[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.11.2007

COM(2007) 677 konč.

2007/0238 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi nekaterih določb Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Zaradi pripomb, prejetih s strani podjetij in držav članic, se je pri večjem številu točk pokazala potreba po temeljiti prilagoditvi Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu Direktiva o DDV). Nobena od teh prilagoditev ni v nasprotju s temeljnimi načeli iz Direktive o DDV in nobena od njih ni videti dovolj pomembna, da bi upravičila predlog samostojne direktive. Zato se je zdelo primerno, da se v en predlog vključijo vsa ustrezni elementi, ki so potrebni za izboljšanje Direktive o DDV. Te prilagoditve zadevajo sistem DDV za oskrbo z zemeljskim plinom, električno energijo, energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, davčno obravnavo skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 171 Pogodbe ES, upoštevanje nekaterih posledic, nastalih v zvezi s širitvijo Unije, in pogoje glede uveljavljanja pravice do odbitka plačanega vstopnega DDV. |

120 | Splošno ozadje Sedanji sistem DDV v zvezi z zemeljskim plinom in električno energijo v glavnem temelji na Direktivi 2003/92/ES z dne 7. oktobra 2003. Vendar se je pokazalo, da ima zaradi tehnične terminologije iz navedene direktive novi davčni sistem, opredeljen v tej direktivi, preveč omejeno področje uporabe in ne ustreza realnemu gospodarskemu stanju, zlasti kar zadeva kraj obdavčitve DDV za dobave zemeljskega plina in oprostitev DDV za uvoz zemeljskega plina. Poleg tega se je pokazalo, da bi bilo primerno uporabljati enaka pravila glede oskrbe z energijo za ogrevanje ali hlajenje prek omrežij daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja, ker ta sektor deluje podobno kot sektor zemeljskega plina in električne energije. Skupnost lahko na podlagi člena 171 Pogodbe ES ustanovi skupna podjetja ali kakršno koli drugo strukturo, potrebno za učinkovito izvajanje raziskovalnih, tehnološkorazvojnih in demonstracijskih programov Skupnosti. Svet je v svoji odločbi z dne 19. decembra 2006 (2006/971/ES) potrdil, da lahko za izvajanje okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) ustanovi skupna podjetja in zelo verjetno je, da bo to možnost v prihodnosti čedalje bolj uporabljal. Zato bi bilo primerno določiti ustrezni davčni okvir za tovrstna podjetja. Tako kot drugim novim državam članicam je bilo Bolgariji in Romuniji dovoljeno, da v okviru pristopa uporabita ukrepe o odstopanju v zvezi z oprostitvijo davka za mala in srednje velika podjetja in sistemom DDV za mednarodni prevoz potnikov. Zaradi preglednosti in doslednosti je primerno ta odstopanja vključiti v Direktivo o DDV. Kar zadeva pravico do odbitka DDV, eno od temeljnih obstoječih načel določa, da lahko davčni zavezanec uveljavlja pravico do odbitka DDV pri vstopnih transakcijah samo v primeru, kadar se blago in storitve uporabljajo za namene teh transakcij, ki omogočajo uveljavljanje pravice do odbitka. V tem smislu je Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da ima davčni zavezanec pravico, da v celoti ali delno vključi večnamensko blago ali da tega vključi v sredstva svoje ekonomske dejavnosti, ki jo opravlja. Če se odloči, da zadevno blago v celoti vključi v svojo ekonomsko dejavnost, ima pravico do takojšnjega in celotnega odbitka vstopnega DDV ne glede na to, ali se blago hkrati uporablja za poklicno in nepoklicno rabo. Po drugi strani pa se nepoklicna raba blaga obdavči z DDV kot opravljanje storitev za plačilo na podlagi zneska nastalih stroškov. Čeprav bi morala vsaka izbira davčnega zavezanca načelno dati podoben rezultat, je treba opozoriti, da popolna vključitev večnamenskega blaga v sredstva in obveznosti podjetja na splošno temu podjetju omogoči prednost na področju denarnega toka, tako da nepoklicna uporaba povzroči zmanjšanje davčne obremenitve, ki se lahko sorazmerno poveča z deležem uporabe za nepoklicne namene. To še zlasti velja za nepremičnine, ker je znesek stroška nakupa pogosto zelo visok, ker je istočasna poklicna in nepoklicna uporaba možna in običajna in ker je ekonomska življenjska doba nepremičnine načeloma precej daljša od življenjske dobe drugega blaga, ki se uporablja za poklicne namene. Zato se zdi primerno prilagoditi odbitek DDV v zvezi z nepremičninami, da bi začetna pravica do uveljavitve odbitka vstopnega DDV natančneje odražala zgoraj opisano temeljno načelo in preprečila nekatere elemente, ki lahko pripeljejo do neupravičene prednosti na področju denarnega toka. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Skupni sistem DDV trenutno ureja Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006. Ta direktiva je nastala s preoblikovanjem prejšnje Šeste direktive o DDV 77/388/EGS z dne 17. maja 1977. |

