativni organ pravni osebi ali fizični osebi za uporabo radijske frekvence ali radiofrekvenčnega kanala ali številke (ali skupino(-e) številk);

(s) ‚škodljive motnje‘ pomenijo motnje, ki ogrožajo delovanje radionavigacijske storitve ali drugih varnostnih storitev ali ki kako drugače resno ogrožajo, ovirajo ali nenehno prekinjajo radiokomunikacijsko storitev, ki deluje v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi.“

(3) Člen 3(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi izvajajo svoja pooblastila neodvisno, nepristransko in pregledno. Nacionalni regulativni organi ne prosijo ali sprejemajo navodil od katerega koli organa v zvezi z vsakodnevnim opravljanjem nalog, ki so jim bile dodeljene po nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja zakonodaja Skupnosti. Samo pritožbeni organi, ustanovljeni v skladu s členom 4 ali nacionalna sodišča imajo pristojnost, da začasno prekličejo ali razveljavijo odločitve nacionalnih regulativnih organov.

Države članice zagotovijo, da se vodja nacionalnega regulativnega organa ali njen/njegov namestnik razreši samo, če ta oseba ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njenih dolžnosti, ali če je kriva hujše kršitve. Sklep o razrešitvi vodje nacionalnega regulativnega organa vsebuje utemeljitev razlogov in se objavi v času razrešitve.

Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje dodeljenih nalog in da imajo posebne letne proračune. Proračuni se objavijo.“

(4) Člen 4 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice poskrbijo, da so na nacionalni ravni na voljo učinkoviti mehanizmi, po katerih ima vsak uporabnik ali podjetje, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja in/ali storitve ter je prizadet z odločbo nacionalnega regulativnega organa, pravico do pritožbe zoper odločbo pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank. Ta organ, ki je lahko sodišče, mora imeti ustrezno strokovno znanje in izkušnje, da lahko izpolni svoje naloge. Države članice zagotovijo, da se vsebina same zadeve primerno upošteva in da je na voljo učinkovit pritožbeni mehanizem.

Med čakanjem na rezultat pritožbe pa velja odločba nacionalnega regulativnega organa, razen če so sprejeti začasni ukrepi. Začasni ukrepi se lahko sprejmejo zaradi nujne potrebe po začasnem preklicu učinka odločbe, da se prepreči resno in nepopravljivo škodo za stranko, ki zahteva te ukrepe, in zaradi zahteve po ravnovesju interesov.“

(b) Doda se naslednji odstavek 3:

„3. Države članice zbirajo informacije o predmetu pritožb, številu zahtevkov za pritožbo, trajanju pritožbenih postopkov, številu odločitev za začasne ukrepe, sprejete v skladu z odstavkom 1, in o razlogih za takšne odločitve. Države članice te informacije vsako leto predložijo Komisiji in organu za trg evropskih elektronskih komunikacij (v nadaljevanju ‚organ‘).“

(5) Člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice poskrbijo, da podjetja, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, zagotovijo vse informacije, vključno s finančnimi podatki, ki jih potrebujejo nacionalni regulativni organi za zagotovitev skladnosti z določbami te direktive in posebnih direktiv ali z odločbami, sprejetimi v zvezi s temi direktivami. Ta podjetja morajo tudi predložiti informacije o prihodnjem razvoju omrežja ali storitev, ki bi lahko vplival na veleprodajne storitve, ki so na voljo konkurentom. Ta podjetja predložijo take informacije takoj na zahtevo ter po časovnem načrtu in s stopnjo podrobnosti, ki jih zahteva nacionalni regulativni organ. Informacije, ki jih zahteva nacionalni regulativni organ, morajo biti sorazmerne z opravljanjem te naloge. Nacionalni regulativni organ navede razloge, ki utemeljujejo njegovo zahtevo po informacijah.“

(6) Člena 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 6Mehanizmi posvetovanja in preglednosti

Razen v primerih iz členov 7(10), 20 ali 21 in če ni drugače določeno v izvedbenih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 9c, države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi, kadar nameravajo sprejeti ukrepe v skladu s to direktivo ali posebnimi direktivami, ki bodo imeli znaten vpliv na zadevni trg, ali kadar nameravajo zagotoviti omejitve v skladu s členom 9(3) in 9(4), dajo zainteresiranim strankam možnost, da v primernem roku izrazijo svoje stališče o osnutku ukrepov.

Nacionalni regulativni organi objavijo svoje nacionalne posvetovalne postopke.

Države članice poskrbijo za ureditev skupnega informativnega mesta, na katerem so dostopne vse tekoče razprave.

Nacionalni regulativni organ omogoči, da so rezultati posvetovalnega postopka dostopni javnosti, razen kadar veljajo informacije za zaupne v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo o poslovni tajnosti.

Člen 7Konsolidacija notranjega trgaza elektronske komunikacije

1. Nacionalni regulativni organi pri izvajanju svojih nalog po tej direktivi in posebnih direktivah dosledno upoštevajo cilje iz člena 8, če se nanašajo na delovanje notranjega trga.

2. Nacionalni regulativni organi prispevajo k razvoju notranjega trga tako, da sodelujejo s Komisijo in z organom, da v vseh državah članicah zagotovijo dosledno uporabo določb te direktive in posebnih direktiv. V ta namen zlasti sodelujejo s Komisijo in organom, da opredelijo vse vrste instrumentov in sredstev, ki bi bili najprimernejši za reševanje posebnih razmer na trgu.

3. Razen če ni v izvedbenih določbah, sprejetih v skladu s členom 7a, drugače določeno, lahko Komisija, po zaključku posvetovanja iz člena 6, s katerim namerava nacionalni regulativni organ sprejeti ukrep, ki:

(a) sodi v področje uporabe člena 15 ali 16 te direktive, člena 5 ali 8 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in

(b) bi vplival na trgovino med državami članicami,

zagotavlja, da je osnutek ukrepa dostopen Komisiji, organu ali nacionalnim regulativnim organom v drugih državah članicah, skupaj z razlogi, na katerih ukrep temelji, v skladu s členom 5(3) in o tem obvesti Komisijo in druge nacionalne regulativne organe. Nacionalni regulativni organi in Komisija lahko zadevnemu nacionalnemu regulativnemu organu predložijo pripombe samo v enem mesecu. Enomesečnega roka ni mogoče podaljšati.

4. Če je predvideni ukrep iz odstavka 3 namenjen:

(a) opredelitvi upoštevnega trga, ki se razlikuje od trgov, opredeljenih v Priporočilu v skladu s členom 15(1), ali

(b) odločitvi, ali naj se določi podjetje, ki bi imelo bodisi samo ali skupaj z drugimi pomembno tržno moč po členu 16(3), (4) ali (5), ali

(c) naložitvi, spremembi ali umiku obveznosti za operaterja pri uporabi člena 16 v povezavi s členi 5 in 9 do 13 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in s členom 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah),

in bi negativno vplival na trgovino med državami članicami ter Komisija pojasni nacionalnemu regulativnemu organu, da meni, da bi osnutek ukrepa ustvaril oviro za enotni trg, ali če resno dvomi o njegovi združljivosti z zakonodajo Skupnosti in zlasti s cilji iz člena 8, se osnutek ukrepa v naslednjih štirih mesecih še ne sprejme. Tega roka ni mogoče podaljšati.

5. V roku dveh mesecev iz odstavka 4 lahko Komisija sprejme sklep, s katerim od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, da osnutek ukrepa umakne. Komisija pred izdajo sklepa dosledno upošteva mnenje organa, predloženo v skladu s členom 5 Uredbe […/…ES]. Temu sklepu mora biti priložena podrobna in objektivna analiza o tem, zakaj Komisija meni, naj osnutek ukrepa ne bo sprejet, skupaj s posebnimi predlogi za njegovo spremembo.

6. V roku treh mesecev od sklepa Komisije v skladu z odstavkom 5, ki od nacionalnega regulativnega organa zahteva umik osnutka ukrepa, nacionalni regulativni organ osnutek ukrepa spremeni ali umakne. Če je osnutek ukrepa spremenjen, začne nacionalni regulativni organ v skladu s postopki iz člena 6 javno posvetovanje in Komisiji v skladu z določbami odstavka 3 ponovno priglasi spremenjeni osnutek ukrepa.

