Predlog uredba Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem /* KOM/2007/0525 končno - CNS 2007/0192 */
[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 17.9.2007 COM(2007) 525 konč. 2007/0192 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (predložila Komisija) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Splošno ozadje Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001[1] določa ukrepe, potrebne za zaščito eura pred ponarejanjem. Odkrivanje in prepoznavanje ponaredkov sta ključni sestavni del tega, zato člen 6 Uredbe zahteva, da kreditne institucije ali katere koli druge zadevne ustanove iz obtoka umaknejo vse eurobankovce in eurokovance, ki so jih prejele in za katere vedo ali imajo zadostne razloge, da domnevajo, da so ponarejeni, ter jih predajo pristojnim nacionalnim organom. Ta obveznost se nanaša na skrbno poslovanje kreditnih institucij in drugih zadevnih ustanov, da se zagotovi pristnost eurobankovcev in eurokovancev, ki jih dajo ponovno v obtok, ali dejansko odkritje ponaredkov. Prvotni predlog Komisije za Uredbo št. 1338/2001 je vključeval zahtevo, da te institucije preverjajo, ali gre za ponaredke, vendar na koncu zlasti zaradi pomanjkanja dogovorjenih enotnih in učinkovitih načinov za preverjanje pristnosti eurobankovcev in eurokovancev v velikem obsegu ali za odkrivanje ponaredkov ni bil sprejet. Na podlagi raziskave načinov za preverjanje pristnosti eurobankovcev in eurokovancev je ECB izdala svetovalni okvir za odkrivanje ponarejenih bankovcev[2], Komisija pa je sprejela Priporočilo o preverjanju pristnosti eurokovancev[3]. Zato imajo kreditne institucije in druge zadevne ustanove zdaj na voljo najnovejše postopke za odkrivanje ponaredkov z obdelavo prejetih bankovcev in kovancev, preden jih dajo ponovno v obtok. Na razpravah med nacionalnimi strokovnjaki, pa tudi evropskimi institucijami in organi je bil poudarjen pomen uvedbe zakonodaje, ki zahteva preverjanje pristnosti eurobankovcev in eurokovancev, ki so v obtoku. Te preveritve se izvedejo z ustrezno prilagojenimi napravami za razvrščanje. Prilagoditev naprav se izvede z uporabo vzorcev, ki vsebujejo tako pristne kot ponarejene bankovce in kovance. Zato je treba zagotoviti, da so na krajih, kjer se izvaja preverjanje, na voljo ustrezne količine ponarejenih bankovcev in kovancev, ter tako omogočiti prilagoditev teh naprav. Zato je treba odobriti prevoz ponarejenih bankovcev in kovancev med pristojnimi nacionalnimi organi ter institucijami in organi EU. Člena 4 in 5 Uredbe št. 1338/2001 zahtevata, da nacionalni centri za analizo ponarejenih bankovcev in kovancev pošljejo vzorce ponaredkov ECB oziroma Komisiji. Vendar pa prevoz ponaredkov za namen prilagoditve opreme trenutno ni odobren na stopnji EU. Prevoz ponarejenih bankovcev in kovancev kljub temu, da ni trenutno kazniv v odsotnosti namena goljufije, pomeni objektiven element kaznivega dejanja in bi kot tak povzročil sprožitev kazenske preiskave. Da se olajšajo nacionalni pravni postopki, je zato treba izrecno dovoliti prevoz ponaredkov za namen prilagoditve opreme. Tudi druge institucije in organi EU se strinjajo, da je treba dovoliti to vrsto prevoza, in zlasti ECB je izdala priporočilo za ta namen[4]. V času sprejetja Uredbe št. 1338/2001 je Evropski tehnični in znanstveni center (ETSC) začasno izvrševal svoje naloge v francoski kovnici, pri čemer mu je Komisija zagotavljala upravno podporo in upravljanje, deloval pa je neodvisno od nje. Posledično je bil ETSC dokončno vzpostavljen znotraj Komisije, in sicer z Odločbo Sveta 2003/861/ES[5] in Odločbo Komisije 2005/37/ES[6]. Zato ETSC ni več treba posredovati podatkov Komisiji. Uredba Sveta (ES) št. 1339/2001 z dne 28. junija 2001[7] razširja učinke Uredbe št. 1338/2001 na tiste države članice, ki niso uvedle eura kot svoje enotne valute. Člen 1 Uredbe št. 1339/2001 se nanaša na dinamičen odnos med navedenima uredbama. Kot pravna posledica se spremembe, predlagane v nadaljevanju besedila, ki vplivajo na Uredbo št. 1338/2001, uporabljajo samodejno za države, ki niso uvedle eura kot svoje enotne valute. Predlagane spremembe Glede na zgoraj navedeno se predlaga, da se spremenijo: 1. člena 4(2) in 5(2), da se dovoli prevoz ponarejenih bankovcev in kovancev med pristojnimi nacionalnimi organi, določenimi v členu 2(b) Uredbe št. 1338/2001, ter med institucijami in organi EU; 2. člen 5(4), da se v tretjem stavku črta omemba Komisije; 3. člen 6, da se doda izrecna obveznost kreditnih institucij in drugih zadevnih ustanov, da preverjajo pristnost eurobankovcev in eurokovancev, ki so jih prejele in dale ponovno v obtok, v skladu s postopki za eurobankovce, ki jih je določila ECB, in za eurokovance, ki jih je določila Komisija. Zagotovljen je čas, da lahko te institucije prilagodijo svoje notranje postopke in posodobijo svojo opremo. 