141 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

219 | Ker predlog vključuje zlasti tehnične ureditve, je posvetovanje potekalo izključno z državami članicami v okviru Odbora za DDV in delovne skupine št.1. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

230 | Ocena učinka V predlogu direktive so vključene zlasti tehnične ureditve, ki niso v nasprotju s pomembnimi načeli, na katerih temelji zakonodaja Skupnosti na področju DDV. Kar zadeva uveljavljanje pravice do odbitka bo ponovna uvedba temeljnega načela v zvezi z uveljavljanjem pravice do odbitka najprej omogočila odpravo potencialnih razlik med davčnimi zavezanci. Zato bo uporaba tega pravila nevtralna tako za davčne zavezance kot za davčne uprave. Izdelava ocene učinka zato ni bila potrebna. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov V zvezi s sistemom DDV za zemeljski plin in električno energijo se predlaga razširitev njegovega področja uporabe na dobave in izvoz zemeljskega plina po vseh vrstah plinovodov ter na dobavo in izvoz z ladjami za prevoz zemeljskega plina. Poleg tega se predlaga uporaba enakih pravil za dobave in uvoz energije za ogrevanje in hlajenje prek omrežij daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja. Kar zadeva kraj odmere DDV za opravljanje storitev, predlog določa obdavčitev v državi članici uporabnika vseh storitev, ki so povezane z zagotavljanjem dostopa do električnega omrežja, omrežij zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja in ne samo tistih storitev, ki so povezane z dostopom do distribucijskih omrežij. Poleg tega predlog poenostavlja postopek, ki državam članicam omogoča uporabo nižje stopnje DDV za oskrbo z zemeljskim plinom, električno energijo in daljinskim ogrevanjem. Kar zadeva skupna podjetja, ustanovljena na podlagi člena 171 Pogodbe ES, se predlaga jasnejša opredelitev njihovega davčnega položaja v zvezi z DDV. V zvezi s podjetji, ustanovljenimi na ravni Skupnosti, je treba v podporo prizadevanjem Skupnosti na področju raziskav upoštevati njihov skupnostni značaj in poseben način njihovega financiranja. Dejansko bi njihovo financiranje iz skladov Skupnosti na podlagi člena 185 finančne uredbe pomenilo, da bi se iz DDV za vstopne nakupe (ki običajno ne omogočajo odbitka zaradi odsotnosti obdavčljivih transakcij) financiral nacionalni proračun nekaterih držav članic, ne da bi bili takšni učinki upravičeni. Za preprečitev takšnih posledic je treba ta podjetja obravnavati kot mednarodne organizacije, v kolikor so jih ustanovile Evropske skupnosti, so pravne osebe in dejansko prejemajo subvencije v breme svojega splošnega proračuna. Treba je še poudariti, da se oprostitev ne more uporabljati za dobave blaga in opravljanje storitev za osebno uporabo članov teh podjetij. Bolgariji in Romuniji je bilo v okviru njunega pristopa dovoljeno, da malim podjetjem oprostita plačevanje davka in da še naprej uporabljata oprostitev DDV za mednarodni prevoz potnikov. Zato se zdi smiselno, da se ta odstopanja navedejo v besedilo Direktive o DDV, kot to velja za druge države članice. Kar zadeva pravico do odbitka, se za boljšo uporabo načela, po katerem se odbitek uporablja samo, če se zadevno blago in storitve uporabljajo za transakcije, ki omogočajo pravico do odbitka, predlaga omejitev začetne pravice do uveljavljanja odbitka sorazmerno z dejanskim deležem poklicne uporabe, kadar so večnamenske nepremičnine vključene v sredstva in obveznosti podjetja. Hkrati se predlaga sistem korekcij za upoštevanje spremembe med poklicno in osebno (ali nepoklicno) rabo teh nepremičnin. |

