Predlog odločba Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov 2-(2-metoksietoksi)etanola, 2-(2-butoksietoksi)etanola, metilenedifenil diizocianata, cikloheksana in amonijevega nitrata (sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS) {SEC(2007) 1237} {SEC(2007) 1238} /* KOM/2007/0559 končno - COD 2007/0200 */
[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 2.10.2007 COM(2007) 559 konč. 2007/0200 (COD) Predlog ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov 2-(2-metoksietoksi)etanola, 2-(2-butoksietoksi)etanola, metilenedifenil diizocianata, cikloheksana in amonijevega nitrata (sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS) (predložila Komisija){SEC(2007) 1237}{SEC(2007) 1238} OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Direktiva Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov določa okvir za usklajena pravila v Evropski uniji o dajanju v promet in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov. Direktiva 76/769/EGS se uporablja za obvladovanje tveganj za zdravje ljudi in okolje zaradi izpostavljenosti nevarnim snovem. Nevarne snovi in pripravki, našteti v Prilogi I k Direktivi 76/769/EGS, se lahko dajo v promet in uporabljajo samo pod posebnimi pogoji. Predlaga se obvladovanje tveganja v zvezi z naslednjimi petimi snovmi, ki se navedejo v Prilogi I k Direktivi 76/769/EGS: - 2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME); - 2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE); - metilenedifenil diizocianat (MDI); - cikloheksan; - amonijev nitrat (AN). Ocena tveganja v okviru Uredbe (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi, je bila izvedena za DEGME, DEGBE, MDI in cikloheksan. Ocena tveganja je opredelila tveganja za zdravje ljudi – za potrošnike, kadar uporabljajo pripravke, ki vsebujejo te štiri snovi. Priporočili Komisije 1999/721/ES[1] in 2007/xxx/ES[2], sprejeti v okviru Uredbe (EGS) št. 793/93, priporočata omejitve pri trženju in uporabi na ravni Skupnosti v skladu z Direktivo Sveta 76/769/EGS kot najprimernejšo strategijo za omejitev tveganj za potrošnike. Amonijev nitrat je snov, ki lahko deluje kot oksidant, in tveganje, ki ga je treba obravnavati, je njegova zmožnost, da eksplodira, kadar se zmeša z nekaterimi drugimi snovmi. Amonijev nitrat se v EU veliko uporablja kot gnojilo in gnojila iz amonijevega nitrata morajo izpolnjevati določene minimalne varnostne standarde, preden so dana na trg. 1.1. Uvod v kemične snovi (kemijske identitete in uporabe) 1.1.1. 2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME) 2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME) spada v skupino glikol etrov, ki se večinoma uporabljajo kot sotopila v številnih uporabah. Snov je identificirana s številko CAS 111-77-3 in številko s seznama EINECS 203-906-6. DEGME se v glavnem uporablja kot snov proti zaledenitvi v letalskem gorivu. Poleg tega se DEGME uporablja kot vmesni produkt, osnovna kemična snov (topilo v procesiranju) ter topilo v premaznih sredstvih, odstranjevalcih barve, čistilih, samopolirnih emulzijah, talnih tesnilnih masah, tekočinah za pranje avtomobilskega vetrobranskega stekla, proizvodih za čiščenje kože (milu) in proizvodih za nego kože[3]. 1.1.2. 2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE) 2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE) spada v skupino glikol etrov, ki se večinoma uporabljajo kot sotopila v številnih uporabah. Snov je identificirana s številko CAS 112-34-5 in številko s seznama EINECS 203-961-6. DEGBE se uporablja v barvah, barvilih, črnilih, čistilnih sredstvih in čistilih. Glavna naloga te snovi je, da raztopi različne sestavine zmesi v vodnih in nevodnih sistemih[4]. 1.1.3. Metilenedifenil diizocianat (MDI) Metilenedifenil diizocianat (MDI) se nanaša na več izomernih sestavin s kemijsko formulo C15H10N2O2. Material, identificiran s številko s seznama EINECS 247-714-0 in s številko 26447-40-5, zajema vse mešanice izomerov in tudi vse posamezne izomere, četudi imajo navedeni izomeri posebne številke CAS ali EINECS. MDI se večinoma uporablja v industrijski proizvodnji trdih poliuretanskih pen z uporabo na svetovni ravni. Uporablja se še na področju barv in premazov, lepil, tesnilnih mas (vključno s tesnilnimi materiali, odpornimi na vremenske vplive), elastomerov ter obutve. Poleg tega se uporablja pri proizvodnji iverne plošče (kot vezivo za les) in livarskih jeder v livarski industriji[5]. 1.1.4. Cikloheksan Cikloheksan je ciklični alkan z molekulsko formulo C6H12. Identificiran je s številko CAS 110-82-7 in številko s seznama EINECS 203-806-2. Večinoma se uporablja kot topilo v lepilih (cikloheksan v povezavi z drugimi topili). To so v glavnem lepila na osnovi „neoprena“ (polikloroprena), ki se uporabljajo v usnjarski industriji (čevlji), gradbeni industriji (talni premazi) in industriji avtomobilske opreme. Lepila na osnovi cikloheksana večinoma uporabljajo obrtniki, uporabljajo pa se tudi v gospodinjstvu in v „naredi si sam“ izdelkih[6]. 