7. Zadevni nacionalni regulativni organ dosledno upošteva pripombe drugih nacionalnih regulativnih organov in Komisije ter lahko, razen v primerih iz odstavka 4, sprejme na podlagi pripomb nastali osnutek ukrepa in ga, če ga sprejme, predloži Komisiji. Vsi drugi nacionalni organi, ki opravljajo naloge po tej direktivi ali posebnih direktivah, prav tako dosledno upoštevajo pripombe Komisije.

8. Če se spremeni osnutek ukrepa v skladu z odstavkom 6, lahko Komisija v določenem roku sprejme sklep, s katerim od nacionalnega regulativnega organa zahteva naložitev posebne obveznosti po členih 9 do 13a Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in členu 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah).

Pri tem Komisija zasleduje enake cilje politike, kot so določeni za nacionalne regulativne organe v členu 8. Komisija dosledno upošteva mnenje organa, ki je predloženo v skladu s členom 6 Uredbe […/ES], zlasti pri oblikovanju podrobnosti obveznosti, ki jo/jih je treba uvesti.

9. Nacionalni regulativni organ Komisiji sporoči vse končne ukrepe, ki spadajo pod pogoje a) in b) v členu 7(3).

10. Če nacionalni regulativni organ v izjemnih okoliščinah meni, da je treba nujno ukrepati z odstopanjem od postopka iz odstavkov 3 in 4, lahko nemudoma sprejme sorazmerne in prehodne ukrepe, da bi zagotovil konkurenco in zaščitil interese uporabnikov. Komisiji, drugim nacionalnim regulativnim organom in organu takoj sporoči te ukrepe s popolno navedbo razlogov. Za sklep nacionalnega regulativnega organa o tem, da bi taki ukrepi postali stalni ali da bi se podaljšal čas njihove veljavnosti, veljajo določbe odstavkov 3 in 4.’

(7) Vstavi se naslednji člen 7a:

Člen 7a Izvedbene določbe

„1. Komisija lahko določi izvedbene določbe v povezavi s členom 7, ki opredeljujejo obliko, vsebino in raven podrobnosti, ki jih je treba navesti v uradnih obvestilih, zahtevanih v skladu s členom 7(3), okoliščine, ko uradna obvestila niso potrebna, in izračun časovnih rokov.

2. Ukrepi iz odstavka 1, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 22(4).“

(8) Člen 8 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če v členu 9 v zvezi z radijskimi frekvencami ni drugače določeno, države članice dosledno upoštevajo zaželenost tehnološke nevtralnosti zakonske ureditve in zagotovijo, da pri opravljanju regulativnih nalog, določenih v tej direktivi in posebnih direktivah, zlasti tistih, ki so namenjene zagotovitvi učinkovite konkurence, nacionalni regulativni organi ravnajo enako.“

(b) V odstavku 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a) zagotovijo, da uporabniki, vključno z uporabniki invalidi, starejšimi uporabniki in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami, v celoti izkoristijo ugodnosti v smislu izbire, cene in kakovosti;

(b) zagotovijo, da v sektorju elektronskih komunikacij ni izkrivljanja ali omejevanja konkurence, zlasti za dostavo vsebin;“

(c) V odstavku 3 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) sodelujejo s Komisijo in z organom, da bi zagotovili razvoj dosledne regulativne prakse in dosledno uporabo te direktive in posebnih direktiv.“

(d) V odstavku 4 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) obravnavajo potrebe posebnih družbenih skupin, zlasti uporabnikov invalidov, starejših uporabnikov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami;“

(e) V odstavku 4 se doda točka (g):

„(g) jih vodi načelo, da morajo imeti končni uporabniki pravico do dostopa do katere koli zakonite vsebine in do njenega razširjanja ter do uporabe katere koli zakonite aplikacije in/ali storitve po svoji izbiri.“

(9) Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9 Upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve

1. Države članice poskrbijo za učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve na svojem ozemlju v skladu s členom 8. Zagotovijo, da nacionalni regulativni organi razporedijo in dodelijo tak radijske frekvence na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminacijskih in sorazmernih meril.

2. Države članice pospešujejo usklajevanje uporabe radijskih frekvenc v Skupnosti skladno s potrebo po zagotovitvi njihove dejanske in učinkovite uporabe ter na podlagi Odločbe št. 676/2002/ES (Odločba o radijskem spektru).

3. Razen če ni drugače določeno v drugem pododstavku ali v ukrepih, sprejetih v skladu s členom 9c, države članice zagotovijo, da se v radiofrekvenčnih pasovih, ki so odprti za elektronske komunikacijske storitve, uporabljajo vse vrste tehnologije radijskega omrežja ali tehnologije za brezžični dostop.

Vendar pa lahko države članice zagotovijo sorazmerne in nediskriminatorne omejitve za vrste tehnologij radijskega omrežja ali tehnologij za brezžični dostop, kjer je to potrebno zaradi:

(a) preprečevanja škodljivih motenj,

(b) varovanja javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji,

(c) zagotovitve največje souporabe radijskih frekvenc, če je uporaba frekvenc predmet splošne odobritve, ali

(d) upoštevanja omejitve v skladu s spodnjim odstavkom 4.

4. Razen če ni drugače določeno v drugem pododstavku ali v ukrepih, sprejetih v skladu s členom 9c, države članice zagotovijo, da se v radiofrekvenčnih pasovih, odprtih za elektronske komunikacije, nudijo vse vrste elektronskih komunikacijskih storitev. Vendar pa države članice zagotovijo sorazmerne in nediskriminatorne omejitve za vse vrste ponujenih elektronskih komunikacijskih storitev.

Omejitve, ki zahtevajo, da se storitev zagotovi v določenem pasu, so upravičene z namenom, da zagotovijo izpolnitev cilja splošnega interesa v skladu z zakonodajo Skupnosti, kot je varstvo človekovega življenja, spodbujanje socialne, regionalne ali teritorialne kohezije, preprečevanje neučinkovite uporabe radijskih frekvenc ali spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter medijskega pluralizma, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Omejitev, ki prepoveduje zagotavljanje katere koli druge storitve v določenem pasu, se uporablja samo, če je upravičena s potrebo po varstvu človekovega življenja.

5. Države članice redno preverjajo nujnost omejitev iz odstavkov 3 in 4.

6. Odstavka 3 in 4 se uporabljata za razporejanje in dodeljevanje radijskih frekvenc po 31. decembru 2009.“

(10) Vstavijo se naslednji členi 9a, 9b in 9c:

„Člen 9a Pregled omejitev obstoječih pravic

1. Za obdobje petih let, ki se začne [1. januarja 2010], države članice zagotovijo, da lahko imetniki pravic uporabe radijskih frekvenc, ki so bile dodeljene pred navedenim datumom, vložijo zahtevek za ponovno presojo omejitev njihovih pravic v skladu s členom 9(3) in (4).

Pristojni nacionalni regulativni organ pred sprejetjem svoje odločitve uradno obvesti imetnika pravice o ponovni presoji omejitev in navede obseg pravic po ponovni presoji ter mu da na voljo primeren rok za umik zahtevka.

Če imetnik pravic umakne svoj zahtevek, ostane pravica nespremenjena do izteka veljavnosti ali do konca petletnega obdobja, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

2. Kadar je imetnik pravic iz odstavka 1 ponudnik storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin in je bila pravica do uporabe radijskih frekvenc dodeljena za izpolnjevanje posebnega cilja splošnega interesa, se zahtevek za ponovno presojo lahko vloži le za del radijskih frekvenc, ki je nujen za izpolnitev takega cilja. Del radijskih frekvenc, ki ni nujen za izpolnitev navedenega cilja kot rezultat uporabe členov 9(3) in (4), je predmet novega postopka podeljevanja v skladu s členom 7(2) Direktive o odobritvi.

