[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 13.11.2007 COM(2007) 696 konč. SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Poročilo o rezultatih pregleda regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v skladu z Direktivo 2002/21/ES in povzetek predlogov za reforme 2007 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Poročilo o rezultatih pregleda regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v skladu z Direktivo 2002/21/ES in povzetek predlogov za reforme 2007 (Besedilo velja za EGP) 1. UVOD Elektronska komunikacijska omrežja in storitve podpirajo gospodarsko in družbeno strukturo Evropske unije. Razširjena razpoložljivost cenovno dostopnih in varnih širokopasovnih komunikacijskih omrežij je glavni pogoj za uresničevanje potenciala Evropske unije za rast in ustvarjanje delovnih mest – cilja, ki je v središču prenovljene lizbonske strategije. Kot del te strategije pobuda i2010, ki jo je Komisija začela junija 2005[1], spodbuja odprto in konkurenčno digitalno gospodarstvo in poziva k oblikovanju enotnega evropskega informacijskega prostora. Glavni instrument, predviden za to, je reforma regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije. Ta reforma bo pomemben steber pregleda enotnega trga, saj lahko elektronske komunikacije pomembno prispevajo k povezovanju trgov, tako da: – državljanom in malim podjetjem priskrbijo več izsledkov; – bolje izkoristijo globalizacijo; – odpirajo nove možnosti znanja in inovacij; – upoštevajo pomembne socialne in okoljske razsežnosti. To sporočilo poroča o rezultatih pregleda regulativnega okvira za elektronske komunikacije Komisije po členu 25 Direktive 2002/21/ES[2] in pojasnjuje glavne spremembe politike, ki jih je predlagala Komisija (v nadaljevanju predlogi za reforme 2007). Nadaljnje podrobnosti najdete v zakonodajnih predlogih Komisije[3] in povezani oceni učinka[4]. 2. CILJI PREGLEDA IN POSTOPEK POSVETOVANJA 2.1 Ozadje in cilji pregleda Regulativni okvir EU za telekomunikacije je bil oblikovan v 90. letih prejšnjega stoletja z namenom, da bi konkurenci odprl nacionalne trge, na katerih so dotlej prevladovali monopoli v državni lasti. Ta proces je leta 1998 dosegel vrhunec z liberalizacijo nacionalnih trgov. Nadaljnji ukrep je bil izveden leta 2002 s sprejetjem trenutno veljavnega sklopa pravil, ki upoštevajo konvergenco tehnologij in veljajo za vse oblike „elektronskih komunikacij“. Regulativni model iz okvira 2002 temelji predvsem na izvajanju skupnega sklopa pravil EU s strani različnih nacionalnih regulativnih organov (NRO), katerim je bila naložena odgovornost za nadzor trgov. Okvir 2002 uvaja na področju zakonodaje o konkurenci tudi pojem prevladujočega položaja kot praga za „predhodno“ uredbo, za zagotovitev, da se uredba uporablja samo za podjetja, ki imajo znatno tržno moč. V letih 2006 in 2007 je Komisija pregledala delovanje okvira EU v zvezi z njegovimi glavnimi cilji, ki so spodbujati konkurenco, združiti notranji trg in spodbujati interese državljanov. Zaradi tehnološkega in tržnega razvoja, še zlasti izboljšane konkurence na nekaterih področjih, pa tudi zaradi še vedno obstoječega prevladujočega položaja enega ali več operaterjev na več ključnih trgih, še vedno prisotnega pomanjkanja enotnega trga za elektronske komunikacije in naraščajočih razlik med regulativnimi pristopi v razširjeni EU Komisija meni, da je potrebna korenita reforma regulativnega okvira. Predloge za reforme 2007 Komisije je mogoče razvrstiti v tri stebre, ki so boljša ureditev, dokončanje enotnega trga in povezave z državljani. i) Boljša ureditev za konkurenčne elektronske komunikacije Komisija želi s predlogi za reforme 2007 predvsem poenostaviti in izboljšati kakovost zakonodajnega okolja, in sicer z zmanjšanjem predhodne ureditve, kjer to omogoča tržni razvoj, in s poenostavitvijo postopka pregleda trga. Poleg tega bo boljša ureditev radijskega spektra – s poenostavitvijo dostopa do tega redkega vira