1.1.5. Amonijev nitrat (AN) Amonijev nitrat z molekulsko formulo NH4NO3 ima številko CAS 6484-52-2 in številko s seznama EINECS 229-347-8. Čeprav ni klasificiran kot oksidativna snov, ima lahko v določenih pogojih močne oksidativne lastnosti. Amonijev nitrat se v EU veliko uporablja kot gnojilo, vendar predstavlja tudi glavno sestavino v komercialnih razstrelivih ANFO (Ammonium Nitrate Fuel-Oil). Amonijev nitrat se v gnojilih uporablja sam in v mešanicah z drugimi hranilnimi snovmi. V terminologiji s področja industrije gnojil se ti dve kategoriji navajata kot enostavna in sestavljena gnojila, medtem ko sta enakovredna termina v zakonodaji na področju kemikalij snovi in pripravki. Gnojila, ki vsebujejo več kot 28 % dušika, so znana kot gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika. 1.2. Ocena tveganja in ukrepi za obvladovanje tveganja 1.2.1. 2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME) Ocena tveganja, ki jo je Norveška izvedla v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93, je ugotovila, da obstaja potreba po omejitvi tveganj za zdravje ljudi (delavcev in potrošnikov). Tveganja za zdravje potrošnikov se pričakujejo pri uporabi DEGME v barvah in odstranjevalcih barve. Poročilo o oceni tveganja je bilo predloženo Znanstvenemu odboru za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (SCTEE), ki je svoje mnenje sprejel na 6. plenarnem zasedanju 27. novembra 1998[7]. Razen splošnih pripomb o izpeljanih poklicnih na zdravju temelječih referenčnih vrednostih, ki jih CSTEE ni v celoti podprl, se je presodilo, da je poročilo o oceni tveganja dobre kakovosti. Priporočilo Komisije 1999/721/ES[8] je zajelo strategijo za omejitev tveganj za potrošnike, da bi se preprečila dermalna izpostavljenost DEGME v barvilih in odstranjevalcih barve. Za že veljavno zakonodajo za delavce v skladu z Direktivo Sveta 98/24/ES[9] se je štelo, da zagotavlja primerno zaščito pred tveganji za DEGME. Glede na raziskavo, ki jo je izvedel Svet evropske industrije barv, tiskarskih črnil in umetniških barv (CEPE) leta 2000, je bila uporaba DEGME v barvah, prodanih širši javnosti, zanemarljiva. CEPE je svojim družbam članicam priporočil, da DEGME nadomestijo v vseh potrošniških barvah in da nič več namenoma ne uporabljajo DEGME v barvah za potrošniški trg. Komisija je decembra 2006 navezala stik z evropskimi izdelovalci odstranjevalcev barve, ki so potrdili, da DEGME nič več ne prodajajo za potrošniško uporabo. 1.2.2. 2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE) Ocena tveganja, ki jo je Nizozemska izvedla v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93, je ugotovila, da obstaja potreba po omejitvi tveganj za zdravje ljudi (delavcev in potrošnikov). Ugotovitve glede potrebe po omejitvi tveganj za potrošnike so temeljile na tveganjih uporabe DEGBE pri razpršilcih barv. Poročilo o oceni tveganja je bilo predloženo Znanstvenemu odboru za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (SCTEE), ki je svoje mnenje sprejel na 6. plenarnem zasedanju 27. novembra 1998[10]. Razen splošnih pripomb o izpeljanih poklicnih na zdravju temelječih referenčnih vrednostih, ki jih CSTEE ni v celoti podprl, se je presodilo, da je poročilo o oceni tveganja dobre kakovosti. Priporočilo Komisije 1999/721/ES je opredelilo strategijo zmanjšanja tveganja za DEGBE[11]. Strategija je priporočila, da se ne daje na razpolago potrošniških barv, ki vsebujejo DEGBE in so namenjene za razpršilce barv. Poleg tega morajo barve, ki vsebujejo DEGBE in so dane na trg za širšo javnost, imeti jasno navedeno, da se ne smejo uporabljati pri razpršilcih barv. Za že veljavno zakonodajo za delavce v skladu z Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 se je štelo, da zagotavlja primerno zaščito pred tveganji za DEGBE. Komisija je oktobra 2001 izvedla študijo o „prednostih in pomanjkljivostih uvedbe omejitev pri trženju in uporabi DEGBE v Skupnosti“. Študija je proučila prednosti, povezane z možnimi omejitvami in njihovimi pomanjkljivostmi (gospodarskimi ali drugimi), primernost nadomestnih kemičnih snovi in posledice za mala in srednje velika podjetja. V študiji je bilo poudarjenih več možnih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki bi bili lahko sprejeti, kot je prepoved pripravkov, ki vsebujejo DEGBE, pri razpršilcih, ali dodatne zahteve za označevanje. Prag z najvišjo dovoljeno koncentracijo DEGBE v barvah se je zdel primeren ukrep za odpravo tveganj razpršilcev barv za potrošnike. Februarja 2007 je Oxygenated Solvents Producers Association (OSPA – Združenje proizvajalcev topil, ki vsebujejo kisik) po razpravi z delovno skupino pristojnih organov, odgovornih za izvedbo Direktive 76/769/EGS (delovna skupina za omejitve), zagotovilo nove informacije o