3. Po izteku petletnega obdobja iz odstavka 1 države članice sprejmejo primerne ukrepe, da zagotovijo, da se člen 9(3) in (4) uporablja za vse preostale razporeditve in dodelitve radijskih frekvenc, ki so obstajale na dan začetka veljavnosti te direktive.

4. Pri uporabi tega člena države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev poštene konkurence.

Člen 9b Prenos individualnih pravic uporabe radijskih frekvenc

1. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja prenesejo ali dajo v zakup drugim podjetjem individualne pravice uporabe radijskih frekvenc v pasovih, za katere je to določeno v izvedbenih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 9c, brez predhodnega soglasja nacionalnega regulativnega organa.

V drugih pasovih lahko države članice prav tako sprejmejo določbo, ki podjetjem omogoča prenos ali dajanje v zakup individualne pravice uporabe radijskih frekvenc drugim podjetjem.

2. Države članice zagotovijo, da je namera podjetja, da prenese pravice uporabe radijskih frekvenc, priglašena nacionalnemu regulativnemu organu, ki je odgovoren za razporejanje spektra, ter da se ta namera objavi. Če je bila uporaba radijske frekvence usklajena z uporabo Odločbe o radijskem spektru ali z drugimi ukrepi Skupnosti, je tak prenos skladen z usklajeno uporabo.

Člen 9c Usklajevalni ukrepi za upravljanje radijskih frekvenc

Da bi prispevala k razvoju notranjega trga, za doseganje načel tega člena, Komisija lahko sprejme ustrezne izvedbene ukrepe za:

(a) uskladitev opredelitve pasov, za katere je dovoljen prenos ali dajanje v zakup pravice uporabe med podjetji;

(b) uskladitev pogojev, povezanih s takšnimi pravicami, ter pogojev, postopkov, rokov, omejitev, umikov in prehodnih določb, ki veljajo za takšne prenose ali dajanje v zakup;

(c) uskladitev posebnih ukrepov za zagotovitev poštene konkurence, kjer so individualne pravice prenesene;

(d) določitev izjeme od načela nevtralnosti storitev ali tehnološke nevtralnosti, pa tudi za uskladitev obsega in narave katere koli izjeme od teh načel v skladu s členom 9(3) in (4), razen tistih, ki so namenjene zagotavljanju spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti ter medijskega pluralizma.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 22(4). Komisiji lahko v skladu s členom 10 Uredbe […/ES] pri izvajanju določb tega odstavka pomaga organ.

(11) Člen 10 se spremeni:

(a) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se načrti in postopki številčenja uporabljajo tako, da za vse ponudnike javnosti dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev velja enaka obravnava. Države članice zlasti zagotovijo, da podjetje, ki mu je bilo dodeljeno številsko območje, ne diskriminira drugih ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev glede številčnih zaporedij, ki se uporabljajo za dostop do njihovih storitev.“

(b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice podpirajo usklajevanje številčenja v Skupnosti, kadar to spodbuja delovanje notranjega trga ali podpira razvoj vseevropskih storitev. Komisija lahko v zvezi s tem sprejme ustrezne tehnične izvedbene ukrepe, ki lahko vključujejo vzpostavitev tarifnih načel za posebne številke ali številska območja. Izvedbeni ukrepi lahko organu podelijo posebne odgovornosti pri uporabi teh ukrepov.

Ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 22(4).“

(12) V členu 11(1) se besedilo „ravna po preglednih in javnosti dostopnih postopkih, ki se uporabljajo brez diskriminacije in brez odlašanja, ter“ nadomesti z naslednjim:

„deluje na podlagi enostavnih, preglednih in javnosti dostopnih postopkov, ki se uporabljajo brez diskriminacije in brez odlašanja, in v vsakem primeru svoje odločitve sprejme v roku štirih mesecev od prejema vloge, ter“

(13) Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12 Kolokacija in souporaba naprav za ponudnike elektronskih komunikacijskih omrežij

1. Kadar ima podjetje, ki ponuja elektronska komunikacijska omrežja, po nacionalni zakonodaji pravico vgraditi naprave na javnem ali zasebnem zemljišču, nad ali pod njim, ali lahko uporabi postopek za razlastitev ali uporabo zemljišča, nacionalni regulativni organi spodbujajo souporabo takih naprav ali zemljišč, vključno z vstopi v zgradbe, drogovi, antenami, vodi, vstopnimi jaški in cestnimi omarami.

2. Države članice lahko šele po primerno dolgi javni razpravi, v kateri morajo imeti vse zainteresirane stranke priložnost izraziti svoje stališče, za imetnike pravic iz odstavka 1 odredijo souporabo naprav ali zemljišč (vključno s fizično kolokacijo) ali sprejmejo ukrepe, s katerimi omogočijo usklajevanje javnih del, zaradi potrebe po varstvu okolja, javnem zdravju, javni varnosti ali izpolnjevanju ciljev prostorskega načrtovanja. Taka souporaba ali usklajevanje lahko vključuje pravila za razdelitev stroškov za souporabo zmogljivosti ali zemljišč.

3. Ukrepi, ki jih sprejme nacionalni regulativni organ v skladu z odstavkom 1, so objektivni, pregledni in sorazmerni.“

(14) Vstavi se naslednje poglavje IIIa:

„Poglavje IIIa

VARNOST IN CELOVITOST OMREŽIJ IN STORITEV

Člen 13a Varnost in celovitost

1. Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, sprejmejo ustrezne tehnične ali organizacijske ukrepe za zaščito varnosti svojih omrežij ali storitev. Ob upoštevanju stanja ti ukrepi zagotovijo raven varnosti, primerno prisotnemu tveganju. Zlasti se ti ukrepi sprejmejo za preprečitev ali zmanjšanje vpliva varnostnih incidentov na uporabnike in na medsebojno povezana omrežja.

2. Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja, sprejmejo vse ukrepe za zagotovitev celovitosti svojih omrežij, da zagotovijo stalnost dobave storitev, nudenih preko teh omrežij.

3. Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, nacionalni regulativni organ obvestijo o vseh kršitvah varnosti ali celovitosti, ki so imele velik vpliv na delovanje omrežij ali storitev.

Kjer je to primerno, zadevni nacionalni regulativni organ obvesti nacionalne regulativne organe v drugih državah članicah in organ. Če je razkritje kršitve v javnem interesu, lahko nacionalni regulativni organ obvesti javnost.

Nacionalni regulativni organ vsake tri mesece Komisiji predloži kratko poročilo o prejetih prijavah in o ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s tem odstavkom.

4. Komisija, ki dosledno upošteva mnenje organa, izdano v skladu s členom 4(3)(b) Uredbe […/ES], lahko sprejme ustrezne tehnične izvedbene ukrepe za uskladitev ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3, vključno z ukrepi, ki opredeljujejo okoliščine, obliko in postopke, ki se uporabljajo za obveznosti prijave.

Ti izvedbeni ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 22(4).

Člen 13b Izvajanje in uveljavljanje

1. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi pooblastilo za izdajo zavezujočih navodil podjetjem, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, za namen izvajanja člena 13a.

2. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi pooblastilo, da od podjetij, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, zahtevajo, da:

(a) predložijo informacije, potrebne za oceno varnosti njihovih storitev in omrežij, vključno z dokumentiranimi varnostnimi politikami; in

(b) usposobljenemu neodvisnemu organu naročijo izvedbo revizije varnosti, rezultate revizije pa posredujejo nacionalnemu regulativnemu organu.

3. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi vsa pooblastila, potrebna za preiskavo primerov neskladnosti.

4. Te določbe ne posegajo v člen 3 te direktive.“

(15) Člen 14 se spremeni:

(a) V drugem pododstavku se v odstavku 2 izbriše drugi stavek.

(b) Odstavek (3) se izbriše.