310 | Pravna podlaga Člen 93 Pogodbe ES. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Ciljev predloga ni mogoče zadovoljivo uresničiti z ukrepi držav članic zaradi naslednjih razlogov. |

321 | Področja iz tega predloga so že zajeta v zakonodaji Skupnosti, zlasti v Direktivi Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006. Zato lahko samo zakonodaja Skupnosti spremeni obstoječe določbe zakonodaje Skupnosti. |

323 | Brez predhodne spremembe obstoječe zakonodaje Skupnosti države članice ne smejo sprejeti določb nacionalne zakonodaje, ki so v nasprotju z usklajeno zakonodajo Skupnosti. |

Cilje predloga je mogoče bolje uresničiti z ukrepi Skupnosti zaradi naslednjih razlogov. |

324 | Samo zakonodaja Skupnosti lahko spremeni obstoječo zakonodajo Skupnosti. |

325 | Kar zadeva spremembo že usklajene zakonodaje, je lahko učinkovito samo ukrepanje na ravni Skupnosti. |

327 | Predlog je omejen na prilagoditev tistih obstoječih predpisov, za katere se je pokazalo, da so neustrezni. |

Predlog je torej v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov. |

331 | Predlagani ukrepi so vključeni v osnutek direktive. Kljub temu je, kar zadeva DDV, določitev kraja obdavčitve samo ena. Prav tako je pomembno, da so pravila glede uveljavljanja pravice do odbitka na področju DDV usklajena. |

332 | Glavni namen predlaganih ukrepov je pojasnitev in poenostavitev trenutno veljavnih pravil na področju DDV: zato to lahko gospodarskim subjektom, državljanom in nacionalnim upravam samo koristi. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrument(-i): direktiva. |

342 | Drugi instrumenti ne bi bili primerni zaradi naslednjih razlogov. Ker je predlagana zakonodaja Skupnosti o DDV vključena v direktivo, je direktiva najustreznejši instrument za to spremembo. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

DODATNE INFORMACIJE |

510 | Poenostavitev |

511 | Predlog uvaja poenostavitev pravnega okvira, upravnih postopkov, ki se uporabljajo za javne organe (nacionalne ali evropske), ter upravnih postopkov, ki se uporabljajo za pravne in fizične osebe. |

512 | Predlog vključuje določbo za natančnejšo opredelitev skupnega sistema DDV. |

513 | Predlog vključuje določbo za poenostavitev postopka, ki ga uporabljajo države članice, ki želijo uporabljati znižano stopnjo DDV za oskrbo z zemeljskim plinom, električno energijo in daljinskim ogrevanjem. |

514 | Ukrepi v zvezi s krajem odmere DDV za dobave zemeljskega plina pomenijo poenostavitev za podjetja iz tega sektorja. Namen predloga o pravici do odbitka je uvedba sistema korekcij za odraz sprememb na ravni poklicne in nepoklicne uporabe nepremičnin. Zato in v tem primeru se v obdobju korekcij člen 26 Direktive o DDV za nepoklicno uporabo nepremičnin ne bo več uporabljal, v kolikor takšna uporaba že predhodno ni omogočila pravice do odbitka. Za poenostavitev se šteje dejstvo, da osebno (ali nepoklicno) uporabo ni treba ločeno in dodatno obdavčiti. |

550 | Primerjalna razpredelnica Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos te direktive ter primerjalno razpredelnico med navedenimi določbami in to direktivo. |