toksičnosti in izpostavljenosti DEGBE[12], ki jih je ocenila poročevalka za oceno tveganja EU, Nizozemska. Na podlagi informacij iz študije o pitni vodi je bilo ocenjeno, da so bili učinki na pljuča, ugotovljeni v inhalacijski študiji, prej lokalnega akutnega značaja kot pa sistematični, na previdnih domnevah glede vdihane frakcije in porazdelitve aerosolov glede na velikost delcev pa je bilo sklenjeno, da je varna mejna koncentracija DEGBE v barvah v spreju 3 %. Podobna ocena je bila izvedena za druge barve, ki vsebujejo DEGBE, in ugotovljeno je bilo, da izpostavljenost pari DEGBE s površin, pobarvanih s pleskarskim čopičem ali valjčkom, ne predstavlja toksikološke skrbi. Zato ni bilo ugotovljenih tveganj zaradi pleskanja s čopičem ali valjčkom. 1.2.3. Metilenedifenil diizocianat (MDI) Ocena tveganja, ki jo je Belgija izvedla v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93, je ugotovila, da obstaja potreba po omejitvi tveganj za zdravje ljudi (delavcev in potrošnikov). Poročilo o oceni tveganja je bilo predloženo Znanstvenemu odboru za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (SCTEE), ki je svoje mnenje sprejel na 41. plenarnem zasedanju 8. januarja 2004[13]. CSTEE je potrdil ugotovitve ocene tveganja. Strategijo za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi za MDI je pripravil ECOLAS v imenu belgijskega poročevalca novembra 2004. Ugotovitve te študije so priporočile osebno zaščitno opremo in zadostna navodila za pripravke, ki vsebujejo MDI, prodajane širši javnosti. BIPRO je v imenu belgijskega poročevalca junija 2006 izvedel študijo o prednostih in pomanjkljivostih različnih možnih ukrepov glede omejitev pri trženju in uporabi MDI. Ugotovitve te študije so priporočile omejitev pri trženju in uporabi pripravkov, ki vsebujejo MDI in so prodajani širši javnosti, na tiste, ki se prodajajo skupaj z ustrezno osebno zaščitno opremo in dodatnimi navodili za ravnanje z njimi in njihovo uporabo. Priporočilo Komisije 2007/xxx/ES je opredelilo strategijo za omejitev tveganj za MDI[14]. Strategija navaja, da je potrebno sprejeti omejitve pri trženju in uporabi MDI v potrošniških izdelkih. Za delavce je strategija priporočila, da se na ravni Skupnosti določi raven mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti MDI v skladu z Direktivo Sveta 98/24/ES. 1.2.4. Cikloheksan Ocena tveganja, ki jo je Francija izvedla v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93, je ugotovila, da obstaja potreba po omejitvi tveganj za zdravje ljudi (delavcev in potrošnikov) zaradi izpostavljenosti, ki je posledica uporabe lepil, ki vsebujejo cikloheksan. Za lepila, ki vsebujejo cikloheksan, se šteje, da jih v glavnem uporabljajo potrošniški, ocena tveganja pa se je osredotočila posebej na polaganje talnih oblog, pri katerih je bila pričakovana najvišja izpostavljenost. Poročilo o oceni tveganja je bilo predloženo Znanstvenemu odboru za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (SCTEE), ki je svoje mnenje sprejel na 29. plenarnem zasedanju 9. januarja 2002[15]. CSTEE je potrdil ugotovitve ocene tveganja. Priporočilo Komisije 2007/xxx/ES[16] je opredelilo strategijo za omejitev tveganj za potrošnike ter priporočilo omejitve pri trženju in uporabi za uporabo cikloheksana v lepilih na osnovi neoprena, ki so namenjena za potrošniško uporabo. Za že veljavno zakonodajo za delavce v skladu z Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 se je štelo, da zagotavlja primerno zaščito pred tveganji za cikloheksan v industrijskih uporabah. 1.2.5. Amonijev nitrat (AN) Možnost naključne eksplozije za gnojila AN obstaja samo, če delež amonijevega nitrata oziroma bolj natančno, celotna vsebnost dušika presega kritično vrednost. Takšna gnojila AN z visoko vsebnostjo dušika so opredeljena v Uredbi (ES) št. 2003/2003 o gnojilih kot izdelki, katerih masni delež dušika v obliki amonijevega nitrata je 28. Za gnojila na osnovi amonijevega nitrata, katerih masni delež dušika je 28, velja, da ne predstavljajo tveganja za eksplozije v običajnih okoliščinah ravnanja in uporabe. Da bi prosto krožila na notranjem trgu, morajo gnojila z visokim deležem amonijevega nitrata uspešno prestati preskus odpornosti proti eksploziji, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 2003/2003. Ustrezati morajo tudi več tehničnim zahtevam glede poroznosti, velikosti delcev, pH in vsebnosti nečistoče. Vendar se Uredba (ES) št. 2003/2003 uporablja le za gnojila iz njenega področja uporabe in ki se tržijo kot „gnojila ES“, zato se ne more uporabljati za uvedbo ukrepov za neskupnostna gnojila. Proizvajalci neskupnostnih gnojil lahko prostovoljno ravnajo v skladu z Uredbo. Glede gnojil, namenjenih prodaji le v eni državi članici, lahko proizvajalci izberejo izpolnjevanje zahtev, ki obstajajo samo na nacionalni ravni. Zato ta gnojila morda ne izpolnjujejo varnostnih zahtev na evropski ravni. Da bi se zagotovila enotna raven varnosti v EU, morajo vsa gnojila iz amonijevega nitrata izpolnjevati enake varnostne zahteve. Poleg tveganja eksplozije v običajnih okoliščinah ravnanja in uporabe ter uporabe v kmetijstvu, so gnojila AN uporabljali tudi teroristi za izdelavo razstreliv. Da bi se otežila nabava gnojil AN z visoko vsebnostjo dušika za namerno zlorabo, se mora vsebnost dušika gnojil v prodaji za širšo javnost omejiti na spodnjo mejo 20 %. 