in njegove uporabe ter s prehodom na bolj tržno usmerjeno dodeljevanje spektra – izboljšala konkurenco na področju brezžičnih storitev in sprostila gospodarski potencial spektra. ii) Dokončanje enotnega trga elektronskih komunikacij V skladu z veljavnim sklopom pravil so NRO zelo previdni pri izvajanju regulativnega okvira, vendar pa njihovo pričakovanje ostaja v veliki meri omejeno na nacionalne meje, kljub prizadevanjem za izboljšanje usklajevanja s pomočjo skupine evropskih regulatorjev (ERG), foruma, ki združuje nacionalne regulatorje. To je privedlo do regulativnega neskladja in izkrivljanja konkurence, kar ovira razvoj enotnega evropskega trga, na katerem lahko podjetja poslujejo neovirano preko meja in na katerem lahko zasebni in poslovni potrošniki koristijo razpoložljive primerljive komunikacijske storitve neodvisno od zemljepisne lege. Komisija zato predlaga ustanovitev neodvisnega organa za trg evropskih elektronskih komunikacij, ki bo gradil na skupnem strokovnem znanju in izkušnjah NRO ter izboljšal obstoječe mehanizme usklajevanja. Hkrati se predlaga okrepitev neodvisnosti in izvršilnih pooblastil nacionalnih organov. To bo zagotovilo dosledno izvajanje (de)regulacije po vsej EU pod nadzorom Komisije in enake konkurenčne pogoje za operaterje na enotnem trgu. iii) Povezovanje z državljani V tržnem okolju, ki se hitro spreminja, so potrebni novi ukrepi za ohranjanje in izboljšanje varstva potrošnikov in pravic uporabnikov ter za zagotovitev, da lahko potrošniki v celoti koristijo prednosti dinamičnega in vedno bolj brezmejnega trga komunikacij. Predlogi Komisije so namenjeni zlasti izboljšanju varnosti in zasebnosti, hitrejši in učinkovitejši prenosljivosti številk ter spodbujanju visoke kakovosti storitev in neoviranemu dostopu do digitalne in spletne vsebine. Predlogi za reforme bodo uporabnikom invalidom, starejšim uporabnikom in ljudem s posebnimi potrebami olajšali dostop do elektronskih komunikacijskih storitev. 2.2 Postopek posvetovanja Posvetovanje je potekalo v dveh fazah: prva faza, ki se je pričela konec leta 2005, je bila „poziv za prispevke“, na katerega je prispelo okoli 160 pisnih stališč[5]. Ta stališča so bila upoštevana pri pripravi sporočila Komisije iz junija 2006 o pregledu[6], spremnega delovnega dokumenta osebja in ocene učinka. S temi dokumenti je Komisija začela drugo fazo posvetovanja, ki je trajala do oktobra 2006 in vključevala javno delavnico. Prispelo je 224 odgovorov, in sicer iz EU in iz tretjih držav[7]. Pisne pripombe je poslalo 52 industrijskih združenj, 12 trgovinskih združenj in delavskih sindikatov in 15 združenj uporabnikov ter 18 držav članic EU in ERG, ki združuje 27 NRO. Komisija je pripombo ERG obravnavala z zakonodajnim dialogom med novembrom 2006 in februarjem 2007, da bi preučila možnosti za zmanjšanje neusklajenosti predpisov in ovir za enotni trg v duhu boljše ureditve[8]. 3. BOLJšA UREDITEV ZA KONKURENčNE ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE 3.1 Predhodna ureditev, preusmerjena na preostale probleme v zvezi s konkurenco na trgu Ozadje in cilji V zadnjem desetletju so se pravila EU izkazala za uspešna pri odpiranju nacionalnih telekomunikacijskih trgov konkurenci, pri spodbujanju naložb in inovacij tako pri novih kot pri že obstoječih udeležencih na trgu in pri povečevanju ponudbe za poslovne in zasebne potrošnike[9]. Komisija je v sporočilu iz junija 2006 sklenila, da so bila splošna načela okvira EU uravnotežena in so podpirala nove naložbe. Okvir EU predvideva mehanizem, po katerem so trgi, ki lahko dopuščajo predhodno ureditev, opredeljeni v Priporočilu Komisije[10]. To priporočilo je pomembno izhodišče za NRO za analizo trgov z namenom določitve, ali dopuščajo predhodno ureditev. NRO morajo Komisiji sporočiti rezultate analiz trgov. Regulativni okvir zahteva odstranitev predhodnih obveznosti, ko konkurenca na trgu postane učinkovita. Obstoječi operaterji imajo na veliko trgih še vedno