(16) Člen 15 se spremeni:

(a) Naslov se nadomesti z naslednjim:

„Postopek za identifikacijo in opredelitev trgov“

(b) V odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija po javni razpravi in posvetovanju z organom sprejme Priporočilo o upoštevnih trgih izdelkov in storitev (v nadaljevanju ‚Priporočilo‘). V Priporočilu so opredeljeni izdelki in storitve v sektorju elektronskih komunikacij, katerih značilnosti lahko utemeljujejo uvedbo regulativnih obveznosti iz posebnih direktiv, vendar brez poseganja v trge, ki se lahko v posebnih primerih opredelijo po konkurenčnem pravu. Komisija opredeli trge v skladu z načeli konkurenčnega prava.“

(c) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Nacionalni regulativni organi ob doslednem upoštevanju Priporočila in smernic opredelijo upoštevne trge glede na razmere v državi, zlasti upoštevne geografske trge na svojem ozemlju, v skladu z načeli konkurenčnega prava. Nacionalni regulativni organi pred opredelitvijo trgov, ki se razlikujejo od opredeljenih v Priporočilu, upoštevajo postopke iz členov 6 in 7.“

(d) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija lahko, ob doslednem upoštevanju mnenje organa, predloženega v skladu s členom 7 Uredbe […/…ES], sprejme odločbo o opredelitvi nadnacionalnih trgov. Ta odločba, ki je namenjena spremembam nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 22(4).“

1. Člen 16 se spremeni:

(a) Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Nacionalni regulativni organi izvedejo analizo upoštevnih trgov, navedenih v Priporočilu, pri čemer dosledno upoštevajo smernice. Države članice zagotovijo, da se analiza, kjer je to primerno, izvede v sodelovanju z nacionalnimi organi za konkurenco.

2. Kadar se od nacionalnega regulativnega organa po odstavkih 3 ali 4, členu 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah) ali po členu 8 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) zahteva, da odloči, ali je treba za podjetja uvesti, ohraniti, spremeniti ali odpraviti obveznosti, organ na podlagi svoje analize trga iz odstavka 1 tega člena odloči, ali na upoštevnem trgu vlada učinkovita konkurenca.“

(b) Odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5. Pri nadnacionalnih trgih, opredeljenih v odločbi iz člena 15(4), organ na zahtevo Komisije izvede analizo trga, pri čemer dosledno upošteva smernice, in predloži mnenje o naložitvi, ohranitvi, spremembi ali umiku regulativnih obveznosti iz odstavka 2 tega člena.

Komisija lahko, ob doslednem upoštevanju mnenja organa, izda odločbo, v kateri enega ali več podjetij opredeli kot podjetje(-a) s pomembno tržno močjo na tem trgu, in naloži eno ali več posebnih obveznosti po členih 9 do 13a Direktive 2002(19/ES (Direktive o dostopu) in členu 17 Direktive 2002/22/ES (Direktive o univerzalnih storitvah). Pri tem Komisija zasleduje cilje politike, določene v členu 8.

6. Ukrepi, sprejeti v skladu z določbami odstavkov 3 in 4 tega člena, so predmet postopkov iz členov 6 in 7. Nacionalni regulativni organi izvedejo analizo upoštevnega trga:

(a) v roku dveh let od predhodne priglasitve osnutka ukrepa, ki se nanaša na ta trg;

(b) za trge, ki predhodno niso bili priglašeni Komisiji, v roku enega leta od sprejetja revidiranega priporočila o upoštevnih trgih, ali;

(c) za države članice, ki so na novo vstopile v Unijo, v roku enega leta od njigovega vstopa.“

(c) Doda se naslednji odstavek 7:

„7. Če nacionalni regulativni organ ni dokončal analize upoštevnega trga, opredeljenega v Priporočilu, v roku, določenem v členu 16(6), lahko Komisija od organa zahteva izdajo mnenja, vključno z osnutkom ukrepa, o analizi posebnega trga in posebnih obveznostih, ki jih je treba naložiti. Organ izvede javno posvetovanje o zadevnem osnutku ukrepa.

Komisija lahko, ob doslednem upoštevanju mnenja organa, izdanega v skladu s členom 6 Uredbe [.../ES], sprejme sklep, s katerim od nacionalnega regulativnega organa zahteva označitev določenih podjetij kot podjetij s pomembno tržno močjo in naložitev posebnih obveznosti po členih 8, 9 do 13a Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in členu 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah) o tako označenih podjetjih. Pri tem Komisija zasleduje iste cilje politike, kot so za nacionalne regulativne organe določeni v členu 8.“

(18) Člen 17 se spremeni:

(a) V drugem stavku odstavka 1 se besedilo „v skladu s postopkom iz člena 22(2)“ nadomesti z besedilom „sprejme primerne izvedbene ukrepe“.

(b) V odstavku 6 se besedilo „jih v skladu s postopkom iz člena 22(3) črta s seznama standardov in/ali specifikacij iz odstavka 1“ nadomesti z besedilom „sprejme primerne izvedbene ukrepe in črta navedene standarde in/ali specifikacije s seznama standardov in/ali specifikacij iz odstavka 1“.

(c) Vstavi se naslednji odstavek 6a:

„6a. Izvedbeni ukrepi, ki so oblikovani za spremembo nebistvenih elementov te direktive z dopolnitvijo v skladu odstavkoma 4 in 6, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). Zaradi nujnih razlogov lahko Komisija uporabi postopek o nujnosti iz člena 22(4).“

(19) Člen 18 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se doda naslednja točka (c):

„c) ponudnike digitalnih televizijskih storitev in digitalne televizijske opreme, da sodelujejo pri zagotavljanju interoperabilnih televizijskih storitev za končne uporabnike invalide.“

(b) Odstavek 3 se izbriše.

(20) Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19 Postopki usklajevanja

1. Brez poseganja v člen 9 te direktive in v člena 6 in 8 Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi), v katerih Komisija ugotavlja, da lahko razlike pri izvajanju, s strani nacionalnih regulativnih organov, regulativnih nalog, določenih v tej direktivi in posebnih direktivah, ustvarijo oviro za notranji trg, lahko Komisija, ob doslednem upoštevanju mnenja organa, če to obstaja, izda priporočilo ali sklep o usklajeni uporabi določb iz te direktive in posebnih direktiv za nadaljnje doseganje ciljev iz člena 8.

2. Če Komisija izda priporočilo po odstavku 1, deluje v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi pri opravljanju svojih nalog dosledno upoštevajo navedena priporočila. Kadar se nacionalni regulativni organ odloči, da ne bo upošteval priporočila, o tem obvesti Komisijo z navedbo razlogov za svoje stališče.

3. Sklep iz odstavka 1, ki je namenjen spremembam nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 22(4).

4. Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, lahko vključujejo identifikacijo usklajenega ali koordiniranega pristopa za obravnavo naslednjih vprašanj:

(a) doslednega izvajanja regulativnih pristopov, vključno s sistemsko obravnavo novih storitev;

(b) vprašanj v zvezi s številčenjem, imenovanjem in naslavljanjem, vključno s številskimi območji, prenosljivostjo številk in identifikatorjev, sistemi za prevajanje številk in naslovov ter dostopom do storitev v sili 112;

(c) potrošniških vprašanj, vključno z dostopnostjo za končne uporabnike invalide do elektronskih komunikacijskih storitev in opreme;

(d) regulativnega računovodstva.

5. Organ lahko na lastno pobudo svetuje Komisiji, ali naj se ukrep sprejme v skladu z odstavkom 1.“

(21) Člen 20(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Pri sporu med ponudniki storitev v zvezi z obstoječimi obveznostmi, uvedenimi s to direktivo ali posebnimi direktivami, kjer je ena stranka podjetje, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja ali storitve v državi članici, izda zadevni nacionalni regulativni organ na zahtevo katere koli stranke in brez poseganja v določbe odstavka 2 zavezujočo odločbo za čimprejšnjo rešitev spora, vsekakor pa v štirih mesecih, razen v izjemnih primerih. Zadevna država članica zahteva, da vse stranke tesno sodelujejo z nacionalnim regulativnim organom.“

(22) Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21 Reševanje čezmejnih sporov

1. Pri čezmejnem sporu, ki nastane po tej direktivi ali posebnih direktivah med strankami v različnih državah članicah in za katerega so pristojni nacionalni regulativni organi iz več kot ene države članice, se uporabljajo določbe iz odstavkov 2, 3 in 4.