1.3. Načrtovani vplivi zakonodaje EU Zaradi dejstva, da obstaja potreba po omejitvi tveganj za potrošnike in zlasti po zagotavljanju primerne zaščite pri „naredi si sam“ uporabah, se morajo določene omejitve uporabiti za pripravke, ki vsebujejo DEGME, DEGBE, MDI ali cikloheksan, ki so dani v promet za oskrbo širše javnosti. Ta odločba bo spremenila Prilogo I k Direktivi 76/769/EGS z dodajanjem naslednjih kemičnih snovi: DEGME, DEGBE, MDI in cikloheksan. Dajanje v promet za oskrbo širše javnosti s pripravki, ki vsebujejo te snovi, bo omejeno za nekatere uporabe. Ustrezni ukrepi, kot so najvišja koncentracija snovi (npr. DEGME in DEGBE), zmanjšanje velikosti embalaže (npr. cikloheksan), obvezna prodaja rokavic skupaj z izdelkom (npr. MDI) in dodatna navodila na izdelku (npr. DEGBE, MDI, cikloheksan), se morajo uporabljati v skladu z določbami te odločbe, da bi se zmanjšala možna tveganja za potrošnike, kadar uporabljajo pripravke, ki vsebujejo te snovi. Da bi se zagotovila enotna visoka raven varnosti za kmete in distributerje v EU glede vseh gnojil iz amonijevega nitrata in omejil dostop do gnojil z visoko vsebnostjo dušika na kmetijske strokovnjake, se mora Priloga I k Direktivi 76/769/EGS spremeniti, da se uvedejo enake varnostne zahteve glede vseh gnojil iz amonijevega nitrata, ki se tržijo v EU, ter da se omeji vsebnost dušika gnojil iz amonijevega nitrata, ki se prodajajo širši javnosti. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA 2.1. Posvetovanja Poleg različnih študij, omenjenih v prejšnjem poglavju, so se za DEGBE, DEGME, MDI in cikloheksan na več zasedanjih delovne skupine pristojnih organov, odgovornih za izvedbo Direktive 76/769/EGS, pridobili nasveti glede priprave predloga. Posvetovalo se je s strokovnjaki iz industrije, Sveta evropske kemijske industrije (Cefic) in drugih industrijskih organizacij kakor tudi z Evropsko potrošniško organizacijo (BEUC). Nasveti glede priprave predloga za amonijev nitrat so se pridobili 24. marca 2007 na zasedanju delovne skupine za gnojila, s sodelovanjem strokovnjakov pristojnih organov in industrije, ki jih zastopa EFMA[17], ki je sklenila, da: „ … treba je predvideti določeno število ukrepov za izboljšanje varnosti gnojil iz amonijevega nitrata v običajni uporabi. ... preveriti bi bilo treba možnost uporabe Direktive 76/769/EGS, da bi področje uporabe Uredbe o gnojilih zajelo vsa gnojila iz amonijevega nitrata, saj zajema trenutno le „gnojila ES“. 2.2. Ocena učinka Podrobna ocena učinka je bila pripravljena in 29. maja 2007 poslana odboru za oceno učinka, ki je svoje mnenje podal 15. junija 2007 po zasedanju odbora 13. junija 2007. Pripombe odbora (kontrolni seznam za kakovost ocene učinka in končno mnenje) so bile vključene v končno različico ocene učinka[18]. Glavne ugotovitve ocene učinka so naslednje. 2.2.1. Ugotovitve ocene učinka Za DEGME: Popolna prepoved dajanja v promet barv in odstranjevalcev barve, ki vsebujejo DEGME, za potrošniško uporabo je učinkovit in uspešen ukrep za odpravo tveganj za potrošnike. Iz izvedene analize izhaja, da ni dodatnih stroškov za industrijo, zato bo ta ukrep sorazmeren. Za DEGBE: Določitev mejne vrednosti na 3 % za DEGBE v barvah v spreju, ki se prodajajo širši javnosti, je učinkovit in uspešen ukrep za odpravo tveganj za potrošnike. Ta ukrep industriji ne bo povzročil visokih stroškov, saj je vsebnost DEGBE v večini barv v spreju že okrog ali pod 3 %. Dodatno navodilo „Ne uporabljati razpršilcih barv“ na vseh barvah, ki vsebujejo DEGBE nad mejo 3 %, bo preprečilo zlorabo pri potrošnikih. Stroški za industrijo glede spremembe oznak so omejeni in se lahko zmanjšajo v daljšem prehodnem obdobju, preden se bo ukrep moral izvajati. Zato bo ta ukrep sorazmeren. Za MDI: Zahteva, da se dodajo polietilenske rokavice in posebna opozorila in navodila za uporabo k vsem izdelkom, ki vsebujejo MDI in ki se prodajajo širši javnosti, je učinkovit in uspešen ukrep za zmanjšanje tveganj za zdravje za potrošnike. Potrošniki lahko zmanjšajo izpostavljenost kože in bodo dobro informirani, da bi se preprečila zloraba pri uporabi izdelkov MDI. Stroški polietilenskih rokavic so nizki glede na ceno izdelka, stroški za spremembo oznak pa se lahko znižajo, če se predvidi daljše prehodno obdobje, preden se bo ukrep moral izvajati. Zato bosta dodatna zahteva po rokavicah in podrobnejša navodila na izdelku sorazmerna ukrepa. Na zasedanjih delovne