prevladujoč položaj, zlasti na področju fiksne telefonije (povprečni tržni delež obstoječih udeležencev na trgu: 65,8 %[11]) in v večini držav tudi na področju širokopasovne telefonije (tržni deleži obstoječih udeležencev na trgu znašajo večinoma več kot 55 % in pogosto več kot 65 %[12]). Na trgih mobilne telefonije se število operaterjev – razen nekaj izjem – ni spremenilo, vendar se trgi konsolidirajo. Na podlagi izkušenj s tem sistemom v zadnjih štirih letih (z več kot 600 priglasitvami) je Komisija junija 2006 predlagala poenostavitev postopkov priglasitve in odstranitev večine maloprodajnih trgov s seznama, saj bi učinkovita ureditev veleprodaje zadostovala za zaščito uporabnikov v maloprodaji. Oblike ločevanja med dostopovnim omrežjem in storitvami, ki jih ponujajo operaterji, so bile obravnavane v oceni učinka iz junija 2006. Od takrat je učinek funkcionalne ločitve v Združenem kraljestvu postal jasnejši, o uvedbi podobnih ukrepov pa razmišljajo v Italiji, na Švedskem in Poljskem. Težave v zvezi s konkurenco običajno izhajajo iz prisotnosti trajnih ozkih grl v dostopovnem omrežju, za katere je značilen prevladujoč položaj vertikalno integriranega obstoječega operaterja omrežja in stalne težave pri uporabi nediskriminatornih ukrepov na učinkovit način. Prehod na „dostopovna omrežja naslednje generacije“ bi lahko okrepila pomen ekonomije obsega in dosega, s čimer bodo zmanjšala stopnjo ponovljivosti infrastrukture. Vendar je treba pred izvedbo ravnalnih ali strukturnih ukrepov tudi oceniti njihov učinek na nove naložbe obstoječih in novih udeležencev na trgu ter blaginjo potrošnikov. Rezultati javnega posvetovanja Novi udeleženci na trgu ter države članice in NRO so podprli mnenje Komisije, da obstoječi okvir EU na splošno spodbuja konkurenco in naložbe, zavrnili pa so zahtevo nekaterih obstoječih operaterjev po „regulativnih počitnicah“. Glede tega, da uporaba nove tehnologije sama po sebi ne pomeni tudi novega trga in da tržni pristop okvira omogoča upoštevanje naložbenih tveganj, je bilo doseženo široko soglasje. Zlasti NRO so pozvali k dodajanju funkcionalne ločitve k „zbirki orodij“ možnih ukrepov za obravnavo dolgotrajnih težav v zvezi s konkurenco. Predlogi za racionalizacijo postopkov priglasitve so bili deležni široke podpore večine zainteresiranih strani. Predlagano zmanjšanje števila trgov iz Priporočila so pozdravili obstoječi operaterji, novi udeleženci na trgu in potrošniki ter več NRO pa so bili bolj previdni. Nekaj obstoječih udeležencev na trgu in nekaj NRO je predlagalo, naj Komisija poda regulativna navodila v zvezi z vprašanjem notranjih geografskih trgov. Predlogi politik – preusmerjena ureditev na preostale probleme v zvezi s konkurenco na trgu 1. Prva bistvena deregulacija sektorja je zdaj mogoča Komisija je ponovno pregledala svoje priporočilo o upoštevanih trgih za postopno odpravo predhodne ureditve. Seznam trgov je zmanjšan z 18 na 7 trgov. Komisija bo okrepila svoj pregled nad delovanjem trgov, na katerih konkurenca še ni učinkovita, in budno spremljala tiste trge, ki so izjemno pomembni za konkurenčnost Evrope, zlasti trge, povezane z zagotavljanjem širokopasovnega dostopa. 2. Postopke pregleda trga je mogoče racionalizirati in poenostaviti Zakonodajni predlogi bi omogočali, da se zahteve za priglasitev v sistem pregledov trga poenostavijo. 3. Uvedba funkcionalne ločitve kot pravnega sredstva za NRO, namenjenega obravnavanju nenehnih težav v zvezi s konkurenco. Zakonodajni predlogi NRO zagotavljajo dodatno pravno sredstvo funkcionalne ločitve, tj. prisilno ločitev dejavnosti brez odvzema sredstev, kot izredno pravno sredstvo pod nadzorom Komisije. 4. Smernice Komisije Komisija bo okrepila pravno gotovost za zainteresirane strani tako, da bo do poletja 2008 izdala smernice o uporabi regulativnega okvira za naložbe v nova vlakna v krajevnem dostopovnem omrežju. Komisija bo preučila tudi možnost za izdajo smernic na drugih področjih, zlasti na notranjih geografskih razlikovanjih. 