2. Vsaka stranka lahko spor predloži zadevnim nacionalnim regulativnim organom. Zadevni nacionalni regulativni organi usklajujejo svoja prizadevanja, da bi rešili spor v skladu s cilji iz člena 8.

Vsak nacionalni regulativni organ, ki je pristojen v takšnem sporu, lahko od organa zahteva, da po členu 18 Uredbe [.../ES] izda priporočilo v zvezi z ukrepom, ki se sprejme v skladu z določbami Okvirne direktive in/ali posebnih direktiv za rešitev spora.

Če organ prejme takšno zahtevo, nacionalni regulativni organ s pristojnostjo v katerem koli vidiku spora v skladu s členom 18 Uredbe […/ES] počaka na priporočilo organa, preden sprejme ukrep za reševanje spora, brez poseganja v možnost nacionalnih regulativnih organov, da, kjer je potrebno, sprejmejo nujne ukrepe.

Vsaka obveznost, ki jo podjetju naloži nacionalni regulativni organ pri reševanju spora, upošteva določbe te direktive ali posebnih direktiv in dosledno upošteva priporočilo, ki ga izda organ v skladu s členom 18 Uredbe […/ES].

3. Države članice lahko nacionalnim regulativnim organom omogočijo, da skupaj zavrnejo rešitev spora, kadar obstajajo drugi mehanizmi, vključno s poravnavo, ki bi bolje prispevali k pravočasni rešitvi spora v skladu z določbami člena 8.

O tem takoj obvestijo stranke. Če spor po štirih mesecih ni rešen in če tožeča stranka ni predložila zadeve sodišču in če katera koli stranka to zahteva, nacionalni regulativni organi uskladijo svoja prizadevanja za rešitev spora v skladu z določbami iz člena 8 in ob doslednem upoštevanju priporočila, ki ga izda organ v skladu s členom 18 Uredbe […/ES].

4. Postopek iz odstavka 2 ne preprečuje nobeni stranki, da bi vložila tožbo pri sodišču.“

(23) Vstavi se naslednji člen 21a:

Člen 21a Kazni

„Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo in posebnimi direktivami, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo najpozneje do [rok za izvedbo zakona o spremembi] in ji takoj sporočijo vse poznejše spremembe, ki vplivajo na te določbe.“

(24) Člen 22 se spremeni:

(a) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a (1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

(b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

(25) Člen 27 se izbriše.

(26) Prilogi I in II se izbrišeta.

Člen 2 Spremembe Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu)

Direktiva 2002/19/ES se spremeni, kot sledi:

(1) V členu 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) ‚dostop‘ pomeni zagotovitev razpoložljivosti naprav in/ali storitev drugemu podjetju pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev ali za dobavo storitev informacijske družbe ali storitev radiodifuzijskih vsebin. Med drugim zajema: dostop do omrežnih elementov in pripadajočih naprav, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti to vključuje dostop do krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke), dostop do fizične infrastrukture, vključno z zgradbami, kanali in drogovi; dostop do ustreznih sistemov programske opreme, vključno s sistemi za podporo obratovanja, dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo enakovredno delovanje, dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za sledenje, dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve; dostop do virtualnih omrežnih storitev.“

(2) Člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Operaterji javnih komunikacijskih omrežij imajo pravico in, kadar tako zahtevajo druga za to pooblaščena podjetja po členu 4 Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi), obveznost, da se pogajajo o medomrežnem povezovanju drug z drugim, da bi zagotovili javnosti dostopne elektronske komunikacijske storitve, s čimer bi zagotovili tudi medobratovalnost storitev v celotni Skupnosti Operaterji ponudijo drugim podjetjem dostop in medomrežno povezovanje pod pogoji, skladnimi z obveznostmi, ki jih naloži nacionalni regulativni organ po členih 5, 6, 7 in 8.“

(3) Člen 5 se spremeni:

(a) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Obveznosti in pogoji, naloženi v skladu z odstavkoma 1 in 2, morajo biti objektivni, pregledni, sorazmerni in nediskriminatorni, izvajati pa se morajo v skladu s postopki iz členov 6 in 7 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).“

(b) Odstavka 3 in 4 se izbrišeta.

(4) Člen 6(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Z vidika tržnega in tehnološkega razvoja lahko Komisija sprejme izvedbene ukrepe za spremembo Priloge I. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 14(4).

Pri pripravi določb iz tega odstavka lahko Komisiji pomaga organ za trg evropskih elektronskih komunikacij (v nadaljevanju ‚organ‘).“

(5) Člen 7 se izbriše.

(6) Člen 8 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se „členih 9 do 13“ nadomesti s „členih 9 do 13a“.

(b) Odstavek 3 se spremeni:

(i) Prvi pododstavek se spremeni:

- v prvi alinei se „členov 5(1), 5(2) in 6“ nadomesti s „členov 5(1) in 6“

- v drugi alinei se „Direktiva 97/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in varstvom zasebnosti v telekomunikacijskem sektorju[32]“ nadomesti z „Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)[33]“.

(ii) Naslednji stavek se vključi kot drugi stavek drugega pododstavka:

„Komisija v čim večji meri upošteva mnenje organa, predloženo v skladu s členom 4(3)(m) Uredbe [ /ES].“

(7) Člen 9(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Komisija lahko sprejme potrebne spremembe Priloge II za njeno prilagoditev tehnološkemu in tržnemu razvoju. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 14(4). Komisiji lahko pri izvajanju določb tega odstavka pomaga organ.“

(8) Člen 12 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) zagotovijo kolokacije ali druge oblike souporabe zmogljivosti, vključno s souporabo vodov, zgradb ali vhodov v zgradbe, anten ali drogov, vstopnih jaškov in cestnih omar;“

(b) V odstavku 1 se doda naslednja točka (j):

„(j) zagotovijo dostop do pripadajočih storitev, kot je zmogljivost identitete, lokacije in prisotnosti.“

(c) Doda se naslednji odstavek 3:

„3. Kadar nacionalni regulativni organi operaterju naložijo obveznosti zagotavljanja dostopa v skladu z določbami tega člena, lahko določijo tehnične ali operativne pogoje, ki jih morajo ponudnik in/ali upravičenci do takšnega dostopa izpolnjevati, kjer je to potrebno, da se zagotovi normalno delovanje omrežja. Obveznosti upoštevanja posebnih tehničnih standardov ali specifikacij so skladne s standardi in specifikacijami, določenimi v skladu s členom 17(1) Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).“

(9) Dodata se naslednja člena 13a in 13b:

Člen 13aFunkcionalna ločitev

1. Nacionalni regulativni organ lahko v skladu z določbami člena 8 in zlasti drugega pododstavka člena 8(3) vertikalno integriranemu podjetju naložijo obveznost, da dejavnosti, povezane z veleprodajnim zagotavljanjem izdelkov z dostopom, prenese na neodvisno delujočo poslovno enoto.

Ta poslovna enota izdelke in storitve z dostopom dobavlja vsem podjetjem, vključno z drugimi poslovnimi enotami v okviru matičnega podjetja, v enakih časovnih okvirih in pod enakimi pogoji, vključno v zvezi s cenami in kakovostjo storitev, ter s pomočjo enakih sistemov in postopkov.

2. Kadar namerava nacionalni regulativni organ naložiti obveznost za funkcionalno ločitev, Komisiji predloži zahtevo, ki vključuje:

(a) dokaz, da uvedba ustreznih obveznosti med tistimi, opredeljenimi v členih 9 do 13 za doseganje učinkovite konkurence po usklajeni analizi upoštevnih trgov v skladu s postopkom analize trga iz člena 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), ni bila uspešna in ne bi bila uspešna pri doseganju učinkovite konkurence in da obstajajo pomembni in trajni problemi glede konkurence/nepopolnega trga, ki so ugotovljeni na mnogih proizvodnih trgih;

(b) analizo pričakovanega vpliva na regulativni organ, na podjetje in njegove spodbude za naložbe v omrežje in na druge zainteresirane strani ; vključno zlasti s pričakovanim vplivom na infrastrukturno konkurenco in možne nastale učinke na potrošnike;

(c) osnutek predlaganega ukrepa.