skupine za omejitve so se pristojni organi držav članic, zainteresirane strani in Komisija dogovorili, da se izvede študija, da bi se zbralo več podatkov o možnih primerih alergije dihalnih organov zaradi izdelkov, ki vsebujejo MDI. Študija bo zajela specializirane centre, odobrila pa jo bo Komisija. Na osnovi rezultatov te študije in nadaljnje analize razmerja med stroški in koristmi bodo, če bodo potrjena tveganja za potrošnike, obravnavani dodatni varnostni ukrepi. Za cikloheksan: Dodatni oznaki „Ne uporabljati za polaganje talnih oblog“ in „Ne uporabljati pri slabih prezračevalnih pogojih“ ter zmanjšana velikost embalaže na 650 g za lepila na osnovi dušika, ki vsebujejo cikloheksan in se prodajajo širši javnosti, so učinkoviti in uspešni ukrepi za zmanjšanje tveganj za potrošnike. Stroški za industrijo glede spremembe oznak niso zelo visoki in se lahko zmanjšajo, če se predvidi daljše prehodno obdobje, preden se bo ukrep moral izvajati. Zato bodo ti ukrepi sorazmerni. Za amonijev nitrat (AN): Omejitve trženja gnojil AN tako, da se lahko dajo v promet gnojila z vsebnostjo dušika, ki je večja od 28 %, samo kadar izpolnjujejo varnostne zahteve Uredbe (ES) št. 2003/2003, je najuspešnejša in stroškovno najučinkovitejša možnost za zagotovitev skladnosti vseh gnojil AN z usklajenimi in priznanimi varnostnimi standardi: trenutno države članice uporabljajo različne ukrepe za nacionalna gnojila. Ta ukrep je potreben za zapolnitev vrzeli v sedanji zakonodaji, ki dovoljuje prodajo nacionalnih gnojil hkrati s prodajo „gnojil ES“ v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003. Prodaja širši javnosti bo omejena na gnojila, ki vsebujejo manj kot 20 % dušika. Izguba pri prodaji gnojil, ki vsebujejo več kot 20 % dušika, širši javnosti je zanemarljiva in bo nadomeščena s prodajo drugih vrst gnojil z enakovrednim učinkom pri podobni ceni. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Pravna podlaga Pravna podlaga predloga je člen 95 Pogodbe. Ta odločba bi zagotovila usklajena pravila za dajanje v promet in uporabo pripravkov iz DEGME, DEGBE, MDI in cikloheksana za oskrbo širše javnosti. Zagotovila bi tudi usklajena pravila za dajanje v promet AN kot snovi in pripravkov za uporabo kot gnojilo. Ta odločba bi določila enotna pravila za kroženje izdelkov in preprečila trgovinske ovire zaradi razlik v zakonodaji med državami članicami. Ta predlagana sprememba k Direktivi 76/769/EGS bi izboljšala razmere za delovanje notranjega trga in zagotovila visoko raven varnosti zdravja ljudi. 3.2. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti Direktiva Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov si prizadeva določiti usklajena pravila v EU in preprečiti različno nacionalno zakonodajo, ki lahko povzroči prepreke za trgovino znotraj Skupnosti. Tega se ne more doseči, če se odgovornost za ukrepanje prepusti zgolj državam članicam. Ukrepi, predlagani v tej odločbi, so sorazmerni, v kolikor ne presegajo zahtevanega za dosego cilja izboljšanja varnosti zdravja ljudi, pri čemer so ekonomski stroški za industrijo in širšo družbo za vse posebne uporabe omejeni. 3.3. Izbira instrumentov Komisija je izbrala Direktivo Sveta 76/769/EGS kot najboljši instrument za ohranitev notranjega trga in sočasno zagotavljanje visoke ravni varovanja okolja in zdravja ljudi. Predlog je zato v skladu s členom 95(3) Pogodbe. Direktiva 76/769/EGS bo 1. junija 2009 razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES. Spremembe, ki jih je s to odločbo treba uvesti v Prilogo I Direktive 76/769/EGS, se bodo uporabljale po 1. juniju 2009 in bodo vključene v Prilogo XVII Uredbe (ES) št. 1907/2006. Ustrezneje je spremeniti Prilogo I Direktive 76/769/EGS z uporabo odločbe kot pa direktive, ker bi se prenos predlaganih omejitev v nacionalno zakonodajo lahko izvedel le nekaj mesecev pred razveljavitvijo Direktive 76/769/EGS. Prenos zato ne bo ničemur služil. V tem primeru je odločba primernejši zakonodajni akt od direktive. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Ta odločba ne vpliva na proračun. 2007/0200 (COD) Predlog ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov 2-(2-metoksietoksi)etanola, 2-(2-butoksietoksi)etanola, metilenedifenil diizocianata, cikloheksana in amonijevega nitrata (sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS) (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[19], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[20], v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[21], ob upoštevanju naslednjega: (1) Zaradi tveganja, ki ga predstavljajo za zdravje ljudi, so bili 2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME), 2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE), metilenedifenil diizocianat (MDI) in cikloheksan ocenjeni v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi[22]. Ocena tveganja za vse te kemične snovi je