570 | Podrobna obrazložitev predloga po poglavjih ali po členih Sistem DDV za plin, električno energijo in energijo za ogrevanje ali hlajenje (točke 1, 3 do 5, 7 in 9 člena 1) V skladu z besedilom, ki ga je Svet sprejel leta 2003, se posebni sistem DDV za dobave in uvoz zemeljskega plina in električne energije v zvezi z zemeljskim plinom uporablja samo za dobave in uvoz prek distribucijskega sistema. Zaradi tega se dobave in uvoz zemeljskega plina po plinovodih transportnega omrežja izključijo iz področja uporabe tega sistema. Poleg tega se posebni sistem trenutno ne uporablja za dobave in uvoz zemeljskega plina z ladjami za prevoz zemeljskega plina. Vendar je plin, dobavljen ali uvožen z ladjo za prevoz zemeljskega plina, enak plinu iz plinovoda in se po opravljenem uplinjanju v pristanišču vbrizga v plinovod transportnega omrežja. Predlog torej predvideva vključitev dobav in uvoza zemeljskega plina po vseh vrstah plinovodov ter dobav in uvoza zemeljskega plina z ladjo za prevoz zemeljskega plina v področje uporabe posebnega sistema. Poleg tega so se v zadnjem času pojavila prva čezmejna omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja. Vendar je videti, da so težave v zvezi z dobavami in uvozom zemeljskega plina ali električne energije enake težavam glede dobav in uvoza energije za ogrevanje ali hlajenje. Predlog direktive torej predvideva uskladitev sistema DDV za dobave in uvoz energije za ogrevanje ali hlajenje prek omrežij daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja s sistemom DDV za zemeljski plin in električno energijo. Poleg tega člen 56 Direktive o DDV v zvezi s krajem odmere DDV za opravljanje storitev predvideva postopek obrnjene davčne obveznosti samo za zagotavljanje dostopa do distribucijskih sistemov zemeljskega plina in električne energije. Predlog predvideva razširitev tega posto pka obrnjene davčne obveznosti na vse storitve v zvezi z zagotavljanjem dostopa do električnega omrežja, omrežja zemeljskega plina in omrežij daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja in ne samo na storitve v zvezi z dostopom do distribucijskih omrežij. Postopek iz člena 102, ki od Komisije zahteva, da odloči o obstoju nevarnosti izkrivljanja konkurence zaradi uporabe nižje stopnje za dobave zemeljskega plina ali električne energije, se je na podlagi pridobljenih izkušenj glede nedavnega izvajanja tega postopka pokazal za zastarelega in nepotrebnega. Dejansko že člena 38 in 39 od sprejetja Direktive 2002/93/ES zagotavljata, da se DDV obračuna v tistem kraju dobave zemeljskega plina po distribucijskem sistemu za zemeljski plin in električno energijo, kjer pridobitelj plin in elektriko dejansko porabi. Ta pravila upoštevajo značilnosti tovrstnega prevoza za določitev kraja dobave, kar preprečuje kakršno koli izkrivljanje konkurence med državami članicami. Ta predlog predlaga razširitev teh pravil na oskrbo z energijo za ogrevanje ali hlajenje prek distribucijskih omrežij daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja. Kljub temu je pomembno zagotoviti, da so Komisija in države članice zadostno obveščene o dejanski uvedbi kakršne koli nižje stopnje s strani držav članic v tem zelo občutljivem sektorju. Zato se predlaga postopek predhodnega posvetovanja z Odborom za DDV, kadar želi država članica uvesti nižjo stopnjo za oskrbo z zemeljskim plinom, električno energijo ali daljinskim ogrevanjem. Sistem DDV za skupna podjetja (točka 10 člena 1) Za upravičenost do oprostitve iz člena 151 Direktive o DDV morata mednarodno organizacijo ustanoviti vsaj dve državi, ki ju priznava Evropska unija, ali obstoječa mednarodna organizacija (ki po potrebi deluje skupaj z drugimi mednarodnimi organizacijami ali državami) v okviru skupnih legitimnih ciljev, ki niso predvsem ekonomski. Skupna podjetja se ne morejo šteti za takšne mednarodne organizacije. Kljub temu je naloga teh podjetij