3. Osnutek ukrepa vsebuje naslednje elemente:

(a) natančno naravo in stopnjo ločitve, zlasti s podrobnim opisom pravnega statusa ločene poslovne enote;

(b) opredelitev sredstev ločene poslovne enote in izdelkov ali storitev, ki se bodo dobavljali tej enoti;

(c) ureditev vodenja za zagotovitev neodvisnosti osebja, ki je zaposleno v ločeni poslovni enoti, ter ustrezno strukturo spodbud;

(d) pravila za zagotovitev skladnosti z obveznostmi;

(e) pravila za zagotovitev preglednosti operativnih postopkov, zlasti za druge zainteresirane strani;

(f) program spremljanja, namenjen zagotavljanju skladnosti, vključno z objavo letnega poročila.

4. Po odločbi Komisije o osnutku ukrepa, sprejetem v skladu s členom 8(3), nacionalni regulativni organ izvede usklajeno analizo različnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, v skladu s postopkom iz člena 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva). Nacionalni regulativni organ na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti, v skladu s členoma 6 in 7 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

5. Za podjetje, za katero je bila uvedena funkcionalna ločitev, lahko velja katera koli obveznost, opredeljena v členih 9 do 13, na katerem koli posebnem trgu, na katerem je bilo podjetje označeno kot podjetje s pomembno tržno močjo v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), ali pa katera koli obveznost, ki jo Komisija odobri po tretjem odstavku člena 8.

Člen 13b Prostovoljna ločitev vertikalno integriranega podjetja

1. Podjetja, ki so bila označena kot operaterji s pomembno tržno močjo na enem ali na več upoštevnih trgih v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), nacionalni regulativni organ vnaprej obvestijo o tem, da nameravajo svoja sredstva krajevnega dostopovnega omrežja ali znaten del teh sredstev prenesti na ločeno pravno osebo z drugim lastnikom ali da nameravajo ustanoviti ločen poslovni subjekt, ki bo vsem maloprodajnim ponudnikom, vključno z njihovimi maloprodajnimi oddelki, dobavljal popolnoma enakovredne izdelke z dostopom.

2. Nacionalni regulativni organ oceni učinek načrtovane transakcije na obstoječe regulativne obveznosti po Direktivi 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

V ta namen nacionalni regulativni organ izvede usklajeno analizo različnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, v skladu s postopkom iz člena 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Na podlagi svoje ocene nacionalni regulativni organ naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti, v skladu s členoma 6 in 7 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

3. Za pravno in/ali operativno ločen poslovni subjekt lahko velja katera koli obveznost, opredeljena v členih 9 do 13, na katerem koli posebnem trgu, na katerem je bilo podjetje označeno kot podjetje s pomembno tržno močjo v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), ali pa katera koli obveznost, ki jo Komisija odobri po tretjem odstavku člena 8.

(10) Člen 14 se spremeni:

(a) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

(b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

Člen 3 Spremembe Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi)

Direktiva 2002/20/ES se spremeni, kot sledi:

(1) Člen 2(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Naslednja opredelitev se tudi uporablja:

„splošna odobritev“ pomeni pravni okvir, ki ga določi država članica ter se z njim v skladu s to direktivo zagotovijo pravice za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev in določijo obveznosti, značilne za to področje, ki utegnejo veljati za vse ali določene vrste elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev.“

(2) V členu 3(2) se „členov 5, 6 in 7“ nadomesti s „členov 5, 6, 6a in 7.“

(3) Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5 Pravice uporabe radijskih frekvenc in številk

1. Države članice ne pogojujejo uporabe radijskih frekvenc s podelitvijo individualnih pravic uporabe, temveč vključijo pogoje za uporabo takega radijskih frekvenc v splošno odobritev, razen če je podelitev individualnih pravic upravičena zaradi:

(a) izogibanja resnemu tveganju škodljivih motenj; ali

(b) izpolnjevanja drugih ciljev splošnega interesa.

2. Če je treba podeliti individualne pravice uporabe za radijske frekvence in številke, države članice take pravice na zahtevo podelijo vsakemu podjetju, ki zagotavlja ali uporablja omrežja ali storitve na podlagi splošne odobritve, vendar ob upoštevanju določb členov 6, 6a, 7 in 11(1)(c) te direktive in vseh drugih predpisov, ki zagotavljajo učinkovito uporabo teh virov v skladu z Direktivo 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Brez poseganja v posebna merila, ki jih države vnaprej opredelijo za podelitev pravic uporabe radijskih frekvenc ponudnikom storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin za izpolnjevanje ciljev splošnega interesa v skladu z zakonodajo Skupnosti, se take pravice uporabe podeljujejo z objektivnimi, preglednimi, nediskriminatornimi in sorazmernimi postopki, v primeru radijskih frekvenc pa v skladu z določbami člena 9 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva). Postopki so tudi odprti, razen v primerih, ko je podelitev individualnih pravic uporabe radijskih frekvenc ponudnikom storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin bistvena za izpolnjevanje določene obveznosti, ki jo država članica vnaprej opredeli in je potrebna za doseganje cilja splošnega interesa v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Pri podeljevanju pravice uporabe države članice opredelijo, ali lahko imetnik pravic te pravice prenese in pod kakšnimi pogoji. V primeru radijskih frekvenc so te določbe skladne s členom 9b Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Kadar države članice podelijo pravice uporabe za določeno časovno obdobje, je trajanje primerno za zadevno storitev z vidika cilja, ki je vnaprej določen in opredeljen.

Vsaka individualna pravica uporabe radijskih frekvenc, ki se podeli za deset let ali več in ki je podjetja v skladu s členom 9b Okvirne direktive ne morejo prenesti ali dati v zakup, je vsakih pet let in prvič pet let po njeni izdaji predmet pregleda, ob upoštevanju meril iz odstavka 1. Če merila za podelitev individualnih pravic uporabe ne veljajo več, se individualna pravica spremeni v splošno odobritev za uporabo radijskih frekvenc, ob predhodnem obvestilu največ pet let po zaključku pregleda, ali pa pravica postane prosto prenosljiva ali na voljo za zakup med podjetji.

3. Nacionalni regulativni organ sprejme, sporoči in objavi odločbe o pravicah uporabe čim prej po prejemu popolne vloge, in sicer v treh tednih za številke, ki so bile razporejene za posebne namene v okviru državnega načrta številčenja, v šestih tednih pa za radijske frekvence, ki so bile razporejene za elektronske komunikacije v okviru državnega frekvenčnega načrta. Drugi rok ne posega v noben veljavni mednarodni sporazum v zvezi z uporabo radijskih frekvenc ali orbitalnih leg.

4. Kadar se po posvetovanju z zainteresiranimi strankami v skladu s členom 6 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) sklene, da je treba pravice uporabe številk z izrednim gospodarskim pomenom podeliti s konkurenčnimi ali primerjalnimi izbirnimi postopki, lahko države članice podaljšajo najdaljši rok treh tednov še za največ tri tedne.

Za konkurenčne ali primerjalne izbirne postopke za radijske frekvence se uporablja člen 7.

5. Države članice ne omejijo števila pravic uporabe, ki se podelijo, razen kadar je to potrebno za zagotovitev učinkovite uporabe radijskih frekvenc v skladu s členom 7.

6. Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se radijske frekvence uporabljajo smotrno in učinkovito v skladu s členom 9(2) Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva). Prav tako zagotovijo, da se konkurenca ne izkrivlja zaradi prenosa ali kopičenja pravic uporabe radijskih frekvenc. V te namene lahko države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, kot so zmanjšanje, umik ali prisilna prodaja pravice uporabe radijskih frekvenc.“

(4) Člen 6 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za splošno odobritev za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ter pravice uporabe radijskih frekvenc in pravice uporabe številk lahko veljajo samo pogoji iz Priloge I. Ti pogoji morajo biti nediskriminatorni, sorazmerni in pregledni ter, v primeru pravic uporabe radijskih frekvenc, skladni s členom 9 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).“

(b) V odstavku 2 se „členih 16, 17, 18 in 19 Direktive 2002/21/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah)“ nadomesti s „členu 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah)“.