3.2 Upravljanje spektra v Evropi – Primer za reformo Ozadje in cilji Hiter razvoj brezžične tehnologije in vedno večja potreba po pasovni širini, zlasti za mobilno in nomadsko uporabo, sta občutno povečala pomembnost dostopa do radijskega spektra za gospodarstvo in družbo kot celoto. Po ocenah znaša celotna vrednost storitev v EU, ki so odvisne od radijskega spektra, okoli 250 milijard EUR[13]. Evropski svet je sklenil[14], da trenutne prednostne naloge za pospeševanje inovacij in konkurenčnosti vključujejo razvoj modelov dodeljevanja spektra, ki izpolnjujejo vse cilje, hitro spodbujanje naprednih mobilnih storitev in usklajen pristop do uporabe zmogljivosti spektra, ki je na voljo kot posledica digitalnega prenosa. Poleg tega je Evropski parlament poudaril potrebo po učinkoviti uporabi spektra s strani vseh zainteresiranih strani in opredelil potrebo po evropski uskladitvi spektra, skupaj z odpravo regulativnih omejitev, ki so preveč predpisujoče. Evropski parlament je tudi navedel, da je treba upoštevati socialne, kulturne in politične vidike v skladu s členom 151(4) Pogodbe[15]. V tem okolju, ki se hitro razvija, je sedanji sistem upravljanja spektra, kjer odločitve o uporabi spektra v veliki meri sprejemajo javne uprave in pogosto ovirajo tehnologijo in storitve, ki jih je mogoče razviti, dosegel svoj vrh. Medtem ko so nacionalne meje vedno manj pomembne pri določanju optimalne uporabe radijskega spektra, razdrobitev pristopa, ki je del sedanjega sistema upravljanja spektra, povzroča višje stroške in izgubljene tržne priložnosti za uporabnike spektra ter upočasnjuje začetek uporabe inovativnih aplikacij in storitev. Brez potrebnih sprememb bo to oviralo rast in inovacijski potencial brezžičnih sistemov v Evropi, zlasti v zvezi s tekočim prehodom z analogne na digitalno televizijo, ki bo sprostil veliko število frekvenc v najbolj ranljivem delu radijskega spektra za nove uporabnike, tako v radiodifuziji, na primer mobilni TV, kot tudi za druge aplikacije, kot je brezžično širokopasovno področje. Dostop do širokopasovnih komunikacij lahko ima pomemben učinek na konkurenčnost in kohezijo Evropske unije[16] v smislu rasti produktivnosti in socialnih učinkov. Brezžični dostop je eno najobetavnejših sredstev za premostitev „širokopasovne vrzeli“ in premagovanje „digitalne dividende“, zlasti v oddaljenih in podeželskih območjih[17]. Splošna načela strategije EU za v prihodnost usmerjeno politiko spektra je Komisija navedla v več sporočilih[18], podprle pa so jih države članice in večina interesnih skupin[19]. V skladu s tem je Komisija v svojem sporočilu iz junija 2006 predlagala reformo upravljanja spektra za: - odpravo nepotrebnih omejitev uporabe spektra z okrepitvijo načel tehnološke nevtralnosti (prosta izbira tehnologije v pasu spektra) in nevtralnosti storitev (prosta izbira uporabe spektra za katero koli elektronsko komunikacijsko storitev), - izboljšanje dostopa do spektra tako, da se dovolita bolj nepooblaščena uporaba spektra in prenos izključnih pravic do uporabe v dogovorjenih pasovih (sekundarno trgovanje), - vzpostavitev učinkovitejšega in bolj usklajenega sistema za odobritev brezžičnih sistemov z vseevropskim potencialom ali z znatno čezmejno razsežnostjo. Rezultati javnega posvetovanja V zvezi z načelom nevtralnosti storitev je javno posvetovanje razkrilo širše strinjanje zainteresiranih strani, zlasti mobilnih operaterjev in brezžične industrije. Nasprotno pa je nekaj radiodifuzijskih hiš in operaterjev prizemnih televizijskih distribucijskih omrežij izrazilo zaskrbljenost v zvezi z učinkom tega na obstoječe pravice. Tudi načelo tehnološke nevtralnosti je večina vprašanih ocenila pozitivno. Pozdravili so postopno odpravo tehničnih omejitev. Vprašanje upravljanja motenj je pri mnogih vzbudilo zaskrbljenost, zlasti v zvezi z nepooblaščenim spektrom, nekaj vprašancev pa je navedlo, da so za obravnavo problema nujne tehnične