izvajanje politike Skupnosti, za katero ni predvideno samo financiranje Skupnosti, ampak tudi prispevki držav članic iz njihovih nacionalnih proračunov. Da se prepreči vpliv obdavčitve nakupov teh podjetij, katerih dejavnosti običajno niso obdavčene z DDV in katerih vstopni DDV torej ne omogoča pravice do odbitka, je treba skupna podjetja obravnavati na podoben način kot mednarodne organizacije. Zato se predlaga vključitev novega člena 151a v Direktivo o DDV, ki skupna podjetja obravnava kot mednarodne organizacije. Takšna obravnava pa se nanaša samo na organizacije, ki jih ustanovita Skupnosti in so pravne osebe, ki dejansko prejemajo subvencije v breme svojega splošnega proračuna. Predvideva se, da se oprostitev ne uporablja za dobave blaga in opravljanje storitev za osebno uporabo članov teh podjetij. Upoštevanje nekaterih posledic v zvezi s širitvijo (točke 2, 6, 8 in 12 do 16 člena 1) Bolgariji in Romuniji je bilo pri njunem pristopu dovoljeno, da malim podjetjem oprostita plačevanje davka. Zaradi jasnosti in preglednosti se to odstopanje vključi v člen 287. Za upoštevanje dovoljenja, da lahko ti dve novi državi članici še naprej uporabljata oprostitev DDV za mednarodni prevoz potnikov, se v Direktivo o DDV vključita nova člena 390a in 390b. Pravila glede uveljavljanja pravice do odbitka za blago in storitve v zvezi z nekaterimi nepremičninami (točka 11 člen 1) V okviru pravice do odbitka temeljno načelo iz člena 168 Direktive o DDV določa, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, v kolikor se blago in storitve, za katera je bil DDV plačan ali za katera ga je treba plačati, uporabljajo za transakcije, ki omogočajo uveljavljanje pravice do odbitka. Namen določbe je pojasniti uveljavljanje pravice do odbitka, kadar se nanaša na nepremičnino, ki naj bi bila hkrati namenjena za poklicno in nepoklicno rabo. To zlasti velja za DDV, ki se nanaša na nakupe nepremičnin, vendar tudi na nekatere storitve, kot so gradnja, obnova ali temeljita predelava, ki se z gospodarskega vidika lahko enako obravnava kot nakup ali gradnja nepremičnine. Po drugi strani pa so preprosta popravila ali izboljšave izključene iz področja uporabe predlaganega ukrepa. Določba zdaj predvideva, da je v okviru možnosti iz prejšnjega odstavka začetni odbitek omejen na dejansko uporabo objekta, in sicer za transakcije, ki omogočajo pravico do odbitka, kadar obračun DDV postane obvezen. Zato v primeru večnamenske uporabe ne bi bilo več mogoče takoj odbiti celotnega plačanega vstopnega DDV. Zaradi te omejitve odbitka za davčnega zavezanca se vzpostavi sistem korekcij, da se upoštevajo spremembe med poklicno in nepoklicno rabo zadevnih nepremičnin, in sicer za obdobje, ki ustreza obstoječemu obdobju popravkov za nepremičnine, pridobljene kot investicijsko blago. Novi sistem bi se uporabljal tako za večjo kot za manjšo raven poklicne rabe. Ta sistem bi po eni strani nadomestil obdavčitev nepoklicne uporabe (člen 26 Direktive o DDV) v obdobju korekcij, po drugi strani pa bi uvedel sistem korekcij za davčnega zavezanca, če se poveča raven poklicne uporabe v zvezi s transakcijami, ki omogočajo uveljavljanje pravice do odbitka. Ta sistem je po svojem delovanju primerljiv z že obstoječim sistemom popravkov odbitkov za investicijsko blago, ki za poklicni del prilagaja spremembo odstotka obdavčljivih transakcij (in drugih transakcij, ki omogočajo uveljavljanje pravice do odbitka) in oproščenih transakcij (brez pravice do odbitka) v obdobju popravkov. V zvezi z razmerjem med poklicnimi in zasebnimi (ali nepoklicnimi) transakcijami se novi sistem korekcij uporablja skupaj s sistemom popravkov, ne da bi se ta zadnji spremenil, kadar nepremičnina pomeni investicijsko blago. Za jasnejšo opredelitev načina za uveljavljanje pravice do odbitka v zvezi z večnamenskimi nepremičninami se torej predlaga vključitev člena 168a v Direktivo o DDV. |