ugotovila, da je treba zmanjšati tveganje, ki ga predstavljajo te snovi za zdravje ljudi. Navedene ugotovitve je potrdil Znanstveni odbor za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (CSTEE). (2) Priporočila Komisije 1999/721/ES z dne 12. oktobra 1999 o rezultatih ocene tveganja in strategijah zmanjšanja tveganja za snovi: 2-(2-butoksietoksi)etanol; 2-(2-metoksietoksi)etanol; alkani, C10-13, kloro; benzen, C10-13-alkil derivati[23] ter 2007/xxx/ES o rezultatih ocene tveganja in strategijah zmanjšanja tveganja za snovi: piperazin; cikloheksan; metilenedifenil diizocianat; but-2-in-1,4-diol; metiloksiran; anilin; 2-etilheksilakrilat; 1,4-diklorobenzen; 3,5-dinitro-2,6-dimetil-4-terc-butilacetofenon; di-(2-etilheksil)ftalat; fenol; Bis(pentabromofenil)eter; 5-terc-butil-2,4,6-trinitro-m-ksilen[24], sprejeti v okviru Uredbe (EGS) št. 793/93, sta predlagali strategijo za omejitev tveganja za DEGME, DEGBE, MDI in cikloheksan ter priporočili, da se morajo omejevalni ukrepi v skladu z Direktivo 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov[25] uporabljati za pripravke, ki vsebujejo te snovi, dane v promet za oskrbo širše javnosti. (3) Da bi se zaščitili potrošniki, je zato potrebno omejiti dajanje v promet in uporabo pripravkov, ki vsebujejo DEGME, DEGBE, MDI in cikloheksan, pri posebnih uporabah. (4) DEGME se nič več ne uporablja kot sestavina barv in odstranjevalcev barve. Navedena ocena tveganja je pokazala, da obstaja tveganje za zdravje potrošnikov pri izpostavljenosti kože barvam in odstranjevalcem barve, ki vsebujejo DEGME. Pripravki, ki vsebujejo DEGME, uporabljeni v barvah in odstranjevalcih barve, se zato ne smejo dajati v promet za oskrbo širše javnosti. Treba je sprejeti mejno vrednost 0,1 % DEGME v pripravkih za namene nadzora trga. (5) DEGBE se uporablja kot sestavina barv. Navedena ocena tveganja za DEGBE je pokazala, da obstaja tveganje za zdravje potrošnikov zaradi izpostavljenosti dihalnih organov pri razpršilcih barv. Izpeljano varno mejno koncentracijo 3 % za DEGBE v barvah v spreju je treba vključiti, da bi se preprečilo tveganje izpostavljenosti dihalnih organov za potrošnike. (6) Za druge barve razen za barve v spreju je treba zahtevati opozorilo o prepovedi uporabe takšnih barv v razpršilcih barv, kadar navedene barve vsebujejo mejno koncentracijo DEGBE, ki je enaka ali večja od 3 %. (7) Da bi se zagotovila primerna postopna odprava barv, ki ne ustrezajo mejnim koncentracijam za DEGBE, je treba določiti različne datume za izvedbo omejitev ob upoštevanju prvega dajanja v promet in zadnje prodaje za DEGBE v barvah v spreju. (8) Ocena tveganja za MDI je pokazala potrebo po omejitvi tveganj pri potrošniških uporabah pripravkov, ki vsebujejo MDI, zaradi zaskrbljenosti v zvezi z izpostavljenostjo dihalnih organov in kože. Da bi se ta tveganja preprečila in odpravila, je treba dajanje pripravkov, ki vsebujejo MDI, v promet za oskrbo širše javnosti dovoliti pod določenimi pogoji, kot so obvezna dobava polietilenskih rokavic skupaj z embalažo in dodatna navodila na embalaži. Treba je zagotoviti daljše prehodno obdobje, ker bosta nabava zaščitne opreme in tiskanje ustreznih navodil zahtevala posebna prizadevanja proizvajalcev. (9) MDI se široko uporablja v potrošniških izdelkih, kot je enokomponentna pena (OCF). Pojav primerov alergije dihalnih organov med potrošniki še ni kvantificiran. Treba je zbrati več podatkov o morebitnih primerih oseb, ki imajo alergijo dihalnih organov zaradi izpostavljenosti pripravkom, ki vsebujejo MDI. Podatke je treba zbrati v skladu s študijskim protokolom, ki ga je odobrila Komisija in ki mora vključevati specializirane centre za alergijo dihalnih organov. Kadar se zberejo novi podatki in je dokazano, da obstaja nadaljnja potreba po omejevalnih ukrepih, se mora uporabiti postopek, ki temelji na navedenih podatkih in je določen v členu 69(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES[26]. (10) Ocena tveganja za cikloheksan se je osredotočila na izpostavljenost potrošnikov pri uporabi pripravkov, ki vsebujejo cikloheksan, za polaganje talnih oblog, in ugotovila, da so potrebni omejevalni ukrepi za zmanjšanje tveganja za potrošnike pri takšnih uporabah. Lepila na osnovi dušika, ki vsebujejo cikloheksan, je zato treba dati v promet za oskrbo širše javnosti le z zmanjšano velikostjo embalaže. Usklajena navodila za izdelek morajo preprečiti, da bi potrošniki izdelek uporabljali v neustreznih pogojih, tj. v slabih prezračevalnih pogojih, ali pri neprimerni uporabi, kot je polaganje talnih oblog. (11) Amonijev nitrat, ki se kot gnojilo široko uporablja po vsej Skupnosti, lahko deluje kot oksidativna snov. Zlasti ima zmožnost, da eksplodira, kadar se zmeša z nekaterimi drugimi snovmi. Gnojila iz amonijevega nitrata morajo zato izpolnjevati določene zahteve, kadar so dana v promet, da se zagotovi, da so varna pred