(c) V odstavku 3 se beseda „Priloge“ nadomesti z besedo „Priloge I“.

(5) Dodata se naslednja člena 6a in 6b:

„Člen 6a Usklajevalni ukrepi

1. Za doseganje ciljev iz člena 1 in brez poseganja v člen 5(2) te direktive lahko Komisija sprejme izvedbene ukrepe:

(a) za opredelitev radiofrekvenčnih pasov, katerih uporaba mora biti predmet splošnih odobritev ali individualnih pravic uporabe za radijske frekvence;

(b) za opredelitev območij številčenja, ki jih je treba uskladiti na ravni Skupnosti;

(c) za uskladitev postopkov za dodelitev splošnih odobritev ali posameznih pravic uporabe radijskih frekvenc ali številk;

(d) za uskladitev pogojev, določenih v Prilogi II v zvezi s splošnimi odobritvami ali individualnimi pravicami uporabe radijskih frekvenc ali številk;

(e) za zagotovitev spremembe ali umika odobritev ali pravic uporabe in postopkov, ki se nanašajo na točko (d);

(f) za določitev postopkov izbire podjetij, ki jim bodo nacionalni regulativni organi podelili individualne pravice uporabe radijskih frekvenc ali številk, kjer je to primerno v skladu z določbami člena 6b.

Ti ukrepi, navedeni v točkah (a) do (d) in (f), ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive z njihovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14a(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 14a(4).

2. Ukrepi iz odstavka 1 lahko, kjer je to primerno, predvidevajo možnost držav članic, da podajo utemeljeno zahtevo za delno oprostitev in/ali začasno odstopanje od navedenih ukrepov.

Komisija oceni utemeljitev te zahteve, ob upoštevanju posebnega položaja v državi članici, in lahko odobri delno oprostitev ali začasno odstopanje ali oboje, pod pogojem, da to ne bi po nepotrebnem zavlačevalo izvajanja izvedbenih ukrepov iz odstavka 1 ali ustvarilo neupravičenih razlik v konkurenčnem ali regulativnem okolju med državami članicami.

3. Pri izvajanju določb tega člena lahko Komisiji pomaga organ za trg evropskih elektronskih komunikacij (v nadaljevanju „organ“). Komisija dosledno upošteva mnenje organa, če to obstaja, ki je predloženo v skladu s členom 11 Uredbe […].

Člen 6b Skupni izbirni postopek za izdajo pravic

1. Tehnični izvedbeni ukrep iz odstavka 6a(1)(f) lahko predvideva, da organ predloži predloge za izbiro podjetja(-ij), kateremu(-im) je treba podeliti individualne pravice uporabe radijskih frekvenc ali številk, v skladu s členom 12 Uredbe […].

V takih primerih ukrep določi obdobje, v katerem organ zaključi izbor, postopek, pravila in pogoje, ki veljajo za izbiro, ter podrobnosti o vseh dajatvah in pristojbinah, ki jih morajo plačati imetniki pravic uporabe radijskih frekvenc in/ali številk, da se zagotovi optimalna uporaba spektra ali številskih virov. Izbirni postopek je odprt, pregleden, nediskriminatoren in objektiven.

2. Komisija ob doslednem upoštevanju mnenja organa sprejme ukrep za izbiro podjetja(-ij), ki se mu(jim) izdajo individualne pravice uporabe radijskih frekvenc ali številk. Ukrep določa čas, v katerem nacionalni regulativni organi izdajo takšne pravice uporabe. Pri tem Komisija ukrepa v skladu s postopkom iz člena 14a(2).“

(6) Člen 7 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se spremeni:

(i) Uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„1. Če država članica razmišlja o omejitvi števila pravic uporabe, ki se podelijo za radijske frekvence, oziroma o podaljšanju trajanja obstoječih pravic, ki niso v skladu s pogoji, določenimi v takih pravicah, mora med drugim:“

(b) Točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) objavi vsako odločitev o omejitvi podeljevanja pravic uporabe ali o obnovitvi pravic uporabe z navedbo razlogov za to;“

(c) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar je treba omejiti podeljevanje pravic uporabe radijskih frekvenc, države članice podelijo take pravice na podlagi izbirnih meril, ki morajo biti objektivna, pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna. Pri vseh izbirnih merilih morajo ustrezno upoštevati uresničitev ciljev člena 8 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) in zahtev člena 9 te direktive.“

(d) V odstavku 5 se „členu 9“ nadomesti s „členu 9b“.

(7) Člen 8 se izbriše.

(8) Člen 10 se spremeni:

(a) Odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Nacionalni regulativni organi spremljajo in nadzorujejo skladnost s pogoji splošne odobritve ali s pravicami uporabe in s posebnimi obveznostmi iz člena 6(2), v skladu s členom 11.

Nacionalni regulativni organi lahko od podjetij, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja ali storitve v okviru splošne odobritve ali imajo pravice uporabe radijskih frekvenc ali številk, zahtevajo, da v skladu s členom 11 posredujejo informacije, ki so potrebne za preverjanje izpolnjevanja pogojev iz splošne odobritve ali pravic uporabe ali izpolnjevanja posebnih obveznosti iz člena 6(2).

2. Kadar nacionalni regulativni organ meni, da podjetje ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz splošne odobritve ali pravic uporabe ali ne izpolnjuje posebnih obveznosti iz člena 6(2), podjetje obvesti o teh ugotovitvah in mu da primerno priložnost, da v razumnem roku izrazi svoja stališča.

3. Zadevni organ lahko zahteva ustavitev kršitve iz odstavka 2 takoj ali pa v razumnem roku in sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotavljanje skladnosti.

V zvezi s tem lahko države članice pooblastijo ustrezne organe, da naložijo denarne kazni, kadar je to primerno. Ukrepi in razlogi zanje se takoj sporočijo zadevnemu podjetju, določi pa se tudi primeren rok, v katerem podjetje ukrep izpolni.“

(b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Ne glede na določbe odstavkov 2 in 3 lahko države članice pooblastijo ustrezni organ, da naloži podjetjem, kadar je to primerno, denarne kazni, ker niso posredovala informacij v skladu z obveznostmi iz člena 11(1)(a) ali (b) te direktive ali členu 9 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) v primernem roku, ki ga je določil nacionalni regulativni organ.“

(c) Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Pri resnih in ponavljajočih se kršitvah pogojev iz splošne odobritve, pravic uporabe ali posebnih obveznosti iz člena 6(2) lahko nacionalni regulativni organi preprečijo podjetju nadaljnje zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali začasno ali stalno odvzamejo pravice uporabe, če ukrepi, namenjeni zagotovitvi skladnosti iz odstavka 3 tega člena, niso bili izpolnjeni. Sankcije in kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, se lahko uporabijo za obdobje kršitve, četudi je bila kršitev nato odpravljena.“

(d) Odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Ne glede na določbe odstavkov 2, 3 in 5 lahko ustrezni organ, če ima dokaze o kršitvi pogojev iz splošne odobritve, pravic uporabe ali posebnih obveznosti iz člena 6(2), ki pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost ali javno zdravje ali bo drugim ponudnikom ali uporabnikom elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev povzročila resne gospodarske ali obratovalne težave, sprejme nujne začasne ukrepe za odpravo tega stanja pred sprejetjem končne odločitve. Zadevno podjetje potem dobi ustrezno priložnost, da izrazi svoje stališče in predlaga rešitve. Če je primerno, lahko ustrezni organ potrdi začasne ukrepe, ki veljajo največ 3 mesece.“

(9) V točkah (a) in (b) prvega odstavka člena 11 se beseda „Priloge“ nadomesti z besedo „Priloge I“.