1. 2007/0238 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi nekaterih določb Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost[4] je treba prilagoditi, da se vanjo vključijo različne spremembe, ki so največkrat tehnične narave.

(2) Kar zadeva določbe v zvezi z uvozom in krajem obdavčitve za dobave zemeljskega plina in električne energije, se posebni sistem iz Direktive Sveta 2003/92/ES z dne 7. oktobra 2003 o spremembi Direktive 77/388/EGS glede pravil o kraju dobave plina in električne energije[5] ne uporablja za uvoz in dobave zemeljskega plina po plinovodih, ki niso del distribucijskega omrežja, in zlasti za plinovode transportnega omrežja, po katerih potekajo skoraj vse čezmejne transakcije. Zato je treba uvoz in dobave zemeljskega plina po vseh vrstah plinovodov vključiti v področje uporabe posebnega sistema.

(3) Ta posebni sistem pa se trenutno ne uporablja niti za uvoz niti za dobave zemeljskega plina z ladjami za prevoz zemeljskega plina, čeprav je ta plin po svojih značilnostih enak plinu, ki je uvožen ali dobavljen po plinovodih. Zato je treba uvoz in dobave zemeljskega plina z ladjami za prevoz zemeljskega plina vključiti v področje uporabe posebnega sistema.

(4) Vzpostavljena so bila že prva čezmejna omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja. Težave glede dobave ali uvoza energije za ogrevanje ali hlajenje se pojavljajo v enakih okoliščinah kot glede dobave ali uvoza zemeljskega plina ali električne energije. Obstoječa pravila glede zemeljskega plina in električne energije že zdaj zagotavljajo, da se DDV obračuna v tistem kraju, kjer ju pridobitelj dejansko porabi. S tem preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence med državami članicami. Zato je treba za energijo za ogrevanje in hlajenje uporabiti isti sistem, kot se uporablja za zemeljski plin in električno energijo.

(5) Kar zadeva kraj odmere DDV za opravljanje storitev, sedanja zakonodaja predvideva uporabo posebnega sistema samo za zagotavljanje dostopa do distribucijskih sistemov zemeljskega plina in električne energije. Vendar so nekateri veliki porabniki plina ali električne energije neposredno priključeni na transportno omrežje in ne na distribucijsko omrežje. Zato je treba področje uporabe tega posebnega sistema razširiti na vse storitve, ki so povezane z zagotavljanjem dostopa do vseh električnih omrežij, omrežij zemeljskega plina in omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja.

(6) Postopek, ki od Komisije zahteva, da odloči o obstoju nevarnosti izkrivljanja konkurence zaradi uporabe nižje stopnje DDV za zemeljski plin, električno energijo in daljinsko ogrevanje, se je na podlagi pridobljenih izkušenj glede nedavnega izvajanja veljavnega postopka pokazal za zastarelega in nepotrebnega. Pravila za določitev kraja obdavčitve zagotavljajo, da se DDV obračuna v tistem kraju, kjer pridobitelj zemeljski plin, električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje dejansko porabi. Ta pravila torej preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence med državami članicami. Kljub temu je pomembno zagotoviti, da so Komisija in druge države članice zadostno obveščene o uvedbi kakršne koli nižje stopnje s strani držav članic v tem zelo občutljivem sektorju. Zato je treba opraviti postopek predhodnega posvetovanja z Odborom za DDV.