rešitve. Javno posvetovanje je razkrilo naraščajočo podporo sekundarnemu trgovanju. Večina držav članic, industrijska združenja in podjetja so se s tem strinjali, čeprav je bilo preprečevanje kopičenja spektra označeno kot nujno. Nasprotno mnenje so v glavnem izrazile hiše za prizemno radiodifuzijo in nekatere države članice, ki jih je skrbelo, da bi poslovanje vplivalo na oddajanje. Predlog politike – Spekter 5. Olajšanje dostopa do spektra in odstranitev nepotrebnih omejitev uporabe spektra Zakonodajni predlogi Komisije krepijo načela nevtralnosti tehnologij in storitev ter ustvarjajo mehanizem za določitev nekaterih pasov, pri katerih je po vsej EU dovoljeno trgovati s pravicami za uporabo spektra (sekundarno trgovanje). Predlagane so tudi uredbene določbe za spodbujanje brezlicenčne uporabe spektra in za okrepitev uskladitve pogojev za odobritev spektra. Predlogi upoštevajo cilj politike, in sicer doseganje ekonomije obsega, pa tudi potrebo po izogibanju škodljivim motnjam in doseganje ciljev splošnega interesa, kot so socialna in regionalna kohezija, zagotavljanje varnosti življenja, izogibanje neučinkoviti uporabi spektra ter spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti in medijskega pluralizma. 4. ENOTNI TRG ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE 4.1 Ozadje in cilji V zadnjih letih sta tehnološki in tržni razvoj povečala potencial za uveljavitev elektronskih komunikacijskih storitev preko geografskih meja posameznih držav članic. Že danes je prisoten poslovni interes za zagotavljanje storitev satelitskih osebnih komunikacij in mobilnih komunikacij na krovu letal in ladij preko nacionalnih meja. Poleg tega pomembne storitve, kot na primer mobilne širokopasovne in storitve internetne telefonije, zahtevajo skladne regulativne pogoje za uresničitev celotnega potenciala po vsem enotnem trgu. Vendar pa Evropa kljub konkurenčnemu pritisku iz drugih gospodarskih regij še nima enotnega trga za elektronska komunikacijska omrežja ali storitve. Izvajanje predpisov EU preko 27 različnih nacionalnih regulativnih sistemov je privedlo do dveh pomembnih slabosti: umetne delitve trgov na nacionalni podlagi in temeljnega pomanjkanja usklajenosti pri uporabi pravil EU. Da bi obravnavala to pomanjkanje enotnega trga, je Komisija v svojih dokumentih o posvetovanju podala več predlogov, in sicer za: i) izboljšanje učinkovitosti in usklajenosti ureditve v EU z okrepitvijo nadzora Komisije nad pravnimi sredstvi, ki jih določijo NRO; ii) izboljšanje učinkovitosti in hitrosti mehanizmov uveljavljanja z okrepitvijo neodvisnosti in učinkovitih pooblastil nacionalnih organov; iii) vzpostavitev enostavnejšega postopka za izbiro in odobritev operaterjev za zagotavljanje storitev po vsej Skupnosti; iv) institucionalno okrepitev sodelovanja med NRO in Komisijo. 4.2 Rezultati javnega posvetovanja Veliko zainteresiranih strani je izrazilo skrbi v zvezi z razlikami, ki obstajajo v načinu izvajanja okvira na nacionalni ravni in ki preprečujejo popolno izkoriščanje notranjega trga. Nekatere strani so pozvale k boljši ureditvi na ravni EU. Zlasti industrija, pa tudi združenja potrošnikov, so grajali nenehno pomanjkanje enotnega trga in enakih konkurenčnih pogojev za podjetja in uporabnike v sektorju elektronskih komunikacij. Poleg tega so zainteresirane strani omenile omejitve ERG, ki kljub prizadevanjem v letih 2006 in 2007 omogočajo zgolj ohlapno usklajevanje med regulatorji. Medtem ko so države članice Komisiji izrazile pridržke glede „pravic prenosa“, se je nekaj industrijskih skupin (novih udeležencev na trgu, pa tudi nekaj že obstoječih udeležencev) izrazilo v prid institucionalni reformi ERG in/ali so zahtevale večjo vlogo Komisije, da bi se izognili pristopu „najmanjšega skupnega imenovalca“, ki ga nekateri označujejo kot del regulativnega mehanizma, ki v glavnem temelji na soglasju 27 NRO. Poleg tega iz več mnenj sledi, da sedanji pristop za izbiro in odobritev operaterjev