naključno eksplozijo. (12) Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih[27] določa usklajene zahteve, vključno z varnostnimi zahtevami, za gnojila iz amonijevega nitrata. Gnojila, ki ustrezajo navedenim zahtevam, so lahko označena kot „gnojila ES“ in lahko prosto krožijo po mednarodnem trgu. (13) Glede gnojil, namenjenih prodaji le v eni državi članici, lahko proizvajalci izberejo izpolnjevanje zahtev, ki obstajajo samo na državni ravni. Zato navedena gnojila morda ne izpolnjujejo varnostnih zahtev na ravni Skupnosti. Da bi se zagotovila enotna raven varnosti v Skupnosti, morajo zato vsa gnojila iz amonijevega nitrata izpolnjevati enake varnostne zahteve. (14) Uredba (ES) št. 2003/2003 v svoji prilogi III določa preskus odpornosti proti eksploziji za gnojila iz amonijevega nitrata, ki vsebujejo več kot 28 % dušika. Poleg tega določa tudi več fizikalnih lastnosti in omejitev glede vsebnosti kemične nečistoče za takšna gnojila, da bi se zmanjšalo tveganje eksplozije. Gnojila iz amonijevega nitrata, ki izpolnjujejo navedene zahteve ali vsebujejo manj kot 28 % dušika, so vse države članice odobrile kot varna za uporabo v kmetijstvu. (15) Vsa gnojila iz amonijevega nitrata, prodajana v Skupnosti, morajo zato izpolnjevati varnostne zahteve, kakor so določene v Uredbi (ES) št. 2003/2003. (16) Gnojila iz amonijevega nitrata so bila zlorabljena pri nedovoljeni proizvodnji razstreliv. Vrste gnojil, ki se lahko uporabijo za ta namen, imajo nizko vsebnost dušika – 20 %. Dostop do navedenih vrst gnojil je treba omejiti na profesionalno kmetijsko uporabo z določitvijo meje, ki je nižja od 20 % vsebnosti dušika v pripravkih iz amonijevega nitrata, ki so prodajani splošni javnosti. (17) Direktivo 76/769/EGS je treba zato ustrezno spremeniti. (18) Ta direktiva ne posega v zakonodajo Skupnosti, ki določa minimalne zahteve za varstvo delavcev, na primer v Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu[28], ter v posebne direktive, ki temeljijo na navedeni direktivi, zlasti Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica)[29], in Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)[30] – SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO: Člen 1 Priloga I k Direktivi 76/769/EGS se spremeni skladno s Prilogo k tej odločbi. Člen 2 Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Člen 3 Ta odločba je naslovljena na države članice. V Bruslju, […] Za Evropski parlament Za Svet Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik PRILOGA V Prilogi I k Direktivi 76/769/EGS se dodajo naslednje točke 53 do 57: (53) 2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME) Številka CAS: 111-77-3 Številka EINECS: 203-906-6 | Se ne da v promet po [18 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe] za oskrbo splošne javnosti kot sestavina v barvah in odstranjevalcih barv v koncentracijah, ki so enake ali večje od masnega deleža 0,1. | (54) 2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE) Številka CAS: 112-34-5 Številka EINECS: 203-961-6 | Se ne da prvič v promet po [18 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe] za oskrbo splošne javnosti kot sestavina v barvah v spreju v koncentracijah, ki so enake ali večje od masnega deleža 3. Barve, ki niso v skladu z mejnimi koncentracijami v točki (1), se ne dajo v promet za oskrbo splošne javnosti po [24 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe]. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov, so barve, razen barv v spreju, katerih masni delež DEGBE je višji od 3, ki so dane v promet za oskrbo splošne javnosti, berljivo in neizbrisno označene do [24 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe], kot sledi: „Ne uporabljati v razpršilcih barv.“. | (55) metilenedifenil diizocianat (MDI) Številka CAS: 26447-40-5 Številka EINECS: 247-714-0 | Se ne da v promet po [24 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe] kot sestavina v pripravkih in koncentracijah, katerih masni delež je enak ali višji od 0,1, za oskrbo splošne javnosti, razen če embalaža: vsebuje polietilenske rokavice; nosi berljivo in neizbrisno oznako, kot sledi, in brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov: „Lahko povzroči alergične reakcije pri posameznikih, ki so preobčutljivi na diizocianate, druge kot MDI. Lahko povzroči astmi podobne reakcije pri posameznikih z astmo. Lahko povzroči kožne reakcije pri posameznikih, ki trpijo zaradi težav s kožo. Uporabiti masko s protiplinskim filtrom (tj. masko vrste EN 14387:2004 z vrsto filtra A1) pri slabih prezračevalnih pogojih.