(7) Naloga skupnih podjetij in drugih struktur, ustanovljenih na podlagi člena 171 Pogodbe ES, je izvajanje politik Skupnosti. Da se prepreči vpliv obdavčitve v korist države članice, kjer je treba plačati davek, vendar na škodo drugih držav članic in Evropskih skupnosti, je treba skupnim podjetjem, ki jih ustanovita Skupnosti, so pravne osebe in dejansko prejemajo subvencije v breme svojega splošnega proračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [6] , odobriti oprostitev DDV za njihove vstopne nakupe.

(8) Bolgariji in Romuniji je bilo v okviru njunega pristopa dovoljeno, da malim podjetjem oprostita plačevanje davka in da še naprej uporabljata oprostitev za mednarodni prevoz potnikov. Zaradi jasnosti in doslednosti je treba ta odstopanja vključiti v samo Direktivo.

(9) Kar zadeva pravico do odbitka, temeljno pravilo določa, da je ta pravica upravičena samo, če davčni zavezanec uporablja blago in storitve zaradi transakcij, ki omogočajo uveljavljanje pravice do odbitka. To pravilo je treba pojasniti in izboljšati, da se v primerih, kadar se blago, ki je sicer vključeno v ekonomsko dejavnost davčnega zavezanca, ne uporablja izključno za to dejavnost, davčni zavezanci ne obravnavajo enako. Zato je treba omejiti začetno pravico do uveljavljanja odbitka za rabo, zaradi katere prihaja do transakcij, ki omogočajo uveljavljanje pravice do odbitka, kadar obračun davka postane obvezen.

(10) V tem smislu je treba to pravilo uporabljati za nepremičnine, ki jih je pridobil davčni zavezanec, in pomembne storitve, ki se nanašajo na te pridobljene nepremičnine. Ti dve možnosti sta najbolj očitna primera ob upoštevanju vrednosti in ekonomske življenjske dobe ter dejstva, da je večnamenska uporaba tovrstnega blaga v praksi običajna.

(11) Glede na omejitev začetne pravice do odbitka in za zagotovitev enakopravnega sistema odbitkov za davčne zavezance je treba predvideti sistem korekcij, da se upoštevajo spremembe v poklicni in nepoklicni uporabi teh nepremičnin, in sicer za obdobje, ki ustreza obstoječemu obdobju popravkov za nepremičnine, pridobljene kot investicijsko blago.

(12) Zato je treba spremeniti Direktivo 2006/112/ES –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2006/112/ES se spremeni:

1) Člen 2(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Za „trošarinske izdelke“ štejejo energenti, alkohol in alkoholne pijače ter predelan tobak, kakor so opredeljeni v obstoječi zakonodaji Skupnosti, razen zemeljskega plina, dobavljenega po plinovodu ali z ladjo za prevoz zemeljskega plina, električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje, dobavljene po omrežjih daljinskega ogrevanja ali hlajenja.“

2) Člen 13(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice lahko dejavnosti oseb javnega prava štejejo kot dejavnosti državnega organa, če so oproščene po členih 132, 135, 136 in 371, členih 374 do 377, členu 378(2), členu 379(2) in členih 380 do 390b.“

3) Člen 17(2)(d) se nadomesti z naslednjim:

„d) dobava zemeljskega plina po plinovodu ali z ladjo za prevoz zemeljskega plina, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje prek omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja pod pogoji iz členov 38 in 39;“

4) Člena 38 in 39 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 38

1. V primeru dobave zemeljskega plina po plinovodu ali z ladjo za prevoz zemeljskega plina, električne energije, energije za ogrevanje ali hlajenje prek omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja davčnemu zavezancu preprodajalcu se za kraj dobave šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec preprodajalec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, ali če ni takega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

2. „Davčni zavezanec preprodajalec“ za namene prvega odstavka je davčni zavezanec, katerega osnovna dejavnost glede nabave zemeljskega plina, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje je preprodaja teh izdelkov in katerega lastna potrošnja teh izdelkov je zanemarljiva.

Člen 39

V primeru dobave zemeljskega plina po plinovodu ali z ladjo za prevoz zemeljskega plina, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, kadar takšna dobava ni zajeta v členu 38, se za kraj dobave šteje kraj, kjer pridobitelj dejansko porabi in potroši blago.