2007/0192 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega stavka člena 123(4) te Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[8], ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[9], ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[10], ob upoštevanju naslednjega: (1) Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001[11] zahteva, da kreditne institucije ali katere koli druge zadevne ustanove iz obtoka umaknejo vse eurobankovce in eurokovance, ki so jih prejele in za katere vedo ali imajo zadostne razloge, da domnevajo, da so ponarejeni, ter jih predajo pristojnim nacionalnim organom. (2) Pomembno je zagotoviti, da so eurobankovci in eurokovanci, ki so v obtoku, pristni. Zdaj so na voljo postopki, s katerimi lahko kreditne institucije in katere koli druge zadevne ustanove preverjajo pristnost prejetih eurobankovcev in eurokovancev, preden jih dajo ponovno v obtok. Da lahko te institucije izpolnijo zahtevo po preverjanju pristnosti in izvajanju teh postopkov, potrebujejo določen čas za prilagoditev svojega notranjega delovanja. (3) Ustrezna prilagoditev opreme je predpogoj za preverjanje pristnosti eurobankovcev in eurokovancev. Za prilagoditev opreme, ki se uporablja za preverjanje pristnosti, je bistvenega pomena, da so na krajih, kjer se izvaja preverjanje, na voljo ustrezne količine ponarejenih bankovcev in kovancev. Zato je pomembno, da se dovoli prevoz ponaredkov med pristojnimi nacionalnimi organi ter institucijami in organi Evropske unije. (4) Posledično je ETSC zdaj uradno vzpostavljen znotraj Komisije, in sicer z Odločbo Sveta 2003/861/ES[12] in Odločbo Komisije 2005/37/ES[13]. Zato določba, v kateri je navedeno, da ETSC posreduje podatke Komisiji, ni več potrebna. (5) Ta uredba se uporablja za nesodelujoče države članice na podlagi člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1339/2001 z dne 28. junija 2001 o razširitvi učinkov Uredbe (ES) št. 1338/2001 na tiste države članice, ki eura niso sprejele za svojo enotno valuto. (6) Uredbo (ES) št. 1338/2001 je zato treba ustrezno spremeniti – SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Spremembe Uredba (ES) št. 1338/2001 se spremeni: 1. Člen 4 se spremeni: (a) naslov se nadomesti z naslednjim: „Obveznost prenosa ponarejenih bankovcev“; (b) na koncu odstavka 2 se doda naslednji stavek: „Zaradi olajševanja preverjanja pristnosti eurobankovcev, ki so v obtoku, je treba dovoliti prevoz ponarejenih bankovcev med pristojnimi nacionalnimi organi ter institucijami in organi Evropske unije.“ 2. Člen 5 se spremeni: (a) naslov se nadomesti z naslednjim: „Obveznost prenosa ponarejenih bankovcev“; (b) na koncu odstavka 2 se doda naslednji stavek: „Zaradi olajševanja preverjanja pristnosti eurokovancev, ki so v obtoku, je treba dovoliti prevoz ponarejenih kovancev med pristojnimi nacionalnimi organi ter institucijami in organi Evropske unije.“ (c) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „Evropski tehnični in znanstveni center (ETSC) analizira in razvrsti vsak nov tip ponarejenega eurokovanca. V ta namen ima ETSC dostop do tehničnih in statističnih podatkov o ponarejenih eurokovancih, shranjenih v Evropski centralni banki. ETSC sporoči ustrezne končne rezultate svoje analize pristojnim nacionalnim organom in Evropski centralni banki v skladu z njunimi ustreznimi področji odgovornosti. Evropska centralna banka v skladu s sporazumom iz člena 3(3) sporoči navedene rezultate Europolu.“ 3. Člen 6 se spremeni: (a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Kreditne institucije in katere koli druge ustanove, ki opravljajo razvrščanje bankovcev in kovancev ter njihovo distribucijo v javnosti kot poklicno dejavnost, vključno z ustanovami, katerih dejavnost vključuje menjavo bankovcev in kovancev različnih valut, kot so menjalnice, morajo zagotoviti, da se preveri pristnost eurobankovcev in eurokovancev, ki so jih prejeli in jih nameravajo dati ponovno v obtok, ter da se odkrijejo ponaredki. To preverjanje se izvaja v skladu s postopki, ki jih za eurobankovce določi Evropska centralna banka in za eurokovance Evropska komisija. Institucije iz prvega pododstavka morajo iz obtoka umakniti vse eurobankovce in eurokovance, ki so jih prejele in za katere vedo ali imajo zadostne razloge, da domnevajo, da so ponarejeni. Bankovce in kovance takoj predajo pristojnim nacionalnim organom.“ (b) na koncu odstavka 3 se doda naslednji pododstavek: „Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 3 se zakoni, uredbe in upravne določbe za uporabo prvega pododstavka odstavka 1 tega člena sprejmejo najpozneje do 31. decembra 2009. Države članice o tem nemudoma obvestijo Komisijo in Evropsko centralno banko.“ Člen 2 Uporaba Ta uredba velja v sodelujočih državah članicah, navedenih v prvi alinei člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98[14]. Člen 3 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . V Bruslju, […] Za Svet Predsednik [1] UL L 181, 4.7.2001, str. 6. [2] Na voljo na spletni strani www.ecb.int. [3] UL L 184, 15.7.2005, str. 60. [4] UL C 257, 25.10.2006, str. 16. [5] UL L 325, 12.12.2003, str. 44. [6] UL L 19, 21.1.2005, str. 73. [7] UL L 181, 4.7.2001, str. 11. [8] UL C […], […], str. […]. [9] UL C […], […], str. […]. [10] UL C […], […], str. […]. [11] UL L 181, 4.7.2001, str. 6. [12] UL L 325, 12.12.2003, str. 44. [13] UL L 19, 21.1.2005, str. 73. [14] UL L 139, 11.5.1998, str. 1.