“ Z odstopanjem točka (1) ne velja za termoplastična lepila. Fizične ali pravne osebe, ki dajo prvič v promet pripravke, ki vsebujejo MDI, v treh letih od datuma izvajanja omejitev iz odstavka (1) zberejo podatke o morebitnih primerih oseb, ki trpijo zaradi alergije dihalnih organov pri uporabi pripravkov, ki vsebujejo MDI, in dajo zbrane podatke na razpolago Komisiji. Podatki se zbirajo v skladu s študijskim protokolom, ki vključuje specializirane centre, ter ga odobri Komisija. Člen 69(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta* se uporablja, razen kadar zbrani podatki pokažejo, da ni potrebe po nadaljnjih omejevalnih ukrepih razen po tistih, ki se že izvajajo. | (56) cikloheksan Številka CAS: 110-82-7 Številka EINECS: 203-806-2 | Se ne da prvič v promet po [18 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe] za oskrbo splošne javnosti kot sestavina v lepilih na osnovi neoprena v koncentracijah, katerih masni delež je enak ali višji od 0,1, v embalaži, večji od 650 g. Lepila na osnovi dušika, ki vsebujejo cikloheksan in niso v skladu s točko (1), se ne dajo v promet za oskrbo splošne javnosti po [24 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe]. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov, se lepila na osnovi dušika, ki vsebujejo cikloheksan v koncentracijah, katerih masni delež je enak ali višji od 0,1, ki so dane v promet za oskrbo splošne javnosti po [24 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe], berljivo in neizbrisno označijo, kot sledi: „Ne uporabljati pri slabih prezračevalnih pogojih. Ne uporabljati pri polaganju talnih oblog.“. | amonijev nitrat (AN) Št. CAS 6484-52-2 Številka EINECS 229-347-8 | Se ne da v promet prvič po [18 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe] kot snov ali v pripravkih, katerih masni delež dušika v obliki amonijevega nitrata znaša več kot 28, za uporabo kot trdno, enostavno ali sestavljeno gnojilo, razen če je gnojilo v skladu z določbami za gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gnojilih**. Se ne da v promet za oskrbo splošne javnosti po [18 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe] kot snov ali v pripravkih, katerih masni delež dušika v obliki amonijevega nitrata znaša več kot 28. | * UL L 396, 30.12.2006, str. 1. ** UL L 304, 21.11.2003.[pic][pic][pic][pic][pic][pic] [1] Priporočila Komisije 1999/721/ES z dne 12. oktobra 1999 o rezultatih ocene tveganja in strategijah zmanjšanja tveganja za snovi: 2-(2-butoksietoksi)etanol; 2-(2-metoksietoksi)etanol; alkani, C10-13, kloro; benzen, C10-13-alkil derivati. [2] Priporočila Komisije o rezultatih cene tveganja in strategijah zmanjšanja tveganja za snovi: piperazin; cikloheksan; metilenedifenil diizocianat; but-2-in-1,4-diol; metiloksiran; anilin; 2-etilheksilakrilat; 1,4-diklorobenzen; 3,5-dinitro-2,6-dimetil-4-terc-butilacetofenon; di-(2-etilheksil)ftalat; fenol; Bis(pentabromofenil)eter; 5-terc-butil-2,4,6-trinitro-m-ksilen. Še ni objavljeno. [3] Poročilo o oceni tveganja v skladu z Uredbo Sveta (EGS) 793/93, objavljeno leta 1999, dostopno na: http://ecb.jrc.it/esis/ [4] Poročilo o oceni tveganja v skladu z Uredbo Sveta (EGS) 793/93, objavljeno leta 1999, dostopno na: http://ecb.jrc.it/esis/ [5] Poročilo o oceni tveganja v skladu z Uredbo Sveta (EGS) 793/93, objavljeno leta 2005, dostopno na: http://ecb.jrc.it/esis/ [6] Poročilo o oceni tveganja v skladu z Uredbo Sveta (EGS) 793/93, objavljeno leta 2004, dostopno na: http://ecb.jrc.it/esis/ [7] Mnenje, dostopno na: http://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/sct/sct_opinions_en.htm [8] UL, L 292, 13.11.1999, str. 42. [9] Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS). UL L 131, 5.5.1998, str. 11. [10] Mnenje, dostopno na: http://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/sct/sct_opinions_en.htm [11] UL L 292, 13.11.1999, str. 42. [12] Izjava „Oxygenated Solvents Producers Association, OSPA“ (Združenja proizvajalcev topil, ki vsebujejo kisik), maj 2007, ki je bila predložena Komisiji in članom delovne skupine za omejitve. [13] Mnenje, dostopno na: http://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/sct/sct_opinions_en.htm [14] UL C […] […], str. […]. [15] Mnenje, dostopno na: http://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/sct/sct_opinions_en.htm [16] UL C […] […], str. […]. [17] Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil [18] Delovni dokument služb Komisije: „Poročilo o oceni učinka“ na voljo na: http://ec.europa.eu/enterprise/chemicals/studies_en.htm [19] UL C […], […], str. […]. [20] UL C […], […], str. […]. [21] UL C […], […], str. […]. [22] UL L 84, 5.4.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). [23] UL L 292, 13.11.1999, str. 42. [24] UL C […], […], str. […]. [25] UL L 262, 27.9.1976, str. 201. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2006/139/ES (UL L 384, 29.12.2006, str. 94). [26] UL L 396, 30.12.2006, str. 1. [27] UL L 304, 21.11.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 162/2007 (UL L 51, 20.2.2007, str. 7). [28] UL L 183, 29.06.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). [29] UL L 158, 30.4.2004, str. 50. [30] UL L 131, 5.5.1998, str. 11.