ni skladen z izkoriščanjem ekonomije obsega, potrebne za razvoj novih storitev. Zlasti za storitve po vsej Skupnosti in za tiste, ki lahko to postanejo, je treba vzpostaviti enoten sistem za odobritev pravic do uporabe spektra in številk. V zvezi z mehanizmi uveljavljanja se večina držav članic in združenje novih udeležencev na trgu strinjajo s predlogom za okrepitev izvršilnih pooblastil nacionalnih organov, obstoječi udeleženci na trgu in združenje mobilnih operaterjev pa se s tem predlogom ne strinjajo. Predlogi politike – Notranji trg 6. Okrepitev neodvisnost in izvršilnih pooblastil nacionalnih organov To bo izboljšalo učinkovito in hitro izvajanje regulativnega okvira. 7. Dopolnitev enotnega trga z ustanovitvijo neodvisnega organa za trg evropskih elektronskih komunikacij Predlaga se ustanovitev neodvisnega organa za trg evropskih elektronskih komunikacij, ki bi združeval NRO, ki so sedaj pod okriljem ERG. Ta organ bi svetoval Komisiji, imel jasna pooblastila za delovanje v smeri doseganja enotnega trga, odgovoren pa bi bil Evropskemu parlamentu. Novi organ bi tako nadomestil sedanje ohlapno sodelovanje med NRO v ERG s pomočjo učinkovitejšega, verodostojnejšega in odgovornejšega sistema. Novi organ bi: - okrepil skladnost in doslednost uporabe pravil EU na notranjem trgu tako, da bi bolje uporabil skupno strokovno znanje nacionalnih regulatorjev v sistemu Skupnosti; - pomagal Komisiji na drugih področjih, povezanih z elektronskimi komunikacijami, na primer pri analizi transnacionalnih trgov in izbiri podjetja(-ij) za zagotavljanje čezmejnih storitev; - bil vstopna točka za podjetja, ki želijo pridobiti pravice do uporabe spektra in številk za zagotavljanje čezmejnih storitev v EU; - prevzel naloge Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA) in na evropski ravni deloval kot center strokovnega znanja in izkušenj za vprašanja glede varnosti omrežij in informacij. 8. Okrepitev nadzora Komisije nad pravnimi sredstvi za izboljšanje doslednosti Zakonodajni predlogi širijo pristojnost Komisije v skladu s postopkom pregleda trga za nadzor nad pravnimi sredstvi, ki jih predlagajo NRO, v tesnem sodelovanju z novimi evropskimi organi, in sicer z namenom prispevati k doslednejši, učinkovitejši in hitrejši uporabi pravnih sredstev po vsej EU. 9. Več tehničnega usklajevanja na več ključnih področjih Da bi zmanjšali razlike pri izvajanju regulativnega okvira, se predlaga, da lahko Komisija, na podlagi strokovnega znanja organa, sprejme tehnične usklajevalne ukrepe na področjih, kot so metodologije obračunavanja stroškov, izvajanje prenosljivosti številk, varstvo potrošnikov ter dostopnost do elektronskih komunikacijskih storitev in opreme za končne uporabnike invalide. 5. POVEZOVANJE Z DRžAVLJANI 5.1 Pravice uporabnikov in varstvo potrošnikov Ozadje in cilji Zaradi skupnih učinkov tehnoloških sprememb in večje konkurence imajo državljani na voljo večjo izbiro ter boljše in cenejše storitve. Vendar pa je mogoče storiti še več za zagotovitev, da bodo potrošniki lahko koristili vse prednosti resnično enotnega trga za elektronske komunikacije. Komisija je v svojem sporočilu iz junija 2006 opredelila glavna področja za spremembo, in sicer: - preglednost in objava informacij za uporabnike; - izboljšan dostop za uporabnike invalide; - storitve v sili in dostop do številke za klic v sili „112“; in - osnovna povezljivost in kakovost storitev („nevtralnost omrežja“). Poleg tega bodo v sporočilu Komisije, ki bo objavljeno leta 2008, obravnavana dolgoročna vprašanja, kot sta pojem in obseg univerzalne storitve, ki ju je Komisija že opredelila[20]. Rezultati javnega posvetovanja Medtem ko so potrošniki in združenja uporabnikov invalidov pozdravili predloge Komisije na vseh področjih, je veliko operaterjev navedlo, da lahko obvezni ukrepi negativno vplivajo na zmožnost inovacij, izrazili pa so tudi naklonjenost samoregulaciji. Izdelovalci opreme in podjetja, ki izdelujejo programsko