(10) Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14 Spremembe pravic in obveznosti

1. Države članice zagotovijo, da se lahko pravice, pogoji in postopki v zvezi s splošnimi odobritvami in pravicami uporabe ali pravicami do vgradnje naprav spremenijo le v objektivno utemeljenih primerih in ob upoštevanju sorazmernosti, ob upoštevanju, kjer je to primerno, posebnih pogojev, ki veljajo za prenosljive pravice uporabe radijskih frekvenc. Namen o izvedbi takih sprememb se napove na ustrezen način, zainteresirane stranke, vključno z uporabniki in potrošniki, pa imajo na voljo dovolj dolg rok, da izrazijo svoja stališča o predlaganih spremembah, rok pa ni krajši od štirih tednov, razen v izjemnih okoliščinah.

2. Države članice ne omejijo ali odvzamejo pravic do vgradnje naprav ali pravic uporabe radijskih frekvenc pred iztekom roka, za katerega so bile podeljene, razen kadar je to utemeljeno in primerno v skladu z ustreznimi nacionalnimi določbami glede odškodovanja za odvzem pravic.“

(11) Vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za komunikacije.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

(12) Člen 15(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da se vse ustrezne informacije o pravicah, pogojih, postopkih, dajatvah, pristojbinah in odločitvah glede splošnih odobritev, pravic uporabe in pravic do vgradnje naprav objavijo in sproti dopolnjujejo na ustrezen način, s čimer se vsem zainteresiranim strankam zagotovi preprost dostop do teh informacij.“

(13) V členu 17 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Brez poseganja v člen 9a Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) države članice uskladijo odobritve, ki že obstajajo 31. decembra 2009, s členi 5, 6, 7 in Prilogo I te direktive najpozneje do [31. decembra 2010].

2. Kjer ima uporaba odstavka 1 za posledico zmanjšanje pravic ali razširitev obveznosti po odobritvah, ki že obstajajo, lahko države članice podaljšajo veljavnost teh pravic in obveznosti do najpozneje [30. septembra 2011], pod pogojem, da to ne vpliva na pravice drugih podjetij po zakonodaji Skupnosti. Države članice takšno podaljšanje veljavnosti sporočijo Komisiji in navedejo razlog zanj.“

(14) Priloga se spremeni, kot je določeno v Prilogi I te direktive.

(15) Doda se nova Priloga II, katere besedilo je določeno v Prilogi k tej direktivi.

Člen 4 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2887/2000 se razveljavi.

Člen 5 Prenos

1. Države članice najpozneje do […] sprejmejo in objavijo zakone ter druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te določbe uporabljajo od [..].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 7 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik […] [...]

PRILOGA I

Priloga k Direktivi 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi) se spremeni, kot sledi:

(1) Naslov „Priloga“ se nadomesti z naslovom „Priloga I“.

(2) Prvi odstavek se nadomesti z naslednjim naslovom:

„Pogoji, našteti v tej prilogi, sestavljajo seznam vseh možnih pogojev, ki se lahko navezujejo na splošne odobritve (Del A), pravice uporabe radijskih frekvenc (Del B) in pravice uporabe številk (Del C), kot je navedeno v členu 6(1) in členu 11(1)(a), znotraj omejitev, dovoljenih po členih 5, 6, 7, 8 in 9 Direktive 2002/21/ES (Okvirne direktive).“

(3) Del A se spremeni:

(a) Točka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Dostopnost številk iz državnega načrta številčenja za končne uporabnike, številk iz ETNS in UIFN (univerzalna mednarodna brezplačna telefonska številka) in pogoji v skladu z Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah).“

(b) Točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Osebni podatki in varstvo zasebnosti, ki sta značilna za področje elektronskih komunikacij, v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)[34].“

(c) Točka 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Predpisi o varstvu potrošnikov, ki so značilni za področje elektronskih komunikacij, vključno s pogoji v skladu z Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah), in pogoji o dostopnosti za uporabnike invalide v skladu s členom 7 te direktive.“

(d) v točkah 11 in 16 se „Direktivo 97/66/ES“ nadomesti z „Direktivo 2002/58/ES“.

(e) doda se naslednja točka 11a:

„11.a Pogoji za uporabo komunikacij javnih organov, namenjenih splošni javnosti, za opozarjanje pred neposredno nevarnostjo in za zmanjševanje posledic večjih katastrof.“

(f) V točki 12 se izbriše besedilo „ter oddajanje najširši javnosti“.

(g) Doda se naslednja točka 19:

„19. Skladnost z nacionalnimi ukrepi za izvajanje Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta[35] ter Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta[36].“

(4) Del B se spremeni:

(a) Točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Obveznost zagotavljanja storitve ali uporabe vrste tehnologije, za katero so bile podeljene pravice uporabe frekvence, vključno, kadar je to primerno, z zahtevami glede pokritosti.“

(b) Točka 2 se izbriše.

(c) V točki 4 se izbriše besedilo „ob upoštevanju vseh sprememb v državnem frekvenčnem načrtu“.

(d) Točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Prostovoljne obveze, ki jih je prevzelo podjetje, ki pridobiva pravico uporabe, v konkurenčnem ali primerjalnem izbirnem postopku.“

(e) Doda se naslednja točka 9:

„9. Obveznosti, značilne za poskusno uporabo radijskih frekvenc.“

(5) V Delu C se točka 8 nadomesti z naslednjim:

„8. Prostovoljne obveze, ki jih je prevzelo podjetje, ki pridobiva pravico uporabe, v konkurenčnem ali primerjalnem izbirnem postopku.“

PRILOGA II

Naslednja Priloga II se doda k Direktivi 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi):

„PRILOGA II

Pogoji, ki jih je mogoče uskladiti v skladu s točko (d) prvega odstavka člena 6a

1. Pogoji, povezani s pravico uporabe radijskih frekvenc:

(a) trajanje pravice uporabe radijskih frekvenc;

(b) ozemeljsko območje pravic;

(c) možnost prenosa pravice na druge uporabnike radijskih frekvenc, pa tudi s tem povezanih pogojev in postopkov;

(d) metoda določitve pristojbin za uporabo za pravico uporabe radijskih frekvenc;

(e) število pravic uporabe, ki se podelijo vsakemu podjetju;

(f) pogoji, navedeni v Delu B Priloge I.

2. Pogoji, povezani s pravicami uporabe številk:

(g) trajanje pravic uporabe zadevne številke/zadevnih številk;

(h) ozemlje, na katerem te veljajo;

(i) vse posebne storitve ali uporabniki, za katere je treba številke rezervirati;

(j) prenos in prenosljivost pravic uporabe;

(k) metoda določitve pristojbin za uporabo (če obstajajo) za pravice uporabe številk;

(l) pogoji, navedeni v Delu C Priloge I.“[pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, UL L 108, 24.4.2002.

[2] Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, UL L 108, 24.4.2002.

[3] Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju, UL L 108, 24.4.2002.

[4] COM(2007) 698.

[5] COM(2007) 699.

[6] SEC(2007) 1472.

[7] COM(2007) 696.

[8] COM(2006) 334.

[9] UL L 69, 16.3.2005, str. 67.

[10] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Evropska vesoljska politika, COM(2007) 212 konč., 26.4.2007.

[11] Glej opombo 8.

[12] COM(2005) 400.

[13] UL L 336, 30.12.2000, str. 4.

[14] Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij, UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[15] UL C , , str. […].

[16] UL C , , str. […].

[17] UL C […], […], str. […].

[18] UL C , , str. […].

[19] UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

[20] UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

[21] UL L 108, 24.4.2002, str. 21.

[22] UL L 108, 24.4.2002, str. 51.

[23] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[24] UL C , , str. […].

[25] UL L 91, 7.4.1999, str. 10.

[26] UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

[27] Priporočilo Komisije z dne 11. februarja 2003 o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, občutljivem na predhodno pravno ureditev v skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve. C(2003) 497.

[28] UL L 108, 24.4.2002, str. 1

[29] UL L 336, 30.12.2000, str. 4.

[30] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[31] UL L 201, 31.7.2002, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/24/ES (UL L 105, 13.4.2006, str. 54).

[32] UL L 24, 30.1.1998, str. 1.

[33] UL L 201, 31.7.2002, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/24/ES (UL L 105, 13.4.2006, str. 54).

[34] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[35] UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

[36] UL L 157, 30.4.2004, str. 45.