Kadar kupec dejansko ne porabi celotne količine ali dela zemeljskega plina, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, se šteje, da je bilo to neporabljeno blago rabljeno in porabljeno v kraju, kjer ima pridobitelj sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno. Če ni takega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, se šteje, da je pridobitelj blago rabil in porabil na kraju, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.“

5) Člen 56(1)(h) se nadomesti z naslednjim:

„h) zagotavljanje dostopa do transportnih ali distribucijskih omrežij za zemeljski plin in električno energijo ali dostopa do omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja in storitev prevoza ali prenosa po teh omrežjih ter opravljanje drugih neposredno povezanih storitev;“

6) V členu 80(1)(b) se izraz „členih 380 do 390“ nadomesti z izrazom „členih 380 do 390b“.

7) Člen 102 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 102

Po posvetovanju z Odborom za DDV lahko vsaka država članica uporablja nižjo stopnjo za dobave zemeljskega plina, električne energije in daljinskega ogrevanja.“

8) V členu 136(a) se izraz „členih 380 do 390“ nadomesti z izrazom „členih 380 do 390b“.

9) Člen 143(l) se nadomesti z naslednjim:

„l) uvoz zemeljskega plina po plinovodu ali z ladjo za prevoz zemeljskega plina, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje prek omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja.“.

10) Vstavi se naslednji člen 151a:

„Člen 151a

Za namene točke b prvega pododstavka člena 151(1) se za mednarodne organizacije štejejo skupna podjetja in kakršna koli druga struktura, potrebna za učinkovito izvajanje raziskovalnih, tehnološkorazvojnih in demonstracijskih programov Skupnosti, ki jih ustanovita Evropski skupnosti na podlagi člena 171 Pogodbe ES, in so pravne osebe, ki dejansko prejemajo subvencije v breme svojega splošnega proračuna v skladu s členom 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[7] , pod pogojem, da ne izvajajo ekonomske dejavnosti v smislu člena 9(1) te direktive.

Kljub temu se oprostitev iz točke (b) prvega pododstavka člena 151(1) ne uporablja za dobave blaga in opravljanje storitev za osebno rabo članov teh podjetij ali katere koli druge strukture iz prvega pododstavka.“

11) Vstavi se naslednji člen 168a:

„ Člen 168a

V primeru nakupa, gradnje, obnove ali temeljite predelave nepremičnine je uveljavljanje pravice do odbitka, kadar obračun DDV postane obvezen, omejeno sorazmerno z deležem njene dejanske uporabe, in sicer za transakcije, ki omogočajo pravico do odbitka.

Z odstopanjem od člena 26 se spremembe v sorazmernem deležu uporabe nepremičnine iz prvega odstavka upoštevajo v pogojih iz členov 187, 188, 190 in 192 za korekcijo začetne pravice do uveljavljanja odbitka.

Za nepremičnine, pridobljene kot investicijsko blago, se spremembe iz drugega pododstavka upoštevajo v obdobju, ki ga določijo države članice na podlagi člena 187(1).“

12) V členu 221(2) se izraz „členi 380 do 390“ nadomesti z izrazom „členi 380 do 390b“.

13) V členu 287 se dodata naslednji točki 17 in 18:

„17) Bolgarija: 25 600 EUR;

18) Romunija: 35 000 EUR.“

14) Vstavita se naslednja člena 390a in 390b:

„Člen 390a

Bolgarija lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 1. januarja 2007.

Člen 390b

Romunija lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 1. januarja 2007.“

15) V členu 391 se izraz „členov 380 do 390“ nadomesti z izrazom „členov 380 do 390b“.

16) V Prilogi X se naslov nadomesti z naslednjim:

„SEZNAM TRANSAKCIJ, ZA KATERE VELJAJO ODSTOPANJA IZ ČLENOV 370 IN 371 TER ČLENOV 375 DO 390B“

Člen 2 Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, od 1. julija 2008. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in primerjalno razpredelnico med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL C , , str. .

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] UL L 347, 11.12.2006, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/138/ES (UL L 384, 29.12.2006, str. 92).

[5] UL L 260, 11.10.2003, str. 8.

[6] UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

[7] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.