opremo, so izrazili podporo okrepljenemu usklajevanju na ravni EU. Večina držav članic, ki so posredovale pripombe, je podprla predloge na področjih e-dostopnosti, preglednosti informacij in kakovosti storitev. ERG je prav tako podprla predloge na področjih preglednosti informacij, lokacije klicatelja in e-dostopnosti. Predlogi politike – Varstvo potrošnikov 10. Posodobitev in okrepitev splošnih določb okvira na področju varstva potrošnikov Zakonodajni predlogi vključujejo: - Izboljšanje preglednosti informacij od ponudnikov storitev do potrošnikov, vključno z informacijami o pogojih dobave in tarifah. - Določitev časovnega roka enega dne za prenos telefonske številke po zamenjavi operaterja fiksne ali mobilne telefonije. - Okrepitev izvajanja storitev v sili „112“ v EU, zlasti z zagotovitvijo učinkovitejšega dostopa do informacij o lokaciji klicatelja. - Omogočanje NRO, da naložijo minimalne zahteve za kakovost storitev na podlagi standardov, pripravljenih na ravni Skupnosti. 11. Posodobitev in okrepitev določb na področju e-dostopnosti in pravic do uporabe za uporabnike invalide Zakonodajni predlogi vključujejo: - Olajšanje dostopa uporabnikov invalidov do storitev v sili 112. - Okrepitev obstoječih določb za zagotovitev, da sta uporabnikom invalidom, starejšim uporabnikom in osebam s posebnimi potrebami omogočena uporaba in dostop do elektronskih komunikacijskih storitev. 5.2 Zasebnost in varnost Ozadje in cilji Eden izmed osrednjih ciljev regulativnega okvira je spodbujanje interesov evropskih državljanov, med drugim tudi z zagotovitvijo visoke ravni zaščite osebnih podatkov in zasebnosti ter z zagotovitvijo, da se ohranita celovitost in varnost javnih komunikacijskih omrežij. Zaradi naraščajočega števila novih elektronskih groženj v zadnjih letih, na primer virusov, nezaželene elektronske pošte, vohunske programske opreme in lovljenja gesel in drugih zaupnih podatkov, so ti cilji še bolj pomembni. Dokumenti o posvetovanju iz junija 2006 so začrtali več predlogov za okrepitev obstoječih določb regulativnega okvira, povezanih z varnostjo. Te spremembe so namenjene okrepitvi odpornosti sedanjih omrežij in sistemov, saj dopolnjujejo drugo zakonodajo, ki kriminalizira določene dejavnosti[21], ter okrepitvi zaščite osebnih podatkov v sektorju elektronskih komunikacij. Rezultati javnega posvetovanja Rezultati javnega posvetovanja so pokazali, da države članice previdno podpirajo predloge Komisije. Na drugi strani pa nekaj operaterjev in ponudnikov storitev izraža skrb zaradi morebitnih stroškovnih posledic. Potrošniške organizacije so zadovoljne, organi za varstvo podatkov pa želijo, da Komisija svoje predloge nadalje razvije. Predlog politike – Zasebnost in varnost 12. Okrepitev varnosti omrežij in storitev ter zasebnosti uporabnikov Zakonodajni predlogi Komisije obravnavajo več vprašanj, vključno z: - zagotovitvijo, da so potrošniki obveščeni, če so njihovi osebni podatki ogroženi zaradi kršitve varnosti omrežja; - dodeljevanjem operaterjem in NRO več odgovornosti v zvezi z varnostjo in celovitostjo vseh elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev; - okrepitvijo izvajanja in izvršilnih pooblastil za pristojne organe, zlasti v boju proti nezaželeni elektronski pošti; - razjasnitvijo uporabe pravil EU pri zbiranju podatkov in identifikacijskih napravah z uporabo javnih elektronskih komunikacijskih omrežij. Vključitev organa za trg evropskih elektronskih komunikacij v ENISO bo olajšala dosego teh ciljev. 7. SKLEPNA UGOTOVITEV Z reformo regulativnega okvira 2007 Komisija predlaga prilagoditev sedanjega sklopa pravil tehnološkemu in tržnemu razvoju. V skladu s svojo obvezo za boljšo ureditev je Komisija pripravljena narediti prvi velik korak v smeri deregulacije sektorja z zmanjšanjem števila trgov, ki dopuščajo predhodno ureditev, z 18 na sedem. Hkrati namerava Komisija povečati konkurenco v preostalih ozkih grlih, na primer z uvedbo novega pravnega sredstva funkcionalne ločitve. Komisija predlaga tudi odločilen korak v smeri enotnega evropskega trga za elektronske komunikacije za zagotovitev, da lahko podjetja in potrošniki ponujajo in uporabljajo elektronske komunikacije neovirano preko meja. Omejitve upravljanja evropskih elektronskih komunikacij preko 27 ločenih nacionalnih regulativnih sistemov so vedno bolj očitne in škodijo konkurenčnosti Evrope. Komisija zato predlaga dokončanje enotnega trga z regulativnega vidika, in sicer z ustanovitvijo neodvisnega organa za trg evropskih elektronskih komunikacij, ki bo skupaj s Komisijo pomagal uravnavati regulativne konkurenčne pogoje v Evropi in povečati zmožnost Evrope pri reševanju vprašanj glede varnosti omrežij in informacij. Poleg tega Komisija meni, da je treba okrepiti pravice državljanov, na primer z zagotovitvijo, da so potrošniki – ker trgi ponujajo vedno večjo izbiro – bolje obveščeni o pogojih dobave in tarifah ter da lahko enostavneje zamenjajo ponudnika. S predlogi za reforme 2007 Komisija obravnava področje, ki je po njenem mnenju glavna slabost okvira EU v prihodnosti, in sicer upravljanje radijskega spektra. Predlaga namreč reforme za povečanje inovacij in naložb v brezžične tehnologije. Elektronske komunikacije zagotavljajo temelje za gospodarstvo EU kot celoto. Delujoč enotni trg je najboljše sredstvo Evrope pri njenem prizadevanju za svetovno konkurenčnost. Evropi se izteka čas. Zato Komisija meni, da je treba predloge za reforme 2007 uzakoniti še pred koncem leta 2009. [1] COM(2005) 229. [2] UL L 108, 24.4.2002, str. 33. [3] COM(2007) 697; COM(2007) 698; COM(2007) 699. [4] SEC(2007) 1472. [5] http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/info_centre/documentation/public_consult/review/index_en.htm. [6] COM(2006) 334. [7] http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/info_centre/documentation/public_consult/review_2/index_en.htm. [8] Pismo komisarke Redingove ERG z dne 30.11.2006, odgovor ERG ter skupna izjava komisarke Redingove in predsednika Viole z dne 27.2.2007 so na voljo na naslovu http://erg.eu.int/whatsnew/index_en.htm. [9] Dodatni dokazi in količinski podatki so na voljo v povezani oceni učinka. [10] Priporočilo Komisije o upoštevanih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, občutljivih na predhodno pravno ureditev v skladu z Direktivo 2002/21/ES, UL L 114 8.5.2003, str. 45. [11] Komisija, 12. poročilo: Pravna ureditev in trgi evropskih elektronskih komunikacij 2006, Priloga 2, str. 13. Podatki o prihodkih iz maloprodaje za vse vrste klicev. EU 25 decembra 2005. [12] Priloga 2 k istemu poročilu, str. 66. Podatki za EU 25 za oktober 2006, nadaljnja prodaja vključena. [13] Glej Sporočilo Komisije „Izkoriščanje vseh prednosti digitalne dividende v Evropi: skupni pristop k uporabi spektra, sproščenega ob digitalnem preklopu“, COM(2007) 700. [14] Evropski svet v Bruslju, 14. in 15. december 2006, sklepi predsedstva 16879/1/06 rev. 1. [15] Resolucija (P6_TA-PROV(2007)0041) na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/information_society/policy/radio_spectrum/docs/ep_dr_res_spectrum_14_02.pdf. [16] Široki pas je osnovna infrastruktura gospodarstva znanja in znatno prispeva ekonomskemu učinku ICT, saj je zaslužen za polovico rasti produktivnosti v sodobnih gospodarstvih v zadnjem desetletju. [17] V povprečju je bil v EU 25 široki pas na voljo več kot 90 % mestnega prebivalstva, omejen pa je bil na 71 % podeželskega prebivalstva (Komisija, ocene, januarja 2007) [18] COM(2005) 411, COM(2005) 400, COM(2005) 461. [19] Glej predvsem mnenja RSPG o digitalni dividendi, o trgovanju s spektrom in o politiki brezžičnega dostopa za elektronske komunikacijske storitve (WAPECS); besedila so na voljo na naslovu http://rspg.ec.europa.eu. [20] Glej Sporočili o pregledu obsega univerzalne storitve, COM(2005) 203 in COM/2006) 163. [21] Okvirni sklep Sveta 2005/222/PNZ o napadih na informacijske sisteme, UL L 69, 16.3.2005, str. 67.